POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO XXXIV, ŠTEVILKA 36, 6. SEPTEMBER 2002, CENA 259,00 SIT
(stran 6)
Tel.:	01/831 63 12
Gsm.: 031/658 765
(AAAwcmetatnt iaAn
Nika
Nika Tratnik s.p., Ljubljanska 19/a, Kamnik
Za lep izgled in dobro počutje v našem salonu nudimo:
•	nego obraza in telesa ter ličenje
•	masaže (aromaterapija, klasična, refleksna masaža stopal)
•	pedikuro in manikuro
•	limfno drenažo
•	depilacijo
savno in solarij
Odprto: od 8. do 11. in od 14. do 19. ure, ___________________sobota po dogovoru.
ŠTEVILKA
3000 CELJE
DANICA GODLER
Po novem letu bodo morali delodajalci, ki zaposlujejo nove delavce, prosta mesta javno objaviti
(stran 11)
ZADOVOUNIS ŠTEVILOM
0 S R E 0 N J A K N J11MIC A C E L J E
Muzejski tra i a
V ŠOLAH
VPISANIH
OTROK
(stran 4)
mix
K
O
O
KOTHIX
GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 E-mail
igor.l40tnlli@siol.net
K OTITI K
ORRDNJC IN SUKOPIESKARSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Tesla 6, 3310 Žalec SUKOPLESKRRSKA IN ZIDRRSKR DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
i/(Aofi/e<dca/yàùx> xe o</ Ata, 4965
UGODNfìPONUDBflTOPLOTNOlZOlflTIVNIHFfìSfìD
KOMPl€TN€FINIUIZftCIJ€OßJ€KTOV
S4VL
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 SAM NAZALE 839 47 71; fax: 03/839 47 72 barska 26, Nazarje
JESENSKA
PRODAJNA AKCIJA!!!
od 2. do 30. septembra
ZNIŽANE CENE ŠTEVILNIM ARTIKLOM
IZKORISTITE!
Obiščite nas na CELJSKEM OBRTNEM SEJMU od 11.8. do 18.9. v hali G
NOVO, NOVO, NOVO
TOČENJE PREMAZOV ZA LES
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOVI
DOSTAVAZ AVTOMfittOI UMU


V času intenzivne gospodarske globalizacije tudi politične institucije ne morejo delovati samozadostno. Njihovo prepletanje v iskanju skupnih rešitev za interese in probleme svetovnega značaja se najbolj odmevno kaže v raznovrstnih srečanjih na vrhu, kjer se zberejo poglavarji držav. Eden takih, vrh o trajnostnem razvoju, se je ta teden zaključil v Johannesburgu, kjer se je razpravljalo o globalnem načrtu v boju proti revščini, o varovanju okolja in drugem. EU, kot zavzeta zagovornica odgovornejšega odnosa do Zemlje, ki nam kot njenim prebivalcem nudi svojo gostoljubnost (vprašanje je, kako dolgo še: katastrofalne poplave, ki smo jim bili priča, in klimatske spremembe, ki jih napovedujejo, opozarjajo, da se njeno potrpljenje preveša h koncu), je na pogajanjih potegnila krajši konec. Pri določanju ciljev za večjo uporabo obnovljivih virov energije (sončne energije, energije na veter...) je klonila pod pritiski ZDA, Japonske in izvoznic nafte, tako da so ostali zgolj predlogi, ki nikogar v ničemer ne obvezujejo.
ZDA so svoj ignorantski odnos do zelenih vprašanj podkrepile z odsotnostjo njihovega voditelja, Georga Busha, ki je v Johannesburg poslal
državnega sekretarja. Da se na mednarodne dogovore in prizadevanja za skupno prihodnost požvižga, je Veliki brats svojimi besedami in dejanji v kratkem obdobju vladanja ničkolikokrat potrdil. Za Američane, ki jih v svojih arogantnih javnih nastopih ne pozabi izpostaviti kot edini pravi demokratični, za svobodo zavzemajoči se narod, zahteva imuniteto pred vzpostavljajočim se mednarodnim kazenskim sodiščem, ki naj bi preganjalo odgovorne za vojne zločine, genocide, hudodelstva proti človeštvu in druge agresije. Nič čudnega glede na njegove militaristične apetite (najprej Afganistan, sedaj Irak, gotovo bo sledila še katera peklenska dežela iz Osi zla), ki jih paradoksno opravičuje s širjenjem svobode med zaslepljene muslimanske, s samimi teroristi prežete države.
Predsednike volimo sami in pravijo, da imamo ravno takšne, kakršne si zaslužimo. Samovšečni ameriški predsednik s kavbojskim nastopom v zadržanem in z manjvrednostnim kompleksom obremenjenem slovenskem okolju najbrž ne bi zbral »nevarno« visoko število glasov. Kakšne predstavnike ljudstva imamo radi mi, bomo spoznali čez dva meseca. Kandidatov, ki bi rade volje prevze-li funkcijo predsednika državeje dovolj, le da količina še nikoli ni zagotavljala tudi kakovosti.
Bog blagoslovi Slovenijo!
fj-
IZ VSEBINE: 36
Aktualno:
Začelo seje novo šolsko leto...4
Menina planina:
Čigavi bodo pašniki?...........6
Intervju:
Danica Godler,
vodja Urada za delo Mozirje....8
Podzemne jame:
Višje je vhod, globja je jama..11
Nasveti:
Nasveti:
Olika pri uporabi e-pošte......15
Alojz Atelšek iz Savine:
Oprema doma iz
nevsakdanjega pohištva.........17
SMO IMELI POLETJE? RES NISEM „ OPAZIL!
^ NE MOREM '' VERJETI, DAJE POČITNIC KONEC. POLETJA NI VEČ!
Anketa:
Prvi šolski dan prvošolčkov...19
Košarkarski klub Nazarje:
Vsaka nova sezona
pomeni nov izziv..............20
Na naslovnici: Rumene rutice za prvošolce
V__________________________________________J
f ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št, 36,6. september 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4 A 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nasfasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik, Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
ZAČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO
Glede števila otrok smo še lahko optimistični
Končala sta se dva brezskrbna meseca zgornjesavinjskih osnovnošolcev, medtem ko na šolah ni vladalo popolno zatišje. Pripravljali so se na sprejem otrok v novo šolsko leto. Vzpodbudni so podatki o njihovem številu, ki zavračajo tezo o upadu rojstev v dolini.
Osnovno šolo Ljubno bodo obiskovali trije otroci več kot lansko leto, torej 268 učencev. Ker se je trend upadanja ustavil, so na Ljubnem opti-
mistični tudi za prihodnja leta. Podatki z ministrstva za šolstvo namreč kažejo, da bodo v prihodnjem letu imeli dva oddelka prvega razreda devetletke in en prvi razred osemletke. Ti podatki se ujemajo tudi z zelo povečanim vpisom otrok v vrtec Ljubno, v katerem so morali v letošnjem letu odpreti še en jaslični oddelek.
Letos spomladi so končali veliko investicijo -nov prizidek za tretjo triado in telovadnico - ki bo omogočila normalen prostorski prehod na devetletni program. V letošnjem letu bo tudi vse izobraževanje pedagoških delavcev posvečeno pripravam na vstop v devetletko, kar vključuje tudi vzgojiteljice iz vrtca, ki bodo prihodnjojesen pričele delati v prvem razredu devetletke,
Na Rečici ob Savinji je letos vpisanih 27 učencev več, torej 252, vendar gre povečanje na račun vpisa v prvi razred devetletnega programa, ki ga letos uvajajo tako v prvem kot v sedmem razredu. Zato so se lansko leto intenzivno ukvarjali z izobraževanjem strokovnih delavcev, pripravo učnih načrtov in učil, dokupili so dodatno računalniško opremo, za najmlajše pa so zgradili zunanje igrišče. Za potrebe devetletke v tretji triadi so se tudi kadrovsko okrepili, predvsem za predmete slovenski in angleški jezik, matematiko in računalništvo. Tako bodo lahko izvajali nivojski pouk in izbirne predmete v sedmem razredu.
V Mozirju opažajo rahel upad vpisa v prvi razred oziroma bolje rečeno nihanja. Kljub temu
bodo na centralni šoli, kot kaže, vsako leto vpisali za dva oddelka prvega razreda. Upad je viden predvsem na podružničnih šolah v Šmihe-
lu in na Lepi Njivi (letos 17 in 19 učencev, medtem ko bo centralno šolo obiskovalo okoli 340 otrok, trije učenci so vključeni v oddelek s
prilagojenim program). V Mozirju trenutno še nimajo ustreznih pogojev za normalen prehod na devetletni program, manjka jim nekaj učilnic in športna dvorana. Zato bo letošnje leto leto priprav materialnih pogojev, pedagoškega kadra in tudi staršev. So pa poskrbeli za večja obnovitvena dela na ogrevalnem sistemu, vhodih in podobno.
V Lučah in Solčavi opažajo upad števila otrok, čeprav je letos ta trend zakril vpis šestletnikov v devetletni program (skupaj je učencev v Lučah in Solčavi 249). Obnovitvena dela si razporejajo tako, da v dokaj dotrajanih stavbah vsako leto nekaj postorijo, za potrebe devetletke pa so že poskrbeli, saj seje lučka osnovna šola za reformo odločila že v prvem krogu. Tako so na podstrešju uredili še eno učilnico in atelje. Dobili bodo dve profesorci za razredni pouk, nakazujejo pa se tudi že potrebe na predmetni stopnji, kijih bodo uresničili naslednje leto.
Podobno kot na Rečici in v Lučah je tudi v Nazarjah vpis otrok precej večji zaradi uvedbe devetletke (310), sicer pa je njihovo število relativno stalno. Med počitnicami so poskrbeli za prostore prvošolcev v starem delu šole, na podružnični šoli Šmartno ob Dreti so to storili že leto prej. Kadrovske potrebe so rešili kar znotraj hiše z dvemi novimi učiteljicami na razredni stopnji in vzgojiteljico.
Vesna Petkovšek
MATEVŽ LENARČIČ SE JE VRNIL DOMOV BREZ LETALA
Več sreče prihodnje leto
V torek se je na brniškem letališču končala pot za Matevža Lenarčiča, ki je nameraval z ultralahkim letalom preleteti svet v osemdesetih dneh. Edinstveno dejanje, ki ga je začel 29. maja, se je končalo potem, ko mu kanadske oblasti niso izdale dovoljenja za prelet Atlantika.
Lenarčič se je s prvimi težavami spopadel že v Belorusiji, kjer je več kot mesec dni čakal na dovoljenje za prelet Rusije, dokončno pa seje zapletlo v Otawi, kjer mu oblasti kljub posredovanju slovenskega veleposlaništva v Kanadi niso izdale dovoljenja za prelet. Prelet severnega Atlantika je za tako lahka letala prepovedan, zato je Kanada že izdano dovolilnico preklicala.
Po mnenju Lenarčiča zagotovo obstaja tudi kakšna druga rešitev, ki jo kanadska birokracija ni zmogla najti v primernem času, zato seje njegova pot končala v Montrealu, kjer je tudi pustil manj kot pol tone težko letalo. Kljub birokratskim zapletom je Matevžu uspelo v fride- prihodnje leto, z nekoliko hitrejšim letalom, zno-setih dneh opraviti tri četrtine poti, bilje prvi, ki mu va poskusil preleteti svet. je na tak način uspelo preleteti Rusijo, zato bo	Savinjčan
Prvošolčke, posebej tiste mlajše, ki so letos prvič prestopili prag devetletke, so na šolah sprejeli z veliko pozornosti (foto: Ciril M. Sem)
©
POGOVOR Z ANDREJO HRAMEC, PSIHOLOGINJO NA OSNOVNI ŠOLI V MOZIRJU
Tudi šolar mora imeti <as za igro
Ob vstopu v šolo spremlja večino otrok, pa tudi prenekate starše, občutek strahu, ki ga gre pripisati naravnemu odzivu ljudi na novo, še nepoznano situacijo. Šole se zato potrudijo, da je prvi stik z njihovo institucijo čim bolj sproščen in prijazen. Devetletni program osnovnošolskega izobraževanja za prvi razred, ki ga obiskujejo šestletniki, predvideva igriv prehod na obveznosti in učenje. Kljub temu se morajo otroci začeti navajati na šolski sistem dela in poučevanja. Kako jim lahko starši pri tem pomagamo, kakšni so pravilni in manj zaželeni pristopi smo se pogovarjali s psihologinjo Andrejo Hramec.
Vse se začne že v zgodnjem otroštvu, ko je otrok najbolj dojemljiv. Če začnemo razmišljati o pripravi otroka šele, ko gre ta v šolo, je že malo pozno. To ne pomeni, da ga moraš učiti pisati pri dveh letih, pomembno pa je, da skupaj z njim aktivno preživimo čim več časa. V predšolskem obdobju je igra najpomembnejša otrokova dejavnost in tudi, ko gre v šolo, mora imeti otrok čas zanjo. Pustiti mu moramo določen čas, da si sam poišče aktivnosti. Tako si bo tudi kasneje znal sam organizirati svoj čas.
Pomembno je, da se z otrokom ukvarjata oba starša. Še vedno so v veliki večini mamice tiste, ki skrbijo za otroke. To se mi kaže v praksi ob vpisu, ko pride od vseh otrok ie eden z očetom, izjemoma dva. Med šolanjem se to nadaljuje, na roditeljskih sestankih, na primer, je spolna struktura
predvsem ženska. Z očeti se srečamo, ko morda že zelo škripa.
- Koliko se starši v tem okolju ukvarjajo z otroki?
Moje izkušnje kažejo, da se starši od 1 do 4 razreda intenzivno ukvarjajo z otroki. Zelo pomembno je sodelovanje med šolo, učiteljem in starši: potrebna je izmenjava informacij, tudi če kaj ni v redu. Pred leti sem na razredni stopnji imela deklico, s katero sem se ukvarjala dva meseca preden sem ugotovila vzrok za njene težave. Ko sem ga končno odkrila, mije njena mamica priznala, daje že ves čas slutila, da gre za strah pred učiteljico, vendar si ni upala povedati. Če bi to vedala že na začetku, bi ne izgubljala toliko časa z iskanjem, pač pa bi lahko začela takoj
ukrepati.
Na predmetni stopnji se začnejo otroci vezati bolj na vrstnike in manj na starše. V tej fazi nam otrok daje občutek, da starši nismo več tako pomembni in včasih
nam ta razbremenitev kar paše. Zavedati pa se moramo, da nas še vedno zelo potrebuje, spremenijo
se le načini kontaktiranja. Ko je otrok še majhen nas sam poišče, v kasnejšem obdobju (običajno
preobrat nastane v 5 razredu, so pa seveda odstopanja navzgor in navzdol, odvisno od razvoja otroka), pa moramo mi zaznati trenutke, ko nas potrebuje.
- Kako, konkretno, lahko starši pomagajo otroku v procesu Izobraževanja ob vstopu v šolo, na primer, kako ga pripravijo k pisanju domače naloge?
Od otroka, ko pride domov, je dobro čim več izvedeti, kaj seje v šoli dogajalo. Ne se ustaviti pri "Kako je bilo?" in se zadovoljiti z odgov-
orom "V redu." Naj pripoveduje, kaj so se učili, kako seje počutil. Skupaj lahko pregledajo zvezke in s tem že obnovijo snov, ki so jo obravnavali. S tem se prepreči proces pozabljanja in se navaja,
da bo tudi kasneje najprej razmislil in pogledal, kaj so pri pouku počeli, kar mu bo veliko pomagalo, ko se bo za tem lotil domače naloge. Ponavadi otroci začnejo z domačo nalogo in če je ne znajo takoj, obupajo in vse skupaj pustijo.
Otroka je treba navajati na sistematično delo, na primer, da za šolo dela ob isti uri. To pomeni, da
se moramo organizirati tudi sami, si vsakodnevno rezervirati čas za to. Če otrok pozabi, kaj ima za domačo nalogo, mu pomagamo tako, da prelistamo zvezke in se bo najbrž spomnil, ne pa da kar takoj pokličemo sošolca.
- Nekateri starši so v vnemi, da bi se njihovi otroci v šoli izkazali in si zagotovili možnosti za nadaljnje izobraževanje, preveč zahtevni do svojih otrok. Najbrž se tudi sami srečujete s prevelikimi zahtevami staršev...
Vsi smo prepričani, daje naš otrok sposoben. In to dejansko tudi je, ni pa rečeno, da bodo vsi odličnjaki. Večina staršev ima zelo visoka pričakovanja. Moja izkušnja je, da izjemno redko kdo pričakuje zadosten ali dober uspeh, v glavnem mislijo, da bodo njihovi otroci odlični ali prav dobri. To je takšen pritisk na otroka, pri katerem tudi prijazna šola ne more nič narediti. Uspešnost ne pogojujejo le otrokove sposobnosti, pač pa tudi karakter, osebnost, pozornost, koncentracija, pravilen pristop k delu, organizacija. V konfuznem okolju otrok ne more uspešno delovati.
-	Po drugi strani se nekateri starši premalo angažirajo, da bi otroku približali šolo in mu privzgojili občutek pomembnosti izobraževanja...
Tudi premalo ambiciozni starši so. V določenih okoljih so premalo pripravljeni se angažirati okoli dela z otroki. To je druga plat, a ti so v manjšini. Zanimiva je skupina, ki skoraj nič ne vlaga, a ogromno pričakuje. S tem otrokom vzamejo veselje do šole, pojavi se strah. Že šola je zelo storilnostno naravnana, če starši to še potencirajo, za otroka ni več zdravo.
-	Vemo, da šolski sistem ni popoln, tako glede vsebin kot metod poučevanja. Menite, da bo devetletni program prinesel bistvene izboljšave na tem področju?
Zasnova devetletke je bolj sodobna in nekateri principi pristopa k otroku so dosti bolj sprejemljivi kot klasičen frontalni pouk. Pričakujem, da bo s tega vidika za otroke bolj prijeten. Ne glede na to, da je vstop v šolo zgoden, se mi zdi prijazen. Imam sicer nekaj pomislekov glede zadnjega triletnega obdobja, vendar bodo mogoče izkušnje pokazale drugače. Upam, da bodo nove oblike dela zaživele v praksi.
Vesna Petkovšek
Če začnemo razmišljati o pripravi otroka šele, ko gre ta v šolo, je že malo pozno. To ne pomeni, da ga moraš učiti pisati pri dveh letih, treba je skupaj aktivno preživljati prosti čas.
Od otroka, ko pride domov, je dobro čim več izvedeti, kaj so v šoli počeli. Ne se ustaviti pri "Kako je bilo?" in se zadovoljiti z odgovorom "V redu."
Andreja Hramec, psihologinja (foto: Ciril M. Sem)
URADNO MNENJE VLADE JE, DA JE TREBA DENACIONALIZACIJSKE POSTOPKE POSPEŠITI IN DOKONČATI ČIM PREJ
Cerkev naj bi dala, kar je še v državnih rokah
Po koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale stranke, ki sestavljajo sedanjo vlado, naj bi bili vsi denacionalizacijski postopki dokončani do konca letošnjega leta, kar pa se bo glede na dinamiko izvajanja vračanja nepravno odvzetega premoženja, težko uresničilo. Na vladni ravni so bili sprejeti nekateri sklepi, saj so na upravnih enotah število zaposlenih povečali, med bistvenimi pa je, da je treba vse stvari, kjer je to mogoče, nekdanjim lastnikom vrniti v naravi. Na našem območju je največji upravičenec prav gotovo ljubljanska nadškofija, ki je med drugim drugim vložila zahtevek za vračilo gozdov in pašnikov na Menini planini.
"Vse ostale oblike vračanja pomenijo povečevanje javnega dolga," je prepričan tudi Jakob Presečnik, član vlade, odgovoren za prometni resor. "Osebno sem sodeloval pri denacionalizacijskih postopkih v času, koje bil zakon sprejet, in mislim, da ni nobenih ovir, da se premoženje ne vrne pravim lastnikom. Ti so dokazali, da s premoženjem dobro upravljajo in vsi pravni postopki, kako vračila ne speljati, so kontraproduktivni. Mislim, da je nekaj primerov nerešenih, ker določena podjetja, nekatera celo v stečaju, zavirajo postopke. Tudi v Zgornji Savinjski dolini, kar ne pelje nikamor."
Minister Presečnik se strinja, da je kar precej postopkov izredno zapletenih, saj so bile v času nacion-alizacije izvedene razne spremembe, ki sedaj povzročajo težave. Tako ostaja nerešeno vprašanje gozdnih oziroma po novem občinskih cest, za katere bodo potrebni precej dragi geodetski meritveni postopki. Naročnik in
plačnik bi morale biti občine, vendar, kolikor je znano, ni v njihovem interesu izčrpavati že tako precej prazne občinske proračune.
Ministrstvo za okolje in prostorje sicer pripravilo predlog in o tem je vlada celo sprejela sklepe o poenostavitvi teh postopkov. V praksi je izvajanje sklepov še docela neuresničeno. Za kilometer geodetskih uslug je, kot smo izvedeli
neuradno, treba odšteti 600 tisoč tolarjev, Presečniku pa je bilo na seji vlade zagotovljeno, da je mogoče na podlagi uredbe minis-
trstva za okolje in prostor, hitreje priti do rezultatov.
Med bolj perečimi vprašanji še naprej ostajajo različne interpretacije glede 600 hektarov paš-
nikov na Menini planini, ki naj bi jih nadškofija pred vojno odstopila v lasttakratnim pašnim zadrugam. Zadevo je tik pred vpisom v zemljiško knjigo preprečila druga svetovna vojna, dejstvo pa je, da niti prej, niti sedaj nihče ne postavlja pod vprašaj prisotnost pašnih skupnosti na meninskih pašnikih. Ker premoženje ni bilo podržavljeno pašnim skupnostim, je mozirska upravna enota njihovo
zahtevo za vračilo zavrnila že pred leti, meninske pašne skupnosti so na osnovi listin, ki so bile najdene v Arhivu RS, zahtevale obnovitev
recimo temu, naravnih zaveznikov Cerkve, ki pozabljajo, da so zavrnili sicer neuradno ponudbo ljubljanske nadškofije, da jim odstopi pašnike pod pogojem, da se v primeru ukinitve pašnih skupnosti ali znižanja števila živine lastnina vrne nadškofiji.
postopka, vendar se je nadškofija pritožila, tako da bo moralo zadnjo besedo izreči ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
"Pašne skupnosti si prizadevajo, da se pred vojno začeti postopki dokončajo. Tehnični elaborat z vsemi izmerami, ki naj bi bii podlaga za vpis v zemljiško knjigo, se je čudežno izgubil. V arhivu RS naj bi ga administrativno sicer vodili, vendar ga ni mogoče dobiti, ker ga preprosto ni," pravi Ivo Rihter, predsednik pašne skupnosti Travnik -Menina. Rihterju je sicer jasno, da je pravno gledano lastnik pašnikov ljubljanska nadškofija, vendar se v imenu kmetov, ki pasejo na Menini, sklicuje na moralo in dane obljube predstavnikov ljubljanske nadškofije. Takšno je torej stališče,
Prometni minister Jakob Presečnik tudi v tem primeru trdi, dajetreba pašnike vrniti ljubljanski nadškofiji kot edini denacionalizacijski upravičenki. "Osebno mislim, da so bili postopki pred vojno, s katerimi naj bi izročili pašnike pašnim skupnostim, sorazmerno daleč, vendar vpisa v zemljiško knjigo ni bilo. Postopke preusmeriti v smer, da bi bili denacionalizacijski upravičenci pašne skupnosti, preprosto ni mogoče." Za vse stranke v postopku bi bilo najprimerneje, da se čim prej opravi denacionalizacija ter da ljubljanska nadškofija prisluhne kmetom in jim te površine odstopi v last.
"Mislim, da nadškofija ne bi nič izgubila in tudi pašne skupnosti kaj posebnega ne pridobile, ker lahko pasejo tudi sedaj," je prepričan Presečnik. Z novim gospodarskim svetom, ki naj bi ga na nadškofiji imenovali v kratkem, se bo mogoče to tudi zgodilo. Seveda pa bo Cerkev dejansko lahko razpolagala s premoženjem, ko ga bo imela ponovno v posesti. Kljub ukrepom vlade in dobrim željam, ki so nekaterim na jeziku že deset let, pa je lastnik omenjenih površin še vedno paradržavni sklad zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Savinjčan
www.2BiT.si
2BiT d.o.o.
Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282
Na tri konce razpeti meninski pašniki: država jih še ne da iz rok, pašne skupnosti so prepričane, da bi jih morale imeti one, Cerkev bi jih dala pod pogojem (foto: Savinjčan)
Ivo Rihter, predsednik Pašne skupnosti Travnik-Menina:
"Tehnični elaborat z vsemi izmerami, ki naj bi bil podlaga za vpis v zemljiško knjigo, seje čudežno izgubil. V arhivu RS naj administrativno sicer vodili, vendar ga ga preprosto ni."
."K o M 3 .IST T j: IR © M o
Volitve kot preteklost
Dva meseca pred lokalnimi volitvami si samo največji naivneži oziroma popolni politični marginalci domišljajo, da bomo desetega novembra doživeti spremembe na vodilnih mestih občinskih uprav v šestih občinah Zgornje Savinjske doline. Župani in županja, razen lučkega Mirka Zamernika, ki je pred časom napovedal, da ga županovanje več ne motivira, so svoj ponovni naskok na županski prestol že vzeli kot zaključen proces. Kot nenadomestljivi in najbolj primerni za izvrševanje funkcije, ki ni tako odgovorno težka in slabo plačana, kot bi se rado prikazalo.
Komaj kdo se še spominja, s kakšnim političnim angažiranjem so pred petimi teti socialdemokrati spravili v državni svet “našega" človeka dr. Vladimirja Koruna iz Velenja. Človek seje predstavil in sadil rožice tudi po občinskih svetih, po izvolitvi pa o obljubljenih poročilih o delu in morebitnih dosežkih niti glasu. In nihče od tistih, ki so ga poslušali, se vpetih letih ni vprašal, kaj človek v Ljubljani sploh počne. Gotovo kaj, vendar, ali v prid doline, ki mu je namenila elektorske glasove tudi na račun takrat nekoliko izigrane in zato užaljene ljubenske županje Anke Rakun. Slepa strankarska pripadnost še danes zakriva oči in povzroča politično kratkovidnost, da nekateri ne vidijo dlje od lastnega nosu oziroma lastnega interesa, ki nima z izvoljenim poslanstvom nobene zveze.
Pretežni del ljudi, ki grejejo stolčke občinskih svetnikov, se še vedno ne zaveda, da biti svetnik ni enako članstvu v pevskem društvu, ampak terja jasno angažiranje in povezovanje interesov med bazo, ki bi jo morali zastopati, in občino. Težko je najti pameten odgovor na vprašanje, zakaj volivci ne izstavijo računa tem ljudem in terjajo jasnih odgovorov, kaj so in zakaj niso storili tistega, kar se od njih pričakuje. Nič presenetljivega torej, da župani odločajo skoraj o vsem, celo v primerih, ko se svetniki kozmetično odločijo drugače. Ker nočejo zamer in prepirov, pač ne sprašujejo in ne zahtevajo jasnih odgovorov, podkrepljenih z dokumenti. "Vendar, "je pred časom dejal dr. Andrej Bajuk, "vsi računi se enkrat plačajo. Več je pred tem prikrivanja dejanskega stanja in zakrivanja oči pred resnico, težje je. ’
Večine volivcev druge možnosti, od že videnih, na mestih županov očitno ne zanimajo. Zdi se, da tudi opozicijskih političnih strank ne, torej bo odgovornost za morebitno neidealno stanje po občinah zajela mnogo širši krog igralcev. Kljub izgovorom, da niso vedeli. Saj se tudi zanimali niso in ne kontrolirali, kar bi sicer po zakonskih in političnih normah morali.
Stavim, da bodo sedanji župani ostali na položajih tudi po volitvah. Saj večina ljudi sploh ne razmišlja, kaj se dogaja, za kaj je kdo zaslužen in komu bi bilo treba ob nepravilnostih zastaviti neprijetna vprašanja. Ostali bodo, ker se peščici sposobnih po občinah ne zdi vredno in še manj potrebno ukvarjati se z dediščino sedanjih, in tudi zato, ker druga kategorija sposobnih lažje uveljavlja lastne interese tako, da ostanejo na položajih že preverjeni in predvidljivi kadri.
Savinjčan
_______J
JUTRI TRADICIONALNI MARATON CELJE - LOGARSKA DOLINA
Novost: cilj bo pred
hotelom Plesnik
Vsekakor bo podoba Zgornje Savinjske doline v soboto, 7. septembra, spet drugačna, predvsem bolj pestra, saj se bodo proti cilju v Logarski dolini že osemnajstič v potu svojega obraza in v borbi z žulji ter še nekaterimi drugimi nevšečnostmi spoprijemali pohodniki vseh starosti.
Start za 75 kilometrov bo ob 6. uri v Celju, nato pa še za 40 kilometrov ob 8,30 v Mozirju, za 25 kilometrov ob 9,30 na Ljubnem in za 15 kilometrov ob 10,30 v Lučah, Organizator, Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, je ob vsej progi pripravil 15 okrepčevalnic, za zdravstveno oskrbo bo skrbela posebna ekipa, ki jo vodi dr. Ivan Žuraj iz celjske bolnišnice, asistirale mu bodo štiri medicinske sestre, poleg tega bo tudi Slovenska vojska imela svojo zdravstveno ekipo, pravtako bodo za nemoten potek maratona skrbeli policisti in redarji. Na vseh startnih mestih se je mogoče prijaviti dve uri prej, vendar je vtem primeru startnina višja.Do novinarske konference prejšnji petekje bilo prijavljenih že 500 pohodnikov.
"Brez Slovenske vojske marato-
na ne bi mogli pripraviti, saj nam omogoča celotno logistiko, predvsem pa smo veseli tudi njihove aktivne udeležbe," je posebej poudaril predsednik društva mag. Odon Simonič. Na ciljuje mogoče poleg visokih častnikov SV pričakovati tudi generalpodpolkovnika Albina Gutmana in državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Janka Deželaka. Med zanimivostmi lahko izdamo, da se bo na najdaljšo traso 75 kilometrov podal tudi Franc Smodiš, letnik 1933, ki seje edini doslej udeležil vseh maratonskih pohodov in jih tudi uspešno končal. Prav je, da srčne pohodnike v dolini lepo pozdravljamo in jih spodbujamo, da bodo s sabo poleg kakšnega žulja odnesli še podobo naše lepe pokrajine.
Mitja Umnik
V GOSTIŠČU FIRST RAZSTAVLJA JOŽE SVETINA IZ ZAVODENJ
Motive in moč črpa iz
narave
Kulturna podoba gostišča Firšt se je po odprtju stalne razstave o Potočki zijalki stalno dopolnjevala z občasnimi razstavami likovnih del različnih avtorjev. Med njimi je tudi Jože Svetina, likovnik iz Zavodenj nad Šoštanjem, ki se s svojimi deli v Logarski dolini predstavlja že tretjič. Javnosti je znan po svojih risbah in izrazitih akvarelih, kjer uporablja naravno in kulturno-zgodovinsko dediščino naše preteklosti.
Značilni so njegovi šolarji, kijih upodablja v oljni tehniki na les, v zadnjem času pa se posveča zahtevni tehniki slikanja z oljem na steklo. Umetnik je tudi strasten lovec, kar se odraža v njegovih likovnih delih, saj svoja lovska doživetja slika na šegav način, živali pa slika v njihovem naravnem okolju. V letih umetniškega ustvarjanja je imel preko sto samostojnih razstav, udeležil se je številnih skupinskih razstav in prejel kar nekaj družbenih priznanj. V letih delovanja je izoblikoval izvir-
ni stil v risbi, akvarelu in olju na steklu. V slednjem je žel velike uspehe tudi na razstavah v tujini.
Jože Svetina črpa motive in moč iz narave. Je človek, ki jo zna opazovati in v njej videti marsikaj. Slikar ima rad življenje, saj se veseli stvarstva. Zato v svojih likovnih delih ostaja zvest realizmu. Realistična so tudi njegova likovna dela z različnimi motivi v gostišču in muzeju Firšt v Logarski dolini, ki bodo na ogled še ves september.
Marija Sukalo
©
POGOVOR Z DANICO GODLER
Na splošno delodajalci mlade radi zaposlujejo
Brezposelnost postaja v Sloveniji vse večji problem. Na žalost tudi naša lepa, a malce odročna dolina ni izjema. Po statističnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje celo izstopamo iz regijskega in republiškega povprečja, resda le za dober odstotek, pa vendar. O tem in še drugih problemih, ki tarejo brezposelne smo se pogovarjali z Danico Godler, od 1. julija vodja urada za delo v Velenju in Mozirju.
-	So kakšne potrebe po delavcih v tem času oz. kakšen kader se zdaj najbolj išče?
Delodajalci z območja Urada za delo Mozirje (v nadaljevanju: UD Mozirje) so v letošnjem letu izkazali 361 potreb po delavcih, kar je 5,5 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Štiri petine delovnih mest je za določen čas. Delež potreb v delovno aktivnem prebivalstvu na območju UD Mozirje znaša 6,6 % in je najnižji v regiji. Razlog je v letošnjem zmanjšanem povpraševanju, deloma pa tudi v tem, da območje UD Mozirje sodi med območja, kjer je delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, od skupnega števila prebivalstva, 20% višji državnega povprečja. Prevladovale so potrebe po delavcih brez poklica (teh je bilo tudi največ), po prodajalcih, mizarjih, natakarjih...
-	Kaj pa na splošno? Po kateri stopnji izobrazbe je največ povpraševanja?
Največ potreb po delavcih so delodajalci z območja UE Mozirje izkazali na IV. stopnji zahtevnosti, to se pravi, največ povpraševanja je po ljudeh s poklicno izobrazbo. Sledijo delavci brez poklica, nato V. stopnja zahtevnosti, najmanj povpraševanja pa je seveda po visokošolski izobrazbi.
-	Kakšno je bilo stanje nezaposlenosti na območju UE Mozirje v prvi polovici leta?
Na območju Urada za delo Mozirje, ki zajema občine Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje in Solčavo, so bile konec julija 2002 brezposelne 904 osebe. V primerjavi z decembrom 2001 seje število brezposelnih povečalo za 7,4 %. Število brezposelnih se je v primerjalnem obdobju povečalo v vseh občinah, razen v Lučah. Brezposelnostje nad regijskim in republiškim povprečjem, največja stopnja registrirane brezposelnosti je v Lučah in sicer 18,9 %, najmanjša pa v Nazarjah (10,1
%) in Mozirju (10,9 %).
- Delodajalci lahko iščejo kader s posredovanjem zavoda ali pa brez njegovega posredovanja. Kaj pravzaprav to pomeni? Se lahko najema delavce brez pomoči zavoda oz. brez razpisa o prostih delovnih mestih in ali se veliko delodajalcev poslužuje Urada za delo ali jih je več, ki se na vas obračajo samo zaradi formalnosti?
V letošnjem letu še velja »stara« zakonodaja, ki delodajalca zavezuje, da zavodu za zaposlovanje prijavi prosta delovna mesta (razen izjem po zakonu), zavod za zaposlovanje pa zavezuje, da ta prosta delovna mesta objavi v svojih uradnih prostorih. V praksi se pogosto dogaja, daje delodajalec delavca že izbral in s prijavo delovnega mesta izpolnjuje zakonsko obveznost. Zaradi tega zavod prijave delodajalcev, na katerih delodajalec označi, da ne želi sodelovanja zavoda, javno objavi na oglasni deski zavoda, ki je označena, da gre za prijave brez sodelovanja zavoda. Prijava na takšno delovno mesto je zato v večini primerov neuspešna, vsekakor pa imajo iskalci zaposlitev vso pravico, da se prijavijo tudi na ta delovna mesta. Prijave potreb po delavcih, kjer delodajalec označi, da želi sodelovanje zavoda (torej še nima izbranega delavca), zavod javno objavi na
oglasnih deskah in nanje napotu-je kandidate za zaposlitev. S 1.1.2003 se prične uporabljati nov Zakon o delovnih razmerjih, ki delodajalce, ki zaposlujejo nove delavce, zavezuje, da prosta delovna mesta javno objavijo. Objava prostega delovnega mesta bo morala vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne bo smel biti krajši od osmih dni. Za javno objavo se bo štela
tudi objava v uradnih prostorih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Če bo delodajalec objavil prosto delovno mesto tudi v sredstvih javnega obveščanja, bo začel rok za prijavo teči z dnem zadnje objave.
- Kakšna pa je struktura nezaposlenih, je več nezaposlenih moških ali žensk, mladih ali starejših?
Skoraj polovica nezaposlenihje žensk, 25,6 % brezposelnih je mladih do 26 let, 19 % starih od 40 do 50 let, 26,1 % starih nad 50 let. Poudariti je treba, da je skoraj polovica brezposelnih (43,5 %) brez izobrazbe.
- Med brezposelnimi je dobra četrtina mladih do 26 let. Kakšni so vzroki za takšno visoko brezposelnost mladih?
Najprej bi rada povedala, da se delež mladih iskalcev zaposlitve v poletnih mesecih vedno povečuje, saj se v evidenco brezposelnih prijavljajo tisti, ki so zaključili šolanje. Na splošno moram reči, da delodajalci mlade radi zaposlujejo, vendar pa pričakujejo pomoč oz. pokrivanje stroškov njihovega usposabljanja za konkretno delo. Ko pridejo iz šole, imajo mladi veliko znanja, ki pa ga še ne znajo uporabiti v praksi. Sicer pa je razlog za daljšo brezposelnost mladih predvsem v strukturnem neskladju med potrebami delodajalcev, ki prevladujejo na IV. stopnji ter izobrazbeno in poklicno strukturo brezposelnih, ki pri mladih prevladuje na V. stopnji zahtevnosti.
-Tudi starejši ljudje, predvsem takšni, ki imajo samo še nekaj let do upokojitve, imajo hude težave pri iskanju nove službe.
Vsekakor do teh težav prihaja. Med potrebami prevladujejo potrebe po mlajšem kadru. Do neskladij prihaja tudi zaradi neustreznih znanj, kijih imajo starejši ter zdravstvenih in drugih omejitev.
- Večkrat je slišati pripombe kot so »za takšen denar pa že ne bom delal, rajši vlečem pomoč z zavoda«. Ali prepoznate takšne osebe in kako rešujete ta problem?
Izjave niso povsem take, res pa je, da brezposelni opozarjajo, da z nizko plačo ne morejo pokriva-
ti še potnih stroškov, če jim jih delodajalec ne povrne. Seveda pa so to osebne odločitve posameznika, ko se odloča o izpolnjevanju pravic in dolžnosti registriranega iskalca zaposlitve.
- Dogajajo pa se tudi kršitve s strani delodajalcev. Bi mogoče na katere radi opozorili?
Zavod za zaposlovanjeje posredovalec zaposlitve med delodajal-
Danica Godler, vodja Urada za delo Mozirje
(foto: Tatjana Golob)
S 1.1.2003 se prične uporabljati nov Zakon o delovnih razmerjih, ki delodajalce, ki zaposlujejo nove delavce, zavezuje, da prosta delovna mesta javno objavijo.
ci in delojemalci, V tem procesu dobiva povratne informacije iz obeh strani, ki pa so včasih tudi kritične. Delodajalci imajo zlasti pripombe, zakaj je toliko ljudi prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb, za posamezno prosto mesto pa jih ni. Velikokrat slišimo, da brezposelni niso pripravljeni sprejeti vsako delo, da ne znajo ali nočejo delati, da so socialne pomoči previsoke in ne stimulirajo zaposlovanja ipd. Na drugi strani brezposelni opozarjajo, dajim delodajalci ne dajo pogodbe o zaposlitvi, da jih imajo na »poskusnem« delu brez zavarovanja, da delajo preko polnega delovnega časa, ob sobotah, nedeljah; da so plače nizke, še zlasti tam, kjer morajo plačati prevoz na delo in iz dela sami, da plač ne dobivajo pravočasno ipd. Zdi se, da bi v teh razmerjih lahko največ pomagal sindikat ali drug ustrezen organ. Zavod za zaposlovanje lahko ukrepa v postopku posredovanja zaposlitve, ko ugotovi odklanjanje ustrezne zaposlitve, v drugih primerih pa lahko
prizadete napoti le na pristojne organe (inšpekcija za delo).
- Bi na koncu našim bralcem na kratko opisali kakšne programe izvaja Zavod RS za zaposlovanje?
Novost letošnjega leta pa bo v tem ali v naslednjem tednu objavljen razpis za dodelitev sredstev iz programa Sofinanciranje izobraževalnega primanjkljaja.
V letošnjem letu se brezposelne osebe lahko vključujejo v javna dela, v programe izobraževanja in usposabljanja, v program za samozaposlitev, tekli oz. tečejo pa tudi nekateri razpisi za subvencioniranje delovnih mest ipd. Kot ena od uspešnejših oblik politike zaposlovanja sosevzadnjih letih uveljavilajavna dela. Ta brezposelnim osebam omogočajo, da se ponovno vključijo v svet dela, ohranjajo in
razvijajo svoje delovne navade ter ob pomoči države sami prispevajo za zagotavljanje lastne socialne varnosti. Poleg tega javna dela brezposelnim odkrivajo nove zaposlitvene možnosti in priložnosti ter vzpodbujajo k samozaposlovanju. Novost letošnjega leta pa bo vtem ali v naslednjem tednu objavljen razpis za dodelitev sredstev iz programa Sofinanciranje izobraževalnega primanjkljaja. Razpis bo objavilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, samo izvedbo pa bo prevzel Zavod RS za zaposlovan-
je.	Predvidoma se bodo lahko prijavili odrasli državljani RS, ki so zaposleni oz. niso prijavljeni na ZRSZ in so se v šolskem letu 2002/03 izobraževali oz. se nameravajo izobraževati na lastne stroške. Brezposelni in delodajalci lahko več informacij o teh programih dobijo pri sve-tovaiki/cu zaposlitve, preberejo pa si lahko tudi zloženke o posameznih programih, kijih dobijo na Uradu za delo.
Pogovarjala se je Tatiana Golob
Z REČICE OB SAVINJI DO BREZIJ NA GORENJSKEM
Tradicionalno romanje jim je prešlo v kri
Sredi avgusta so se Rečičanl z okoliškimi prijatelji že deveto leto zapored podali na dolgo romarsko pešpot do Brezij. Pred njimi je bilo 75 kilometrov poti in pešpoti, ki pa so jih z dobro voljo in veliko željo zmogli brez večjih težav.
Z Rečice seje vzgodnjem jutru 14. avgusta na pot podalo okoli 30 prijateljev, ki jim je srečno pot pri bogoslužju svete maše zaželel tudi domači župnik Ferdinand Luknar. iz domačega kraja jihje s potrkavanjem na zvonove pospremil tudi Franček Rop.
Pot jih je v prvih urah vodila preko Šentjanža, Meliš, Gornjega Grada, Nove Štifte in Črnivca do
Županjih njiv pri Stahovici. Tam so se okrepčali s toplim obrokom, prav pa je prišel tudi krajši počitek. Priključila se jim je tudi manjša skupina domačinov.
V nadaljevanju dneva sojih trdni koraki vodili do Šenturške gore, mimo Cerkelj do Adergasa,
kjer jih je v župnišču sprejel domači župnik Peter Miroslavič. Njegovo gostoljubje je za Rečičane že pregovorno, saj utrujene popotnike k okrepčilu in nočnemu počitku sprejema zadnjih sedem let.
Naslednji dan, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja zgodaj zjutraj, so se zopet podali na pot. Preko Visokega, Naklega, Podbrez-
ja do Brezja, kjer sojih že čakali rečiški romarji, ki pa so na največjo slovensko romarsko pot prišli z avtobusom.
Pot so zmogli v štiriindvajsetih urah, hoje pa je bilo četrtino manj. Značilnosttega romanja je tudi dejstvo, da skupina vsako leto išče nove
poti, ki bi jih odvedle stran z ustaljenih asfaltnih poti, ki vodijo po čudoviti slovenski deželi. Ob kapelicah so se ustavili, si vzeli trenutek počitka, naredili požirek vode in se v mislih zahvalili za prehojeno pot.
V devetih letih romanj na Brezje je dolgo pot zmoglo okoli 300 navdušencev. Pa ne le Rečičanov, saj se le-tem vsako leto pridružijo tudi Mozirjani, Šoštanjčani, Šmarčani, Lučani, Gornjegrajci in Nazarčani, kijih družijo skupni cilji. Ti pa so prehoditi pot v prijetnem druženju, ob duhovnih vsebinah in pogovorih ter spoznavanju. Čeprav seje v vseh teh letih izoblikovalo jedro romarjev, sejim vsako leto pridruži kakšen nov pohodnik.
Zadnja leta z največjim veseljem v Dvorju pri Cerklah romarje pričaka tudi Mito Trefalt, pri katerem sledi obvezno okrepčilo in šilček domačega. Skupaj z njimi zapoje kakšno slovensko, letos pa je z veseljem prisluhnil »Kukovci«, kije bila med romarji.
Najstarejši v vseh teh letih je imel na ledjih že preko sedem desetletij, najmlajši pa okoli 15 let, kar kaže na starostno pestrost skupine. Njej je namenjen tempo poti, ki jo zavoljo tega zmorejo tudi manj pripravljeni udeleženci.
Popotniki so se ob koncu poti in vrnitvi na Rečico iskreno zahvalili dobrotnikom, ki sojih podprli ob njihovih željah. Gre predvsem za mesarje Sušca, Krajnerja in Bognerja, za pridni gospodinji Marico Kolenc in Dobravčevo mamo z Zg. Pobrežij ter gasilce iz Grušovelj. Z njihovo pomočjo so zmogli zastavljeno pot brez težav, obljubili pa so, da se na Brezje podajo tudi za veliki šmaren leta 2003.
Mito Trefalt je z veseljem prisluhnil Kukavici (foto: Benjamin Kanjir)
GALERIJA "ŠTEKL" V GORNJEM GRADU
Duhovnost v slikah slikarja Branka Rupnika
O Branku Rupniku iz Ljubnega ob Savinji je težko in obenem preprosto sestavljati predstavitveni mozaik, kerz nenarejeno neposrednostjo takoj nagovorja okolico. Morebitne popolne neznance - teh je pravzaprav bolj malo - še prej kot njemu domače in vedenjsko prepoznavne ljudi. Z razstavo, ki so jo pred tednom dni, v prisotnosti številnih njegovih sokrajanov z Ljubnega, članov Zveze paraplegikov Slovenije in domačinov, odprli v gornjegrajskem "Šteklu", stopa Rupnik ob bok šesterici likovnikov, ki so se letos z dušo predstavili v galeriji.
Slednje Rupnikove besede so bile namenjene Viki Venišnikovi, ki že vsa leta vztraja in vestno vodi galerijo, kije prostorsko resnično utesnjena, vendar zaradi domačnosti in prijaznosti rado in številčno obiskana. Rupniku, ki ustvarja prav v vseh slikarskih tehnikah, so življenjske izkušnje pomagale, da gleda na svet okoli sebe pozitivno, vendar realno. Po naravi raziskovalec išče nova spoznanja izven sebe in še bolj izrazito v lastni duši, ki je mehka kot kraji njegovega rosnega otrošlva.
Rupnik o sebi verjetno ne razmišlja kot o slikarju, čeprav čopiča ni nikoli
Branko Rupnik razstavlja v gornjegrajskem Šteklu (foto: Savinjčan)
odložil in ga letos z novimi izkustvi vrti zavzeto in predano. Zato so, kot sam pravi, hlače večkrat potrebne pranja in stem da priznanje lastni družini, ki očitno z velikim posluhom spodbuja njegovo ustvarjanje. Nič presenetljivega torej, da je Rupnik pogost udeleženec likovnih kolonij, ekstem-porov, likovnih delavnic in raznih srečanj, ki ga bogatijo slikarsko in
človeško. Ne nazadnje je aktivni član Kulturnega drušlva "Gal", ki združuje likovne ustvarjalce Zgornje Savinjske doline.
Za paraplegike in sploh telesno prizadete je pot do umetniške izobrazbe težavna in velikokrat jo onemogočajo tudi razni predsodki "normalnih". To pa seveda ne pomeni, da njihova dela niso vredna pozornosti in umetniškega premisleka. Že zaradi ljubezni in prizadevanja, ki ga je treba vložiti v ustvarjanje. Kot je zapisal Benjamin Žnidaršič: "Vsakemu je to deio potrebno kot hrana in zrak, kot sonce in voda."
Savinjčan
KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI
Priznanje za zadružniško dejavnost
Vsakoletni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni nudi, poleg ogleda in izbire najnovejše kmetijske mehanizacije, priložnost za podelitev priznanj najzaslužnejšim za razvoj slovenskega zadružništva. Letos je bil med tistimi, ki so prejeli priznanje Zadružne zveze Slovenije za prispevek pri razvoju zadružništva tudi Andrej Presečnik, zaposlen na zadrugi Mozirje.
Presečnika je za priznanje predlagala Zadružna kmetijska družba, ki se ukvarja s trženjem kmetijskih izdelkov in v katerije bil Presečnik dva mandata član nadzornega sveta. V mozirski Zadrugi je v dvajsetih letih opravljal različna dela, med drugim je bil osem let na kmetijskem pospeševanju, zadnjih štirinajst let pa je zadolžen za komercialne posle.
"Plaketaje na nek način priznanje za minulo delo in vzpodbuda za naprej," pravi Presečnik prepričan, da bo morala Zadruga, ob sedanjem obsegu poslovanja, iskati drobne tržne niše tudi v trženju ekološkega kmetovanja. "Za kmetije, ki so se odločile za ekološko pridelavo hrane, bomo tam, kjerje možno prodajati, poskušali zagotoviti ustrezna prodajna mesta. Predvidevamo, da se bo ekološko kmetovanje širilo, zato bo potrebno pridelovalce povezati in
Andrej Presečnik je prejel priznanje za prispevek k razvoju zadružništva
(foto: Ciril M. Sem)
proizvode ustrezno opremiti," pravi Presečnik, kije priznanje prejel iz rok predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska.
Savinjčan
C-RING RAČUNALNIŠTVO
Vse manj računalniško nepismenih
Računalniška firma iz Latkove vasi je v preteklem letu z odprtjem trgovine v Novi Štifti razširila svojo dejavnost tudi na področje Zgornje Savinjske doline in po oceni pomočnika direktorja Franca Grudnika je odziv kupcev nad pričakovanji. Izkazalo se je namreč, da je dolina računalniško dobro osveščena, saj vse več ljudi uporablja računalnike, želja C -Ringa pa je, poleg individualnih kupcev pritegniti k sodelovanju čim več podjetij v Zgornji Savinjski dolini.
Poleg stalnega servisiranja bodo v Novi Štifti v jesenskem času organizirali začetniški tečaj uporabe interneta, elektronske pošte, predstavili bodo osnove programov Worda in Ex-cela. Po Grudnikovih besedah vlada za izobraževanje precejšnje zanimanje, zaradi velike praznine na tem področju pa želijo interesentom omogočiti začetno računalniško znanje. Brez dvoma še naprej ostaja velik poudarek na prodaji in servisiranju izdelkov, s podjetjem PCX Computers iz Ljubljane pa pripravljajo novo nagradno igro v kateri bodo v prvem tednu januarja 2003 enemu izmed obiskovalcev PCX pooblaščenih
trgovin podarili Fiat Punto.
V okviru potreb kvalitetne programske in strojne podpore za Mercator SVSd.d. je C-Ring pred kratkim odprl v Mariboru in Murski Soboti nov servisno-malo-prodajni enoti. Sto investicijo so dosegli uresničitev cilja za izboljšanje storitev na mariborskem in prekmurskem področju. "Poleg tekočega dela podjetje velik del sredstev investira v razvoj naprednejših tehnologij. Z obdelova-mi bomo konec leta prijetno presenetili podjetja katera si želijo kvalitetnega vodenja poslovanja in celostnih poslovnih rešitev," dodaja Grudnik.
Savinjčan
Franc Grudnik
(foto: Savinjčan)
ZGORNJA SAVINJSKA IN ŠALEŠKA DOLINA STA PREPLETENI S PODZEMNIMI JAMAMI
Višje je vhod, globlja je jama
Šaleška In še bolj Zgornja Savinjska dolina sodita zaradi v nebo kipečih vršacev k alpskemu predgorju oziroma sta njegov sestavni del. Zato je prepletenost podzemeljskih jam in brezen, te navadnim smrtnikom ostajajo večna skrivnost, ki se skrivajo pod zemeljskim površjem, presenečenje za večino ljudi, ki kraške jame v glavnem prepoznavajo na Notranjskem. Izjema je Snežna jama pod Raduho, ki že vrsto let privablja obiskovalce. Trenutno je v Sloveniji raziskanih okoli 8.000 kraških jam, po oceni jamarjev je trikrat toliko še neodkritih. Na savinjsko-šaleškem območju je raziskanih okoli 300 jam in še trikrat toliko je neodkritih.
Pred petnajstimi leti so člani šaleškegajamarskega kluba Podlasica iz Topolšice začeli sistematsko raziskovati Dleskovško planoto nad Lučami in že prvo leto so skupaj s sorodnimi klubi našli okoli 200 novih jam. Najgloblja se razprostira 150 metrov pod vznožjem Velikega vrha.
opremo ter je v vsem leva roka predsednika Danija Urbanca, kije skupaj s članom kluba Sebastjanom Miklavžino prepustil besedo svojemu tajniku.
"Klub je bil ustanovljen zaradi Ciglerjevejame nad Topolšico. Drugi mejnik seje dogodil leta 1984 z
Nevarno spuščanje v še neraziskana brezna predstavlja jamarjem velik užitek in izziv (foto: Dani Urbanc)
Po devetdesetemu letu so šaleški in savinjski jamarji samostojno raziskali 291 metrov globoko brezno nad planino Vodole. Tajama je v raziskovalnem smislu tehnično .zelo težavna. Smisel raziskovanj je doseči čim večjo globino jame, zato jamarji sistematično raziskujejo
Rotovnikovo jamo, ki je odprta za turistične oglede. Isto leto je bila na Golteh odkrita 152 metrov globoka jama Brezno dveh lobanj," pripoveduje Hostnik. "Menda je kmetu Leskovšku ušla krava in na izrazitem kraškem svetu seje baje udrla zemlja pod njeno težo. Žival je crknila na 18 metrih glo-
Z vodo napolnjene jame nudijo priložnost potapljanja in raziskovanja vodnih sifonov (foto: Dani Urbanc)
Dleskoško planino. "Višje je vhod v bine, bolj verjetno pa je," pravi Hostnik, jamo, globlja je," pravi Slavko Host- "daježivinčezabredlovžeobstoječo nik, ki je v klubu tajnik in skrbi za jamo."
"V obdobju med 1984 in 1990 smo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini raziskali okoli 40 jam, katere, razen izjem, niso posebej izstopale. Leta 1991 smo našli vhod v Zadnik-ovo brezno in prodrli 682 metrov globoko. V tistem času je bil to rekord na območju štajerske regije. Jama se na omenjeni globini ni končala, sajje medklubska odprava prodrla do globine 1130 metrov, kar zadošča za četrto mesto globinske lestvice v Sloveniji," pravi tajnik sav-injsko-šaleških jamarjev.
Za jamarje je lazenje po neraziskanih rovih, temnih bolj kot najtemnejša noč, velika sprostitev z obilico adrenalinskega naboja. Za raziskovanje podzemnega sveta je treba precej znanja, ki ga kandidati potrdijo z ustreznim izpitom, glavna pa je psihofizična sposobnost, sajje
temperatura zraka pod zemljo komaj ena do dve stopinji, V podzemlju je tudi lepo število jam, napolnjenih z vodo, kar nudi priložnost za potapljanje in raziskovanje vodnih sifonov na dnu jam.
Vsa stvar je precej tvegana, odkrito priznajo sogovorniki in dodajo, da jejama zanimiva za večje število ljudi le, če ima lahek dostop. Takšna je v bližini Mozirja Konečkajama, kot rečeno pa sta najbolj znani Snežna jama na Raduhi in ob njej še Perkova jama v Matkovem kotu. Z odkritjem nadaljevanja Ledenice na Golteh in še nekaterih kraških jam na Mozirski planini se odpirajo možnosti tudi za tako imenovani adrenalinski šport in turizem, za kar se dogovarjajo z vodstvom firme Golte Slovenija.
Savinjčan
- PVC okna

MAROVT GREGOR s.p. ECkBE
Bočna 60 3342 Gom p Grad	okenski sistem.
Tel. / faks: 03 838 51 40/41
GSM: 041/793-518	]q let garancije
V	Novih Lokah so se srečali skoraj vsi, ki
praznujejo 75 let življenja, še vedno čili in
nasmejani (foto: Benjamin Kanjir)
V	Restavraciji Gaj v Novih Lokah pri Mozirju so se 28. avgusta srečali skoraj vsi, ki v letošnjem letu praznujejo okrogel jubilej, 75 let življenja. To je bilo njihovo drugo srečanje, saj so bili skupaj že pred petimi leti.
Če ne prej, bodo čez pet let zopet skupaj. Seveda, v kolikor jim bo namenjeno zdravje in prizanešene tegobe, ki jih prinaša rosna jesen življenja. Sicer pa so čili in nasmejani, še vedno polni življenjske energije in marsikateremu mlajših let tudi dober zgled.
iniciativni odbor, ki ga je vodil neutrudni Ludvik Es, je poskrbel za vse potrebno. Tudi za prisotnost predsednika mozirske krajevne skupnosti, ki pa je jubilantom nazdravil kar preko valov radia Bakla iz Gorenja. Za dobro vzdušje med petinsedemdesetletniki iz KS Mozirje ni bilo potrebno vložiti veliko naporov. Leta, ki so za njimi, so pač dovolj bogata s spomini, ki jih je bilo težko obuditi v nekaj urah snidenja. Pa vendar je takšna oblika druženja potrebna, saj sta prijateljstvo in topel stisk rok, zabeljen s prisrčnim nasmehom, najboljša vstopnica v čas, ki je pred njimi in ki ga morajo prehoditi do naslednjega srečanja, ko bodo praznovali svoje življenjske osemdesetletnice.
Benjamin Kanjir
Izberite smer, pripeljemo vas na cilj
Upravljanje premoženja v vrednostnih papirjih
Globalni	Portfelji	Portfelji	Konservativni	Agresivni	Portfelji
portfelji	slovenskih	tujih	portfelji	portfelji	obveznic
delnic	delnic	delnic	delnic	delnic	
Zaupajte svoje finančne presežke v upravljanje	Naše delo temelji na strokovnosti upraviteljev premoženja,
strokovnjakom Nove Ljubljanske banke. Za vas jih bomo analitikov in uglednih zunanjih partnerjev. Zaupajo nam donosno naložili v vrednostne papirje najuglednejših	velika in mala podjetja ter številni posamezniki,
podjetij ter držav z vsega sveta in Slovenije.
Vabimo vas v najbližjo poslovalnico Nove Ljubljanske -
Vaš osebni upravitelj premoženja bo vaše premoženje	banke ali v Poslovalnico upravljanja s portfelji na Šubičevi 2
upravljal kot dober gospodar v skladu z vašimi finančnimi v Ljubljani, tel. št. 476 52 07. cilji in zmožnostmi. O dogajanju z vašimi naložbami vas bo redno in natančno obveščal ter pri tem zagotavljal popolno tajnost podatkov.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
O
Novo Šolsko leto
Časi, ko smo malčke brez skrbi puščali v šolo so minili. Vse večje število jeklene pločevine na cestah in čedalje bolj brezobrazni vozniki so razlog za pošteno skrb. O tem govori tudi število poškodovanih malčkov, ki jih doletijo neprijetne posledice zaradi bližnjega srečanja z jeklenimi konjički med šolskim letom. Dragi starši, popazite na svoje malčke in vedno, ko ste v vlogi voznika, pomislite nanje! Kajti vsaka sekunda prepozno je vredna obžalovanja in žal se povrne ne nobena.
jejo koncentracijo za prečkanje ces-
Začelo seje novo šolsko leto. V šolo stopa nova generacija otrok. Okrašena z rumenimi ruticami in kresničkami je prepoznavna na vsakem koraku. Od začetka bo poostrena kontrola s strani policije in starši bodo spremljali otroka do šole. Vendar vsak začetek mine. Starši odidejo, policija ima druge opravke. Osnovnošolci in prav tako srednješolci pa ostanejo prepuščeni sami sebi.
Vozniki pozor! Jutranje ure ob začetku šole in ure ob končanju pouka so najnevarnejše. Otroci so veseli in razposajeni in z veseljem skačejo ob robu cestišča in ob trenutku nepazljivosti prečkajo cesto ali stopijo s pločnika na cesto. Na vas drage voznice in vozniki je, da vozite v območju šol z zmanjšano hitrostjo in
predvidevate nepredvideno ravnanje otrok. Po toči zvoniti je prepoznoinše slabši je izgovor: "Saj ni šel čez prehod za pešce!" Kaj pa otrok ve! Sicer
bi moral, ampak spomnimo se sebe v teh letih! Veselje, radoživost, zafrkancija, raztresenost in stres so razlogi, ki tudi našim malčkom zmanjšu-
tišča.
Resje, da morajo šolarji spoštovati cestno prometne predpise in pravi-
la varne hoje. Pa kaj pomaga, ko smo sami starši včasih kaj slab vzor za volanom avtomobila, kjer se naši otroci učijo pravil obnašanja. Naši
sinovi in hčerke so brez napak, le sosedovi nimajo pojma! Takšni smo Slovenci! Žal! Vprašajmo se, kolikokrat kršimo cestno prometne predpise in preklinjamo ostale voznike, sinko ali hčerka z zadnjega sedeža pa se lepo učita...
Vprašajmo se, ali še uporabljamo sedež za malčka, ali pa se le ta vozi stoje med sprednjima sedežema? Vredno iskrenega sožalja, kolikokrat to vidim. Vendar tiste mamice in očetje tega tako ali tako ne bodo prebrali, ali pa najdejo izgovor: Se sam odpenja. Moj se tudi! Ampak, ko se ustavimo in nič prej. Drugače pač ne gremo na pot.
Kaj sem hotel povedati? Z vzgojo malčkov prispevamo k njihovemu obnašanju na cesti. S samodisciplino, se kot vozniki vživimo v misli otrok in predvidimo njihove reakcije. V bližini šol in v naseljih spoštujmo omejitve! Pa ne zaradi radarja.
Bodimo posebej pozorni na novo generacijo otrok, ki je stopila v šolo - nanje opozarjajo rumene rutice in kresničke (foto: Ciril M. Sem)
Walker
Avto
GALANT
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
AKCIJA v mesecu SEPTEMBRU:
NOTRANJA VRATA
10% popust za gotovinsko plačilo
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d.d, trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije:
Zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj
Če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju.
Pogoji:
-	najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja)
-	vozniški izpit B - kategorije.
Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja.
Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev.
Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., služba upravljanja s človeškimi viri, s pripisom: prijava na oglas, Cankarjeva 3, 2507 Maribor.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenih razgovorih in sprejemu končne odločitve.
Piše: Aleksander Videčnik
Kot povsod po svetu in pri nas je ljudstvo ohranjalo staro pripovedno izročilo. Smemo se pohvaliti, da smo glede tega zelo bogati, žal pa čas pobira svoj davek - pozaba je tista, ki grozi, da bodo zanimive pripovedi in zgodbe naših prednikov izginile.
ZAKLETA KAČA
Solčava je že od nekdaj skrivnostno lepa vasica sredi mogočnih vršacev. Tam je pred davnimi leti v skromni koči živela ženica s sinom. Dokler je bii še majhen, je rad pasel koze. Tako sta z materjo vedno imela kozje mleko.
Toda čas spremeni človeka in odrasel sin se je polenil, do matere pa je postal oduren. Nič ni bil več sinček edinček - ampak kot je sam rad poudarjal "pob". Za tega pa se ne spodobi paziti na koze. Večkrat je prevzetno dejal: "Mati naj kar sami pasejo." Nekoč pa je bilo materi le preveč. Jezna je zaklela: "Da bi pob le postal kača zaglavača." Ni še dobro končala stavka in fant seje spremenil v dolgo, ogabno kačo s človeško glavo. Kača je takoj zlezla v bližnji gozd.
Objutrih seje kača vračala na domači prag in milo stokala. Matije pač mati in nesrečni sin se ji je hudo smilil, koje potožil, daje lačen in da zelo trpi. Mati je večkrat namolzla mleka in nasitila kačo. Toda za mater je bilo nesreče preveč; ljudje so pravili, da ji je od žalosti počilo srce. Kača je odslej tavala in iskala hrano.
Takoje srečala sosedovo kozarico. Dekle se je čudne kače zelo prestrašilo in žeje hotelo zbežati, pa zasliši človeški glas: "Nikar ne beži, nič hudega ti ne bo. Tak sem, ker nisem hotel materi pasti koz, zdaj pa sem začaran." Kozarica je pravkar hotela nabrati črnega jagodičevja zase, pa jo je kača opozorila: "Ne dotikaj se tega jagodičevja, ker je strupeno."
Deklica je bila hvaležna, da ji je zaglavača rešila življenje, in hotela ji je pomagati. Vsa zaskrbljena je vprašala, kako naj to stori. Kača pa ji je naročila: "Pridi čez sedem let prav na ta kraj. Vzemi leskovo šibo in trikrat udari po kači - tedaj ne bom mogel z mesta. Požvižgaj mi, da pridem k tebi". Revna kozarica je vseh sedem let skrbela, da ne bi dogovora zamudila ali celo pozabila. Resje prav ob določenm času prišla na to mesto in zažvižgala. Hitro je prilezla iz grmovja zaglavača in sikala, da je deklico postalo strah. Pa vendar je s šibo
PripoDedi iz
ošvrknila kačo-tedaj ji je padla z glave zlata krona in se skotalila pred njene noge. Ko je švrknila drugič, je kači počila koža. Udarilaje še tretjič in iz kače se je izlevil čudovito lep fant... Ves srečen je podaril deklici zlato kro-
naših krajen
no in jo zaprosil za roko. Dolgo sta srečno živela, toda ko sta umrla je krona nenadoma izginila. Ostala pa je skala, ob kateri je deklica prvič zagledala kačo zaglavačo. Ljudje pravijo tej skali Gadovka.
Sneti Frančišek spet doma...
Že od leta 1713 so preštevilni romarji občudovali oltarno sliko v cerkvi Svetega Frančiška Ksaveri-ja na Stražah v Radmirju. Ne le slika, tudi okvirje izredne umetniške vrednosti. Župnik, gospod mons. Jože Vratanar je zaznal določene poškodbe na sliki in se skupaj s cerkevnimi ključarji odločil sliko obnoviti, saj bi sicer kaj lahko povsem propadla. In kot je ugotovil akademski konzervator Viktor Povše iz Celja, je slika res bila že večkrat poškodovana, na določenih mestih je bila celo ožgana. Vemo, daje cerkev na Stražah bila prva v Evropi posvečena temu svetniku inje tako postala velika romarska pot. Vsi tedanji dvori v evropskih državah so prispevali k stroškom gradnje in tudi pozneje so darovali dragocena darila, ki so bila večinoma zaplenjena v času reform Jožefa II. Ostali so dragoceni mašni plašči, ki so sedaj predmet splošnega zanimanja obiskovalcev.
Kajje povedal restavrator Viktor Povše? Od decembra lanskega leta je delal na restavriranju slike. Delaje bilo veliko več, kot je sprva pričakoval. K sreči je našel polno razumevanje pri župniku Vratanarju inje opravil vse posege, tako je danes slika spet zavarovana in obvarovana propadanja. Vsa opravila so posneta na video, kasete s poročilom o opravljenem delu pa bo predai župnišču za arhiv. Slika je veliko vredna, meni Viktor Povše, ne toliko zaradi umetniške izdelave kot zaradi tega ker je služila za vzoršte-vilnim oltarnim slika v cerkvah, posvečenih temu
svetniku v Sloveniji. O samega deluje restavrator povedal, da je bilo potrebno izjemno natančno čiščenje, polega tega so bile poškodbe slike, za katere domneva, da so nastale ob svečah romarjev, ki niso pomislili, da so sveče lahko preblizu slike. Na enem mestu je odkril ožganine, kar pomeni, daje bila slika nekoč zelo poškodovana. Zanimivo pri tem je, daje sam avtor Johan Mihael Rainwaldt sliko obnavljal in jo deloma tudi preslikal. Takoje verjetno prišlo do dveh datumov nastanka slike, namreč, v literaturi se navaja letnica 1715, sedaj pa seje s posebnimi postopki odkrila pravilna letnica -1713. Koje restavrator govoril o vsebini slike, je menil, daje prizor zelo ganljiv in morda tudi svojstven. Je pa bilo treba delati pod mikroskopom, da so bile odkrite plasti, ki jih je moral odstraniti. Toda splačalo seje - cerkev v Radmirju ima spet svojega patrona v oltarju.
Omeniti velja, daje obnovljen tudi prekrasen okvir, kije bil očitno v preteklosti nekoliko nasilno poškodovan. Slika in okvir bosta spet okras svoje vrste.
Ko je bila slika pred tednom pripeljana v Radmirje, stajo pred župniščem pričakala cerkovnika in neka stara ženica, kije hotela sliko videti od blizu. Obnovljeno oltarno podobo je prevzel župnik mons. Jože Vratanar, ki ima tudi največ zaslug, da bo slika spet dolga leta krasila glavni oltar cerkve Svetega Frančiška Ksaverija v Radmirju.
Cerkovnika, Viktor Povše in župnik Jože Vratanar ob prevzemu obnovljene slike Svetega Frančiška Ksaverija pred radmirskim župniščem. (Slika A. Videčnik)
Divjad vpliva na obnavljanje gozda
Divjad je naravni sestavni del gozda in del njene prehrane so tudi mladice in pomladek gozdnega drevja, zlasti v zimskem času, ko primanjkuje hrane. Če je številčnost divjadi visoka, je visoka tudi objedenost mladic gozdnega drevja in obratno, pri nizki številčnosti divjadi je tudi objedenost nizka. Zelo pomemben podatek, ki ga rabimo pri načrtovanju gospodarjenja z divjadjo, je vpliv divjadi na obnavljanje gozda. Pri načrtovanju želimo ohranjati ravnovesje med divjadjo in gozdom - stopnja objedenosti naj bo taka, da se gozd lahko normalno obnavlja.
Piše: Marija Sodja Kladnik
STANJE OBJEDENOSTI JE SPREJEMLJIVO
Da bi dobili podatke o stopnji objedenosti gozdnega mladja, smo sodelavci Zavoda za gozdove že v letu 1996 zasnovali mrežo stalnih vzorčnih ploskev, na katerih vsaki dve leti izvedemo popis stanja gozdnega mladja. Rezultati popisov nam kažejo, da je stanje skupno za vsa drevesa dobro, saj skupna objedenost ostaja v mejah ravnovesja med divjadjo in gozdom. V letu 1996jebiloskupnoobjedenih 17% mladic gozdnega mladja, v letu 2000 pa 24%. Meja, ko objedenost preseže dopusten delež, je po sedanjih izkušnjah 30%. Rezultati popisov (povečanje objedenosti) so vplivali na postopno povečevanje višine načrtovanega odstrela divjadi. Vslovenskem meriluje stopnja objedenosti gozdnega mladja na našem območju v spodnji polovici.
OBJEDENOST JE ODVISNA OD VRSTE DREVESA Če pogledamo objedenost po posameznih drevesnih vrstah, vidimo,
Piše: Polona Šporin
Elektronska pošta je najbolj razširjena in najhitrejša, a tudi najbolj zlorabljena spletna komunikacijska storitev. Zaradi enostavnosti vse prevečkrat pozabljamo na pravopisna pravila in primeren jezik. Zlasti v poslovnem svetu, kjer je tovrstna oblika komuniciranja vse pogostejša, prihaja do preveč neformalnih komunikacijskih sporočil. Mnoga podjetja elektronske naslove izkoristijo tudi za trženje svojih proizvodov in storitev. Da bi se izognili nezaželenim pošiljkam, se ne bahajte s svojim naslovom in ga ne dajajte os-
da je zelo različna. Iglavci razenjelke so objedeni le malo, listavci pa veliko bolj. Najslabše stanje je pri plemenitih listavcih (javorji, veliki jesen, češnja, bresti in lipa), ki so vse gospodarsko pomembne drevesne vrste. Zelo so objedeni tudi ostali trdi in mehki listavci, vendar so gospodarsko manj pomembni. Dobro pa je, daje objedenost nizka pri bukvi, kije ena od osnovnih drevesnih vrst.
OBJEDENOST JE PREVELIKA LE V NEKATERIH PREDELIH
Gozdarji ugotavljamo tudi, da je objedenost gozdnega mladja v različnih predelih zelo različna. Nekateri predeli so bolj ugodniza bivanjedivjadi, zlasti so to prisojne lege, kjerdivjad vvečjem številu prezimuje. Zato je vteh predelih tudi objedenost večja. Problematični so tudi listavci v zasmrečenih in gorskih gozdovih, ker jih je tam malo, zato so prekomerno objedeni. Stanje lahko izboljša-mos primemo visokim odstrelom divja di in z gozdnogojitvenimi ukrepi. V zasmrečenih gozdovih in v predelih povečane zimske koncentracije divjadi je potrebno izboljšati prehransko osnovo (vzdrževanje in oblikovanje grmišč, oblikovanje gozdnega roba, košnjatravnik-
ebam, kijih ne poznate in ne vpisujte se vsevprek v spletne obrazce. Spletni predal je najbolje odpreti pri ponudnikih, ki omogočajofiltriranjesporočil. Pri uporabi elektronske pošte se držite sledečih pravil:
1 .Vedno izpolnite polje Predmet(Sub-ject), da lahko prejemniktakoj zazna v zvezi s kakšno vsebino mu pošiljate sporočilo. Predmet mora biti povzetek vsebine.
2.	Ni slabšega kotbrezosebno pismo. Zato nagovorite osebo, ki ji pišete. Napišite: »Spoštovani gospod Pavlič!« ali pa osebo preprosto nagovorite kar z njenim osebnim imenom.
3.	Ne pošiljajte anonimnih sporočil. Na koncu sporočila obvezno navedite svoje ime, tudi če vas lahko prejemnik
ov in pašnikov sredi gozda).
LETOŠNJI POPIS OBJEDENOSTI
V mesecu septembru poteka že četrti zaporedni popisobjedenosti gozdnega mladja. Izvedli ga bomo gozdarji Zavoda za gozdove. S tem popisom bomo dobili sveže podatke, kakšno je stanje objedenosti gozdnega mladja. Iz teh podatkov bomo lahko sklepali, kako se giblje številčnost divjadi, ali je primemo visokater načrtovali nadaljnje gospodarjenje z divjadjo. K sodelovanju pri popisu smo povabili lovce.
Kako ravnati ob škodah od divjadi
Čevsvojem gozdu najdete večjo škodo od divjadi (najpogostejša je olupljena drevesna skorja vmlajših gozdovih), se obrnite na lovsko družino, ki gospodari z divjadjo. Enako se postopa tudi v primerih škode od lovnih vrst divjadi na kmetijskih zemljiščih ter na domači živini (najpogostejši so razriti travniki in pašniki od divjih prašičevter škoda na njivah). Če je škodo povzročila lovna divjad (srnjad, jelenjad, divji prašič, muflon, damjak, jazbec, siva vrana, kuna belica...), je za povračilo škode odgovorna lovska družina. V primerih, daje škodo povzročila zavarovana divja žival, kije zakonsko obravnavana
prepozna po naslovu.
4.	Ne dolgovezite. Pisma naj bodo kratka in jedrnata.
5.	Če na pismo odgovarjajte z Vrni (Reply), odgovor napišite nad prejeto sporočilo in ne spodaj ali kje drugje, da ne bi nastala nepotrebna zmeda.
6.	V kolikor si s prejemnikom ne dopisujete prav pogosto in vmes preteče več časa, v odgovoru citirajte prejšnje pismo, da mu prihranite brskanje po stari, morda celo zbrisani pošti.
7.	Kadar prejemniku pišete prvič, lahko spodaj dodate poseben večvrstični podpis, ki ne sme biti preobsežen. Vsebuje naj sledeče podatke: vaše ime, nazivdelovnega mesta, telefonska številka, številka faxa, elektronski naslov, naslov spletnih strani.
kot divjad (medved, ris, planinski orel, ostale velike ujede, krokar, dihur,...), se obrnite na Zavod za gozdove (kontaktna oseba Marija Sodja Kladnik, tel. 5831 063). Škodo bo na podlagi zapisnika povrnilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V primerih, ko škodo povzroči kakšna druga zavarovana divja žival, pokličite Zavod za varstvo naravne dediščine Celje (kontaktna oseba Matej Demšar, tel. 4260 300). Škodo bo na podlagi zapisnika povrnilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Za škode, kijih povzroči divjad pobegla iz obore, je odgovoren lastnik te divjadi.
PREPREČEVANJE ŠKODE OD DIVJADI V GOZDU
Revirni gozdarvam na osnovi programa vlaganj vgozdove priskrbi sredstvo za premazovanjeterminalnih poganjkov posajenega mladja, ki odvrača divjad od objedanja. Posajene sadike se varujejo tudi s plastičnimi tulci ali s količenjem. V posebnih primerih se postavi ograja. Revirni gozdar vam lahko tudi priskrbi sredstvo za prema-zovanje skorje, ki odvrača jelenjad od lupljenja.
8.	Uporabljajte neoblikovano besedilo in ne pišitez velikimi črkami. To pomeni zmerjanje in vpitje.
9.	Ne posredujte vsake neumnosti, ki se znajde v vašem poštnem nabiralniku, vsem ki ste jih vnesli v imenik.
10.	Pismom nikoli ne pripenjajte datotek, razen, če se o tem predhodno dogovorite s prejemnikom. Če v pismu prejmete datoteko, kije niste naročili in ne veste kaj je v njej, jo čimprej uničite. Še posebej, kadar se le-te končajo s pripono EXE in COM. Obstaja velika verjetnost, daje v njih kakšen virus.
11.	Uporabljajte slovenski nabor znakov, v kolikor je to mogoče.
Izkorisf e prednosti, kijih nudita splet in elektronska pošta ter bodite pozorni na oliko.
Olika pri uporabi e-pošte
Pravila lepega vedenja na spletu niso strogo določena ali uzakonjena. Veljajo pa tako za oblikovalce spletnih strani kot za uporabnike le-teh ter za prejemnike in pošiljatelje elektronske pošte, ne glede na to, ali komuniciramo zasebno ali poslovno.
PROGRAM POSLOVNE ODLIČNOSTI AGENCIJE ŽAREK
Trajno konkurenčnost lahko dosežemo le z investiranjem v ljudi
Agencija Žarek iz Velenja je v lanskem letu pod naslovom Temeljna šola razvoja človeških potencialov začela z edinstvenim izobraževalnim programom v Sloveniji, katerega osnovni namen je odkrivanje še neizraženih zmožnosti udeležencev. Bistvo šole ni bilo v pridobivanju teoretičnega znanja, ampak v praktični uporabi novih spoznanj. V letošnjem letu je šola razvoja človeških potencialov prerasla v program poslovne odličnosti, ki je po besedah direktorice Agencije Žarek Zdenke Čok prilagojen potrebam udeležencev in njihovih delodajalcev.
Dejstvoje, da razvoj in uspeh podjetij ter institucij nista odvisna le od finančnih potencialov, trga in sodobne tehnologije. Potrebno je obvladovati vsa področja, kar pa zmorejo le ljudje. V vseh fazah delovnega procesa je namreč človek; ljudje proizvajajo, prodajajo, kupujejo, vodijo evidence, nadzorujejo... Trajno konkurenčnost lahko dosežemo le z investiranjem v ljudi na ključnih delovnih mestih. Nata način posredno dvigamo produktivnost in v končni fazi dobiček.
ZADOVOLJNI ZAPOSLENI -POGOJ ZA USPEH
Eden od pomembnih pogojev za uspeh kateregakoli podjetja ali organizacije so zadovoljni zaposleni, ki imajo možnost razvoja svojih potencialov, ki vodijo k novim idejam,
te pa pospešujejo razvoj organizacije. Delo tem ljudem ne pomeni le vsakodnevne hoje v službo, ampak jim predstavlja življenjski izziv. Takšni ljudje ne gredo h konkurenci zgolj zaradi nekaj večje finančne stimulacije, saj imajo zagotovljene različne možnosti osebne in finančne rasti, zadovoljstvo v delovni ekipi pajih stimulira k doseganju še boljših rezultatov.
VSE JE ODVISNO OD KOMUNIKACIJE
Prvi korak, s katerim je mogoče v kolektivu doseči takšne razmere, je komunikacija. Od tega, kakšna je v določenem okolju komunikacija, je odvisno vse ostalo. Če so za-posleni v dobrih odnosih, se to pozitivno odraža v kvaliteti dela in predanosti skupnim ciljem, seve-
da pa tudi v odnosih z zunanjimi partnerji. S pozitivno usmeritvijo dobi vsak od zaposlenih možnost, da skozi izobraževanje, trening in delo uporabi ves svoj potencial in konstruktivno sodeluje pri ustvarjanju učinkovitega delovnega okolja.
Kljub temu, da so se pri zaposlovanju mnoge organizacije že precej posodobile, ne gre zanemariti ugotovitve, da največ pozornosti še vedno posvečajo izobrazbi, veliko manj pa znanju in motivaciji. Nič ne pomaga, če ima podjetje izredno sposobne ljudi, če slednji nimajo priložnosti, da bi svoje znanje uporabili v praksi.
ZNANI TRENERJI POZNAJO ODGOVORE NA VPRAŠANJA
Agencija Žarek iz Velenja je or-
ganizator Programa poslovne odličnosti - prvega tovrstnega programa v Sloveniji. Izvajajo ga znani trenerji s specialnimi strokovnimi znanji, ki so skozi študij in lastne življenjske ter delovne izkušnje pridobili veščino podajanja svojih znanj na izjemno učinkovit način. Program poslovne odličnosti, ki v dveh trimesečnih modulih potekov Termah Topolšica, daje odgovore na vprašanja o premagovanju strahu, učinkoviti komunikaciji, stresu in čustveni inteligenci, samozavesti in ustvarjalnosti, postavljanju ciljev in organizaciji časa, poslovnih pogajanjih, naravi denarja in njegovih zakonitostih, človekovih rezervnih potencialih... Prvi modul se začne 4. oktobra, drugi pa 22. novembra.
Franci Kotnik
AGENCIJA
ZAREK
PROGRAM POSLOVNE ODLIČNOSTI
PRIJAVNICA velja kot naročilnica Ime in priimek:___________________
Naslov:
Telefon
V primeru, da je plačnik
ZAKAJ PROGRAM POSLOVNE ODLIČNOSTI?
-	Kariera posameznika v tretjem tisočletju je odvisna od dodatnih znanj, ki temeljijo na praktičnih metodah.
-	Šolska znanja so zaostala za spoznanji današnjega dne - vi pa potrebujete nove metode za jutrišnji dan!
-	Konkurenca se izobražuje in ubira nove ter krajše poti, zato vas bo prehitela, če ne boste ukrepali!
-	Oba modula programa tvorita celovit, zaokrožen sistem ravnanja v vsakdanjem življenju posameznika in podjetja.
-	Družili se boste z ljudmi, ki so lahko že jutri vaši poslovni partnerji.
Prijavnico pošljite na Agencijo Žarek, Efenkova 61, 3320 Velenje. Dodatne informacije: tel. in faks: 03 58 75 484, GSM 041 467 601, e-pošta: info@agencija-zarek.com, spletna stran: www.agencija-zarek.com
4 V
Izsek iz domače razstave cvetnonedeljskih potic (foto: Franjo Atelšek)
sušim in iz njih potem naredim mazilo ali pa skuham čaj,« je o svojem hobiju z navdušenjem pripovedoval Atelšek.
Lojze je po poklicu tesar, ki si je delovne izkušnje nabiralvrazličnih podjetjih po dolini. Zato ni naključje, da se tudi doma ukvarja zoblikovanjem lesa. Včasih je pletel koše, danes pa s pletenimi izdelki oskrbuje predvsem domače in sorodnike. Posebnost Atelškovega doma je tudi spalnica, ki je izdelana ročno. Lesene vitre krasijo stene, iz njih
svojimi »poticami«. Tako je nastala precizno izdelana zbirka starega že pozabljenega kmečkega orodja. Da pa ne bi ostale le spomin ali pa končale v domači peči, si je uredil prostor nad garažo, v katerem je razstavil vse te umetnine po letnicah. Rad jih pokaže naključnim obiskovalcem. Atelšek je prepričan, da bi prostor bil premajhen, če bi do danes shranil vse potice, kijih je izdelal za domače in prijatelje.
Marija Sukalo
Ostalo nam je 270.000 tolarjev!
Ob gotovinskem nakupu Golfa obdržite kar 270.000 tolarjev! Ali pa se odločite za ugoden kredit, brez plačevanja enoletnih obresti in z nižjimi obrestmi za naslednja leta. Tako bo vaš prihranek lahko še večji!
Število vozil in modelov je omejeno.
Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
; ALOJZ ATELŠEK IZ SAVINE
Oprema doma iz nevsakdanjega pohištva
V akciji našega časopisa Savinjske novice Pri vas na kavi je aprila žreb namenil obisk in kavo Alojzu Atelšku iz Savine pri Ljubnem. Tedaj je pogovor bil toliko obsežen, da ga ob skodelici kave nismo mogli za-Zato smo se odločili, da ga ponovno obiščemo.
I GRADNJA POTEKA S POLNO PARO
Položen tudi asfalt
Člani športnega društva, PGD Gorica ter Krajevna skupnost Kokarje I na prireditvenem prostoru na Lazah v Kokarjah marljivo urejajo objekte, ki bodo služili družabnim namenom. Gasilci so uredili prostor za vadbo, ki pa ga za druge dejavnosti s pridom izkoriščajo tudi ostali. Postavili so hiško, v kateri imajo shrambo opreme za izvedbo vaj in tekmovanj ter klopi za razne prireditve.
Spalnico iz sedmih vrst lesa je Lojze izdeloval 2 leti
(foto: Franjo Atelšek)
opazoval babico, kako je nabirala ra- sušil in iz njega pripravil material za
zlične trave in jih sušila, Tedaj me to sicer ni kaj dosti zanimalo. A v zrelih letih sem se tudi sam začel ukvarjati s tem. Nabiram korenine in cvetove, kijih po-
izdelavo nevsakdanje opreme.
Spretni prsti pa se niso zadovoljili le z izdelavo pohištva. Že več kot dvajset let preseneča Ljubence ob cvetni nedelji s
Novo asfaltirano igrišče na Lazah bo služilo športnim igram in družabnim prireditvam (foto: Jože Miklavc)
pri raznih prireditvah, je vsakemu kraju nujno potreben. Zavoljo tega
Občinaje kraju namenila sredst-! va za asfaltiranje športnega igrišča. V merah 20 krat 45 metrov zadostuje potrebam igranja malega nogometa in košarke. Prostor, kjer se lahko krajani zbirajo, družijo in aktivno sodelujejo
je razumljiva skrb gasilcev, ki vsa zbrana sredstva in mnoge ure prostovoljnega dela posvečajo prav ureditvi prostora na Lazah.
Benjamin Kanjir
Moja mami se pa zna odločiti!
MOJE DOŽIVLJANJE AMERIKE
11. september - vzdušje se je v trenutku spremenilo
Smo v v državi Mackinaw v Združenih državah Amerike, kjer je vreden ogleda tudi mali otok na jezeru Huron (Mackinaw Island) s 500 stalnimi prebivalci, preko 3.000 ljudmi, ki tam preživijo poletne mesece, in s tisoči obiskovalcev dnevno. Njegova značilnost je, da je bil motorni promet na njem ukinjen že leta 1898 in od takrat se je možno po otoku voziti le s kočijami, kolesi ali rolerji. Vožnja s kolesom okrog otoka (13 km) ponuja čudovite razglede na jezero, peščene plaže in neokrnjeno, čisto naravo.
•	Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd.
m Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov
«* Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin
•	Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun
•	Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho
•	Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi, če sami izvajate dela na svojem objektu
•	Sezonski popusti,
•	ugodni plačilni pogoji,
•	možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let,
•	pomagamo mladim družinam,
•	posebni pogoji za upokojence
C	)
Tako mesto kot otok imata bogato zgodovino. Tu so se še pred prihodom Evropejcev zbirala Indijanska plemena, dokaze o njih najdemo v številnih muzejih indijanske civilizacije. Muzeji prikazujejo način življenja Indijancev, vpliv krščanskih misijonarjev in vlogo, ki sojo plemena igrala pred in po prihodu Evropejcev. Med misijonarji, ki so med Indijanci širili krščansko vero, sta posebej pomembna Jacques Marquette in znani Friderik Baraga.
Območje Velikih jezer je znano tudi po številnih svetilnikih. Tisti, ki danes ne delujejo več, so spremenjeni v muzeje, kjerje p ri kaza no življenj e sveti I n iča r-jev, njihove zgodbe, razstavljene pa so tudi razbitine ladij.
Zaradi ugodnega obalnega vetra, sem veliko popoldnevov preživela s prijatelji na obali, kjer smo spuščali zmaje. Spet drugič smo šli v kino, ogledali smo si tudi musical Zgublje-
vodnim skuterjem (jetski-jem) pojez-eru, plavati ob polni luni. 4. julija, na dan neodvis-
Slovenska cerkev Svete trojice Indianapolisu, Indiana
ni v petdesetih, kjer igralci v živo prepevajo glasbo iz petdesetih letin predstavljajo življenje tistega desetletja. Zabavno je bilo v labirintu ogledal, prepevati z uličnimi pevci, se voziti z
nosti, smo se s čolnom odpravili na jezero in gledali ognjemet ob polnoči, s cimro lwono, Poljakinjo, pa sva s padalom letele nad jezerom.
Bilo mi je hudo, ko sem junija na Brniku zapuščala prijatelje in družino, a bilo je hujše in jokala sem, ko sem se v »Michiganu« po dveh mesecih in pol poslavljala od tamkajšnjih prijateljev in tamkajšnje »družine«.
Iz Mackinaw City-ja sem se najprej z avtobusom odpravila v Indianapolis v državi Indiana na obisk k sosedovim sorodnikom. Cel dan smo preživeli v največjem otroškem muzeju na svetu, ki se razprostira na petih nadstropjih in v katerem ne manjka otroških ustvarjalnih delavnic, 3D kinodvoran, razstav, galerij, predstav, vesoljskega centra... Peljali so me na ogled mestnega jedra z Muzejem državljanske vojne, živalskim vrtom in slovensko rimokatoličko cerkvijo. V tamkajšnji osnovni šoli sem prisostvo-vala pouku angleščine, kjer sem opazovala njihov način po-učevanja. Pose-bno doživetje je bil obisk svetovno znane steze Formule 1 - Indi-
anapolis Motor Speedway - the Indy 500, kjer smo se s turističnim avtobusom za-
peljali po 4km dolgi ovalni stezi. Ogledali smo si muzej Dvorana
slave, kjerje razstavljenih mnogo starinskih in klasičnih avtomobilov, dirkalnih avtomobilov in formul.
11. septembra ob napadu na New York se je vzdušje v Indianapolisu v trenutku spremenilo. Malo pred deveto zjutraj so po televiziji poročali o zaletu letal v stolpnici WTC-ja. Najprej enega, potem'še drugega. Začela so se ugibanja, dvomi, zapleti, dogajanje so spremljale vse televizijske kot tudi radijske postaje. Postavljala so se vprašanja. Otroke so iz šol poslali domov, zaprle so se trgovine, letališča, celo nekaj ulicje bilo popolnoma zaprtih za promet. Polet v Montano sem morala za nekaj dni prestaviti.
Se nadaljuje.
ft*g. JANEZ SEVŠEK s*.
Predel 14a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 03 58 21 308
PRVOŠOLČKI
PRVI ŠOLSKI DAN: NAVDUŠENJE,
PLAŠNOST, SRAMEŽLJIVOST...
Prvi šolski dan je za vse »prvčke« posebno doživetje, dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Kako so ga doživljali otroci na Rečici ob Savinji in v Nazarjah, smo povprašali med malimi korenjaki, ki so v šolo prišli v spremstvu svojih staršev, dedkov, babic. Odzivi so bili različni. Rečiški osnovnošolci so otrokom dveh prvih razredov osemletke in dveh prvih razredov devetletke pripravili svojevrsten sprejem in pogostitev. Ob odhodu domov so nam že bistveno bolj sproščeni zaupali:
Žan Turk: Prvi šolski danje bil čudovit. Dobili smo kresničke, rutice in knjigo ter revijo o prometu. Na poti v šolo bomo morali paziti na cesto in na prometne znake.
Nina Bider: Prvi danje bil čudovit. Učila nas bo učiteljica Karmen, ki je zelo prijazna. Imela bom veliko sošolcev in sošolk. Sedaj bodo moje igrače zamenjale knjige in zvezki. Ne vem, če bom imela kaj časa za igro.
Katja Deleja: Prvi šolski danje zame bil pravo doživetje. Čudovito sem se počutila med sošolci. Imamo prijazno učiteljico, zato bom rada hodila v šolo. Barbike bodo sedaj zamenjale knjige.
Nastja Selišnik: Prvi šolski danje minil lepo. Imam veliko sošolcev in sošolk ter prijazno učiteljico. Da se bomo spomnili prvega šolskega dne, smo dobili za spomin knjigo. Sedaj bodo igro z barbikami zamenjale knjige in učenje.
Lovro Požarnik: Prvi šolski danje zame bil nekaj srednjega. Prepričan sem bil, da se bomo že danes učili, a ni bilo tako. Za spomin na današnji dan smo dobili knjige in revijo o prometu.
Tako je bilo tudi v Nazarjah, kjer smo prvošolčke devetletke In osemletke počakali pred šolo, še preden so spoznali svoje učiteljice in starejše vrstnike, ki so jim s prisrčnim programom zaželeli dobrodošlico:
Nejc Venek: Prvi šolski danje zame kar v redu. Tudi šolske zvezke in knjige imam že pripravljene. Pri ovijanju in etiketiranju mije bila v pomoč mama.
Jan Jelaš: Prvi šolski dan sem v šolo že prinesel torbo, ker je tako hotela mama. Avtomobilčke sem pospravil v škatlo, tako da se ne bom več z njimi igral. Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
Metka Špende: Prvega šolskega dneva me ni nič strah, nasprotno -zdi se mi kar v redu.
Katja Špende: Prvi šolski dan je pravo doživetje. Igrače bodo sedaj samevale. Zamenjale jih bodo knjige in zvezki.
Mojca Cigale: Prvi šolski danje čudovit. Šolske zvezke in knjige sem si opremila ob pomoči sestrične z Ljubnega. Tudi posebno pričesko sem si uredila za današnji dan.
Nejc Presečnik: Prvi šolski danje kar v redu. Torbo mije pomagala pripraviti mama. V njej imam zložene zvezke in knjige. Igrače bodo sedaj zamenjale knjige, a se bom včasih še poigral s svojimi avtomobilčki.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Vsaka nova sezona pomeni nov izziv
Po samo dobrem letu delovanja nazorskega košarkarskega kluba, se lahko ta že pohvali z lepimi rezultati tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju svoje športne dejavnosti. Šestdesetčlanski kolektiv še vedno največ pozornosti posveča delu z mladimi in pridobivanju novih talentov v svoji košarkarski šoli, selekcije pionirjev, kadetov in članov pa barve kluba zastopajo v ligaških tekmovanjih.
Kadeti košarkarskega kluba Nazarje
(foto: Franjo Pukart)
Najbolj obiskana je nedvomno košarkarska šola, kjer svoje prve stike z žogo in osnove pod koši spoznavajo osnovnošolci tretjega do vključno sedmega razreda. Pod vodstvom vodje strokovnega štaba Primoža Jelšnika in sedmih vaditeljev potekajo treningi trikrat tedensko. Še trening več imajo pionirji in kadeti in če upoštevamo še tekme konec tedna
jim košarka res dodobra zapolni večji del prostega časa. To sezono bodo kadeti, po uspešnih kvalifikacijah, nastopili v eni od skupin II. Slovenske kadetske lige, pionirji pa imajo, za razliko od kadetov in članov, obrnjen tekmovalni termin (pomlad-jesen) in bodo letos zaključili svojo prvo sezono II. pionirske lige, kjer nastopajo v močni skupini z vrstniki
iz Prebolda, Krškega in Hrastnika.
Močno okrepljena članska ekipa z novim trenerjem in tremi igralci bo nadaljevala z igranjem v eni od skupin 3. slovenske košarkarske lige in v sedanji sestavi tudi ne skriva več apetitov za napredovanje v drugo ligo že to ali v eni od prihodnjih sezon. Za uresničitev tako visoko zastavljenega cilja bo potrebno postoriti še marsikaj, predvsem v finančnem smislu, saj višje ambicije pomenijo nedvomno tudi višje stroške. Uprava kluba, s predsednikom Pavlom Pukarfom na čelu, si na vse načine prizadeva v svoje vrste pridobiti še več sponzorjev in donatorjev, ključnega pomena pa bo vsekakor dogovor okrog višine stroškov športne dvorane v Nazarjah, ki je trenutno za nemoteno delovanje kluba previsoka in nesprejemljiva.
Košarkarski klub Nazarje tudi letos načrtuje in se pripravlja na organizacijo tekme dveh zelo uglednih evropskih ekip, kar bo prav gotovo prava poslastica in paša za oči za vse zgornjesavinjske ljubitelje igre pod koši. Med pomembnimi načrti kluba pa velja omeniti še aktivnosti okrog podpisa pogodbe o skupnem sodelovanju s prvoligašem iz Šoštanja, košarkarskim klubom Elektra. Razgovori so v zaključni fazi, podpis pa bo še okrepil organiziranost, sistematsko delo in strokovnost v obeh sredinah.
Franjo Pukart
Lokostrelstvo
Aktualni evropski rekorderji lokostrelskega kluba iz Mozirja v sestavi Perhač, Ošep, Satler so obranili naslov državnih prvakov za leto 2002. Med posamezniki kar 4 naslovi državnih prvakov.
Na državnem prvenstvu v Dravogradu je nastopilo 82 tekmovalcev iz 21 klubov. Mozirski lokostrelci so osvojili ekipni naslov državnih prvakov v sestavi Perhač, Ošep, Satler z rezultatom 3.980 krogov. Prva mesta in naslov državnega prvaka so osvojili Bernarda P. Zemljak s 1.296 krogi, Dušan Perhač s 1.339 krogi, Primož Perhač s 1.336 krogi in Tjaša Satler s 517 krogi. Četrto mesto je zasedla Janja Perhač s 589 krogi.
Vfinalnih nastopih za absolutni naslov pa so se mozirski lokostrelci uvrstili:
4.	mesto Dušan Perhač, 5. mesto Marko Satler,
6.	mesto Štefan Ošep. V sredo potuje v Avstralijo Bernarda P. Zemljak, ki bo zastopala reprezentanco Slovenije na svetovnem prvenstvu.
KOLESARSTVO
»Heli« osvojil Črnivec in amaterski naslov kolesarja sezone
Po skoraj dvomesečnem premoru se je s tradicionalno dirko na Črnivec in vzponom na Roglo nadaljeval slovenski pokal v cestnem kolesarstvu za amaterje, kjer se je ponovno izkazal Ijuben-ski as Andrej Marovt Helešlč. Sebi in svoji ekipi »Swatch Novice Extrem« je prikolesaril novo pomembno zmago, z naslovom vice prvaka v vzponu pa je že postal tudi najuspešnejši slovenski kolesar amater v tej sezoni.
Ker progo na Črnivec Andrej zelo dobro pozna, saj je tako rekoč njegova domača, je že takoj po samem startu sam prevzel pobudo ter z narekovanjem visokega tempa preprečil vse poskuse napadov konkurentov. Zastavljena taktika mu je omogočila, da je v zaključnem šprintu vodilne skupine premagal vse tekmece z zanesljivo prednostjo in tako zmagal tudi v absolutni konkurenci.
Pokal seje nadaljeval že naslednji teden, 24. avgusta, z dirko na Roglo, kjer so se cestni
kolesarji-amaterji potegovali za točke in hkrati za naslov državnega prvaka v vzponu. Z osvojenim drugim mestom v absolutni konkurenci in tako že tretjim naslovom vice prvaka ter enim naslovom državnega prvaka v različnih kolesarskih disciplinah je »Heli« postal najuspešnejši slovenski kolesar-amater v tej sezoni, kar je še eno priznanje več za našega neumornega, ekstremnega športnika.
Franjo Pukart
PD
K ö M 13 ."MTT f< A M o
Zgodil se je Melavt
Ko gledam preko televizijskih ekranov razne olimpijske Kocijančiče in njemu podobne kanone, kako z manevrskim strelivom med nami sejejo mržnjo na področju, ki ga Slovenci nadvse cenijo, se mi obrača nekje spodaj. Šport, ki je bil in bo vedno nacionalni ponos Slovencev, je na njihovo žalost področje, ki nam vsak dan prinaša nove zmage. Tudi zaradi posameznikov, ki smo jim včasih rekli Debevc, pa Petek, pa Vehovar, pa Strel, pa Križaj, Svet, še en Debevc, da ne pozabim Katanca, zlatih nogometašev, rokometašev, Bilačeve, pa v zadnjem času Čeplakove in še koga, ki mu gre za zasluge podeliti kup priznanj, če že ne denarja. Ti naši garači v veliko večji meri, upam si trditi vimenu velike večine Slovenk in Slovencev, vedo, kaj pomeni biti Slovenec. In to v pravem pomenu besede.
Slovenija pa ni le to, kar se zgodi v Delu, 24 ur, v Odmevih in morda še v Studiu City. So tudi majhni ljudje, ki počno velike reči. Seveda za majhne ljudi, ki si tega želijo in si to z vsakodnevnim garanjem tudi zaslužijo. Prijateljstvo, družba, druženje, sonce, smeh in aplavzi, skromnost, prijateljstvo, pozaba... Za to so zadolženi posamezniki, posamezniki, ki jih nikdar ni, ki so nekje v ozadju, ki čakajo na svoj trenutek. Pa ne slave. Zgolj zadoščenja, ki izvira iz razprtih ustnic ljudi, ki stopajo po cestah in se izogibajo mlak.
Med njimi je tudi Tonči Melavo.
Zadevo si vsega vajeni težko predstavljamo. Leto garanja, vožnja od človeka do človeka, pisanje prošenj, moledovanje... vztrajnost, trdna volja in na dan D 130 preznojenih posameznikov, za katerimi stoji še vsaj desetkrat toliko iger lačnih. Pa mu ni pretežko. Če delaš za ljudi iz ljudi, gre vsaka stvar malce lažje, vsak korakje krajši in vsaka potravnejša. In, ne boste verjeli, brez ljudi, ki govore, da so šport in naša prihodnost, obarvana in zapisana z zlatom, se lahko zgodi marsikaj. Tudi velikega. Preprostega. Domačega.
Zgodil se je Melavo. Tokrat desetič zaporedje zbral športnike iz vse ljube Dežele. Njemu in njim gre zahvala, da Slovenci nismo Slovenci zgolj zavoljo kulture, ki tudi mora biti, ampak tudi zavoljo malih src, ki se preznojena potikajo po drobnem rdečem pesku. Čeprav sem teniški analfabet, vem, da mi zadeva leži. Pa ne le zaradi dobrih loparjev, hitrih žogic in morda dvomljivih sodniških odločitev. Tudi zaradi tega, ker se ob igrišču zbere množica malih, upajočih grl, ki želijo biti člani te velike Dežele.
In iz majhnosti izhaja velikost, iz skromnosti veličina, iz malih posameznikov velike množice, kipa so nažalost vse prevečkrat prezrte. Pa čeprav brez njih ne gre. Ne ob malih športnih igriščih in ne na voliščih, na katerih mali še vedno izbiramo velike.
Tam Tonči ne bo nikoli izbran. Niti ne želi biti. Bo pa zopet v naših mislih, ko bomo čakali, tako preznojeni kot upajoči, da se zgodi Melavo 2003. Hvala. Pridemo.
Benjamin Kanjir
__________J
AAELAVC OPEN 2002
Največji turnir teniških rekreativcev pod streho
V dnevih med 15. in 24. avgustom je na teniških igriščih Teniškega kluba Melavo v Ljubiji potekal že deseti tradicionalni turnir. Na njem se je zbralo 130 igralcev tenisa, ki se s tem športom nikoli niso ukvarjali profesionalno.
Melavčev turnirje največji te vrste v Sloveniji. Največji po dolžini trajanja, po številu igralcev in denarnem skladu za nagrade. Organizira ga Tenis klub Melava največji organizacijski zalogaj pa seveda leži na ledjih predsednika Tonija Melavca.
Turnirje organiziran izključno zaradi druženja rekreativcev, ki jim je teniški šport zlezel pod kožo. In teh je mnogo. Prišli so domala iz vse Slovenije.
nik, kije s tem postal srečni lastnik vikend paketa v hotelu Marita v Portorožu.
Najtežja in gotovo najzanimivejša tekma turnirja pa je bil finalni obračun. Pomerila sta se večkratni državni prvak, 53-letni Marjan Furlan iz Celja in dvajset let mlajši Sebastijan Leber iz Vojnika. Furlanje upravičil vlogo favorita, saj je znal začetni zagon Lebra taktično umiriti in mu postaviti svojo igro. Proti njej pa nas-
Metod Tratnik in Mitja Božič (desno) utrujena po tekmi za tretje mesto (foto: Benjamin Kanjir)
Boji na dveh peščenih igriščih so dajali zmagovalce in poražence. Oboji so bili zadovoljni, še najbolj pa občinstvo, ki je teniške boje vse dni turnirja spremljalo v velikem številu. Seveda pa je bilo najbolj vroče na zadnji dan turnirja, ko sta potekali le še tekmi za tretje mesto in končno zmago.
Za končno tretje mesto sta se pomerila dva domača igralca, člana TK Melavc, Metod Tratnik in Mitja Božič. Po napornem boju pri visokih vremenskih temperaturah je več sreče in znanja pokazal Metod Trat-
protnik ni našel pravega odgovora. Furlanje zato slavil gladko zmago in se domov odpeljal z glavno nagrado, fordom fiesto. Leber je prejel za drugo mesto motorno žago stihi.
Odlična organizacija v rokah družine Melavcje pravilo, ki bo prav gotovo prišlo do izraza tudi naslednje leto. Tega se v največji meri zavedajo tisti, ki so bili letos udeleženci turnirja že deseto leto zapored in bodo prav gotovo z veseljem stopili na teniška igrišča tudi v naslednjem letu.
Benjamin Kanjir
OHp	Družbeno organizirana partijska elita
c<t Kresničke	meje pred leti podila iz cerkve, danes me
O	imajo isti za brezbožneža, ker ne klečim
	z njimi pred oltarjem.
	Savinjčan
	
KINO MOZIRJE
Sobota, 7.9. ob 20.00 in nedelja, 8.9. ob 17.00:
KATE IN LEOPOLD - romant. komedija
Režija: James Mangold Vloge: Meg Ryan, Hugh Jackman
KINO NAZARJE
Sobota, 7.9. ob 20.00 in nedelja, 8.9. ob 17.00
BETTY - črna komedija
Režija: Neil LaBute Vloge: Aaron Eckhart, Greg Kinnear, Chris Rock, Morgan Freeman
-J'n
KATE IN LEOPOLD
Meg Ryan in Hugh Jackman igrata v romantični komediji Kote in Leopold, zgodbi o dveh neznancih v New Yorku, kiju ločuje več kot stoletje. Kate McKay (Meg Ryan)je moderna poslovna ženska, ki jo žene želja po uspehu. Leopold (Hugh Jackman), tretji vojvoda Albanyja, je očarljiv in prijazen samski moški iz druge polovice 19. stoletja. Zaradi kariere in družbenih pričakovanj imata do zaljubljenosti precej ciničen odnos. Toda ko Leopold pomotoma zaide v sodobni New York, se med njim in Kate razvije moderna romanca z veliko klasike.
Režiser Neil LaBute je posnel film Betty (Nurse Betty), šaljivo zgodbo o neverjetni odločenosti neke ženske, da uresniči svoje sanje, ne glede na vse prepreke. Priljubljena telenovela "Razlog za ljubezen" je vrhunec dneva za Betty, mlado natakarico z dobrim srcem in slabim zakonom. Ko nekega večera postane priča moževega umora, prizadeta zaradi nasilnega dogodka začne živeti v drugi resničnosti. Predstavlja si, daje "sestra Betty", ljubezen njenega življenja pa je dr. Raveli iz nadaljevanke in odloči se ga poiskati. Ko Betty končno sreča dr. Ravella/Georgea McCorda in seji morilca nevarno približata, začne življenje oponašati umetnost... in obratno.
BETTY
Rojstni dan praznujejo Device
Device so zaradi obilice živčne energije v nenehnem gibanju. Zelo pomembno je, da za svojo energijo najdejo pozitiven izraz, drugače jo bodo brez koristi raztresale. Device se morajo naučiti osredotočiti se in pridobiti notranji mir. Vsaka Devica se čuti dolžno, da nenehno informira in izobražuje druge ljudi. Vendar le redko predava in glasno uveljavlja svoje mnenje. Raje prisluhne in na eleganten način reši problem. Device niso pasivne in ne agresivne, so pa zelo občutljive in čustvene. Življenje želijo uživati do konca, vendar se zavedajo, da so prevelike želje lahko tudi nevarne. Vse imajo načrtovano in vsak korak je predviden. To sicer zveni dolgočasno, vendar predvidljivost pri Devicah ni prav nič moteča lastnost. Device se med seboj privlačijo zavedno in nezavedno. Med množico ljudi se vedno najdejo. So zelo družabne in vedno pripravljene pomagati.
Devica in ljubezen
V nas je zasidrano prepričanje, da so Device hladne in nedostopne, kar pa še zdaleč ni res. Zelo rade imajo dotike in nežne objeme. Mogoče včasih cinična plat njihovega značaja temu nasprotuje. Zaradi tega predstavljajo svojim partnerjem trd oreh, saj ne morejo vedeti, kdaj naj pojejo hvalnice njihovemu razumu in kdaj jih naj razvajajo do nezavesti.
Devica in poklic
So najboljši matematiki, zobozdravniki, politiki, fotografi in učitelji.
Devica in hrana
Device so pri hrani strašno izbirčne. Kakšna hrana jim ustreza, je zelo odvisno od njihovega počutja. Rade imajo lešnike, orehe in korenje, vsem tem sadežem vlada Merkur. Vseeno jim je, ali je na krožniku meso, saj je največ Devic vegetarijancev.
ZDRAVILNA MOČ SANJ
Sanje uravnavajo naše razpoloženje, ponujajo vpogled v dušo, nakazujejo poti iz težav in nam izdajajo skrite oblike. Iz posameznih slik in prizorov, ki se nam prikazujejo v spanju, se lahko veliko naučimo.
Vsak človek se noč za nočjo od petkrat do sedemkrat spusti v nenavaden svet slik in sporočil. Nekateri se naslednjega jutra ne spominjajo ničesar in zato mislijo, da niso sanjali. Občasno pa so čustva tako intenzivna, da se v hipu prebudimo, se spominjamo drobcev sanj in čutimo, da pomenijo nekaj posebnega.
Znanstveniki si že dolga leta prizadevajo, da bi ugotovili, kakšno nalogo imajo sanje ter zakaj so tako zelo pomembne za telesno in psihično ravnovesje. Sanje nam pomagajo reševati probleme in odpravljati stres, poleg tega uravnavajo razpoloženje in nam razkrivajo skrite, morda potlačene občutke.
Kdor ne more v miru spati, postane napadalen, čuti prikrajšanost in postane živčen. Najnovejša spoznanja na področju sanj so obudila teorijo Sigmunda Freuda, da sanje izpolnjujejo potlačene želje (večinoma spolne). Sanje so mešanice dogodkov zadnjih dni, spominov na osebe, želja, strahov in občutkov sreče. Vtisi, ki si jih zapomnimo čez dan, skupaj z dejavniki, kot so spol, ustvarjalnost, inteligentnost in življenjske okoliščine, sekajo okoli 80 slik, kijih doživljamo med spanjem.
Na sanje vplivajo tudi dražljaji, ki jih zaznavamo med počitkom, kar slišimo, vohamo in čutimo. Dražljaji iz okolice so lahko močno popačeni, vpleteni v sanje v katerem med drugim pridejo na dan potlačeni strahovi in konflikti. Razum naših čustev v sanjah namreč ne more nadzirati. Med nami so tudi taki, ki resnično zatrjujejo, da res nikoli ne sanjajo. Vas zanima, kaj to pomeni?
Da preprosto predobro spijo.
ČRNA KRONIKA
•	DELOVNA NESREČA
Mozirje: 29. avgusta okoli petih popoldan seje pri vožnji z viličarjem hudo telesno poškodoval B.F. iz Lok pri Mozirju. Viličar seje obrnil na levi bok, voznik pa je utrpel hude telesne poškodbe, koje izskočil. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico.
•	KOLESAR V AVTOMOBIL
Ljubno: 31. avgusta sredi dneva seje zgodila prometna nesreča na regionalni cesti Ljubno-Luče. Voznik kolesa M.K. iz Pristave, seje zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je vozil tuj državljan F.P. iz Zagreba.
Nove knjige v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Dexter: Deklina je mrtva; Dexter: Uganka tretje milje; Hemingway: Resnično ob prvem svitu; Taraborelli: Madonna; Milek: Kalipso; Lloyd: Jack in Amy.
STROKOVNA LITERATURA:
Baigent: Zgodba o Kumranskih zvitkih; Armstrong: Priročnik za rekreativce in profesionalce; Einon: Ustvarjalen otrok; Skrb za zdravje in varno delo; Grun: Reja kuncev.
MLADINSKA LITERATURA:
Kenda: Kako se kuha mula; Makarovič: Pod medvedovim dežnikom; Cankar: Pehar suhih hrušk; Prigode čebelice Maje.huda nevihta - CD ROM.
VIDEOKASETE:
El Dorado - DVD; Obračun; Angelske oči; Film, da te kap 2; Babe; Ko se mafijcem strga; Hugo Pool; Majhni lopovi; Britannic; Ameriška pita 2; Smrtonosna modrina 2; Atila, bič božji.
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZiRJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
Na klopci z mamo sta sedela in na ustnicah nasmeh imela. Takrat pa sonce za Menino je zašlo, treba kravci hrane dati je bilo.
Ko kravci hrane si ti dal, tebi dragi Franček za vedno srček je obstal.
(Ivica)
V SPOMIN
Minili sta dve leti odkar je za vedno utihnilo tvoje srce, dragi sin, brat in stric
Franjo BEVC
p.d. Bobkov iz Gornjega Grada
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Še prej, ko prišla je jesen od nas za vedno si odšel nam pustil žalost, bolečino saj zadnjič zvon ti je zapel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in botra
Viktorja PUSTOSLEMŠKA
iz Primoža pri Ljubnem (11.10.1978-3.8.2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala velja tudi g. dekanu Martinu Pušenjaku, pevcem, govornikoma Ani in Alešu, Tomažu iz Luč za odigrano tišino, pogrebni službi Anubis ter vsem ostalim
Žalujoči vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329
3ito«f»J užitki
Naključnega gobarja smo vprašali: "Nekateri nabirajo gobe zaradi rekreacije, čistega zraka v gozdu, nekateri se tako kratkočasijo, drugi tako dobijo dodaten zaslužek. Zakaj pa jih nabirate vi?"
"Jaz bi jih rad samo jedel za večerjo..."
Wrhek pogum
"Zdrobil sem učiteljičina očala. In to že kar prvi dan pouka," potarna Matic.
"Doma že vedo?" ga vpraša sošolec.
"Ne. Ne upam si nikomur povedati. Če to zve babica, cel teden ne bom dobil keksov. Oče me bo nabil po ta zadnji. Najbolje, da vse priznam mami. Ona mi bo samo spet razložila, kako težak porod je imelazmano..."
Možu je šlo na živce, ko sem kar na prej hodila mimo televizorja.
éìarutinooa
biologija
"A ti si tisti, ki ponavlja verouk? Kaj pa si naredil, da si pogrnil pri župniku?" se zanima Miha.
Robi pove: "Vprašal meje, kakšen je smisel našega bivanja na Zemlji..."
"In kaj si mu odgovoril?"
“Da smo verjetno samo hrana za črve."
ftnsorcn prikaz
"Manja, kako si se imela na dopustu..." vpraša Jaka.
“Ate res zanima?"
"Seveda!"
"A ravno zdaj bi rad zvedel?"
"Zakaj pane?"
"Kaj pa če kdo pride?"
§>rectfM'iftrct»c na začetek priprao na oolitoe
Vse državljanke in državljani, volilni upravičenci, naj bi bili usposobljeni za izbiranje novega predsednika. Postavili pa smo si vprašanje: Ali so kandidati sploh pripravljeni za vlogo predsednika naše države?
Naj si volilke in volilci najprej poskušajo odgovoriti na sledeča vprašanja:
Ali nas lahko vodi tisti, ki bo izvoljen? Se bo, recimo, premier Drnovšek, če bo predsednik, sploh znašel v novi službi? Mu bo naslednji dan jasno, da je zamenjal funkcijo?
Na takšna in podobna vprašanja bi morali najti odgovore pred izvolitvijo novega mandatarja.
Kazalo bi tudi testirati kandidate, če so psihofizično pripravljeni na to zelo odgovorno funkcijo, ki nima večjih pooblastil. V soočenju kandidatke in kandidatov bi ji vprašali, kje najdlje so bili sedaj od doma. Kajti predsedniki veliko potujejo in bilo bi dobro, da kandidatov ne daje domotožje.
Ali so sploh resni kandidati, ali pa bodo na volitvah mogoče glasovali za protikandidata?
So se odločili za predsednikovanje samo zato, da si ogledajo svet, ali pa jih mika kdaj iti tudi na Šmarno goro? Bodo na bivšega predsednika gledali zviška?
Kdor bo že zamenjal Kučana, ali bo pripravljen hoditi po njegovih stopinjah? Vsaj po vsaki drugi, če že ima daljši korak.
Ali kandidat podpira Joška Jorasa, ki je zaprt v hrvaškem zaporu in zakaj se mu ne pridruži?
Prvo zahtevo, ki bi jo kandidati morali izpolniti volilcem, je, da vsi naredijo vozniški izpit! Dovolj nam je tega, da ljudstvo izvoli predsednika, misleč, da je sposoben, potem pa mora leta in leta gledati, kako ga vozijo najeti šoferji.
Cvetke M koprive.
«3^
BILO JE NEKOČ V NAZARJAH...
Nekoč je v Nazarjah stala lesena hišica, v kateri so prodajali sadje in zelenjavo. Potem pa so se časi spremenili, trgovci so odšli in hišica je dolga leta samevala. Začela je propadati in šele po številnih pritožbah krajanov sojo lastniki odstranili. Za njo je ostal lep kup(ček) smeti. Nazarčani zdaj upajo, da jih bodo odgovorni pospravili v krajšem času kot prej hišico. (KOT ZGODBA 0 STEKLEM POLŽU PRESS)
A, JAZ SEM PA MLINARJEV SIN?!
Jaka Kolenc, najmlajši mlinar v Zgornji Savinjski dolini (najbrž tudi v Sloveniji) bo, kot kaže posnetek, nadaljeval tradicijo "Brinevčevega kmečkega mlina". Kot vajenec seje že izkazal, do mojstra pa mu manjka borih 20 let. (KLIP-KLOP PRESS)
LEGENDI
Naš športni novinar seje letošnje poletje odpravil na obisk k svojemu staremu prijatelju in legendi jugoslovanske košarke Vinku Jelovcu v Split. Kot je videti na sliki sta se odličila, da skupaj postaneta legendi v enem od športov, kjer je pomembna predvsem dobro natrenirana desna roka. (NA EKS PRESS)
nadaljujemo prihodnjič
ZNAČILNOST
SPROTNEGA
HINDUJSKI
BOG
LEPOTNA
VODNA
RASTLINA
GRŠKI
MITOLOŠKI
LETALEC
JAPONSKA
ZNAMKA
Hi-Fi
FRANCOSKI
FILOZOF-
ALEXANORE
GRŠKA
ČRKA
REKA V SIBIRIJI
DREVO.KI DAJE KAFRO
CELJSKA
TOVARNA
POSODE
KRISTIJAN
UKMAR
BRESKVI
PODOBEN
SAD
POSTAV-
NOST
(KNJIŽ.)
TALNA
OBLOGA
CIRILSKA
ČRKA
RAZLIČNA
VOKALA
SAMOSTOJNI
PODJETNIK
AMERIŠKI
TENIŠKI
IGRALEC-
PETE
AMERIŠKI
SLIKAR-
JASPER
GL. MESTO VIRGINIJE
ZVOČNI
SIGNAL
ZA
PREPLAH
DRŽAVNI UDAR. PUČ
RAHEL
VETRIČ
ITALIJANSKI PESNIK IN ESEJIST-OSVALDO
ZAGORSKO
MOŠKO
IME
VODJA
STRANKE.
GIBANJA.
LIDER
JOKAV.
CMERAV
ČLOVEK
(EKSPR.)
CARL
SANDBURG
SPODNJI
DEL
PROSTORA,
POD
JEZIČEK
(NAR.,
VZHODNO)
BREZREPA
DVOŽIVKA
16. IN 6. ČRKA ABECEDE
DOMIŠLJA-
VOST
ITALIJANSKA
POROČEVAL
AGENCIJA
JAPONSKI
PISATELJ
IN
DRŽAVNIK
(HAKUSEKI)
LEONARDO
(KRAJŠE)
MESTO V IRANU

ŽGANJE IZ PODROĆ ARMAGNACA
OTOŽEN
TONOVSKI
način
PODZEMNI
ŽUŽKOJED
GLAVNO
MESTO
BELORUSIJE
URA
(LAT.)
DRAGO
IBLER
OTTO
TAUBE
VERA
ACEVA
KRAJ
PRI
TRBOVLJAH
SLIKAR
SAMOUK
MESTO V AVSTRIJI. NA MEJI S ČEŠKO
TOMAŽ
TOMŠIČ
KRAŠKA
PLANOTA
MED
DALMACIJO IN BOSNO
KRIŽANKA NI NAGRADNA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Apartma, tamarak, etiketa, NR, Epe, štorklje, vrana, Jan, Maginot, kna, animator, Ajas, poraz, Rask, ne, namaz, noumen, mir, rdeča pesa, Amd, jamar, ST, Neda, BR, osec, voluhar, Akita, osla, silvanit, stil, kontrakt
Otrideja
hram
MINI SLOVARČEK:
KLIRENS- izčistek snovi iz volumna krvi v časovni enoti
RAMOUS- italijanski pesnik, esejist- Osvaldo
TALASEMIJA- dedna krvna bolezen, slabokrvnost
KOJEVE- francoski filozof- Alexandre
NAIN- mesto v Iranu
ISARCO- reka v Italiji, levi pritok Adiže
VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI^
Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p„
Praprotnikova 36,3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308

CEMENTN1NARSTV0
50 let TRADICIJE
I»
STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI
Polak Štefka s. p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, tel. 5885-066
sm? a
Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810
Ko) pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite
DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ.
I	POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete:
J	- potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD)
- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko f	- fotokopijo davčne številke
o; - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista
ZA OSTALE IINFORMACIJE POKLIČITE.
•	Petek (6. september), ob 19.00. Hotel MerxvCelju
Otvoritev razstave slik na steklu slikarke Vilme Mavrič
•	Sobota (7. september), od 9.00 do 12.00. Muzej novejše zgodovine Celje
Otroški bolšji sejem
•	Sobota (7. september), s startom ob 6.00 iz Celja
Maraton Celje - Logarska dolina
•	Sobota (7 september), ob 17.00. Luče
Parada gasilcev in gasilskih vozil
•	Sobota (7 september), ob 19.00. Luče
Vrtna veselica z ansamblom Ptujskih pet
•	Četrtek (12. september), ob 19.00. Galerija sodobne umetnosti Celje
Otvoritev pregledne razstave kiparskih del Slavka Krajnca
Prodam tri-sobno stanovanje v Nazarjah. Tel. 040 554 736 Kmetijo v kosu na lepi lokaciji prodamo. V ceno 46 milijonovje zajeta mehanizacija, živina ter poslopje. Tel. 031 836 378.
Prodam kombiniran otroški voziček, zelo malo rabljen, modre barve, cena po dogovoru, tel. 041 707 797 Prodam moder otroški voziček Peg Per-ego z malimi kolesi, tel. 041 531 156 Oddamo malo rabljen sušilnik perila Gorenje, tel. 839 0 780 Ugodno prodam pralni stroj Gorenje, 600 obratov, malo rabljen, tel. 041 453 952 ali 5 866 226
Prodam 2 cisterni za kurilno olje po
1.500 litrov, tel. 5 843 091 Intel Celeron 633 Mhz, grafika Ge Force2 200 MX, trdi disk 20 GB, tipkovnica + miška, tiskalnik HP840 C. Zanesljivo deluje, tel. 839 49 23 R Twingo, 1.95, rumen, platnena streha, vsa elektrika, reg. julij 2003, vreden ogleda, tel. 041 775 545 R5 Campus, 1.92, bele barve, 97.000 km, sončna streha, alu platišča, reg. do 3/2003,3 vrata, cena 290.000 sit, tel. 041 783 584
Prodam katrco 1.90, rdeče barve, tel. 041 216 481
Prodam APN6 rdeče barve, letnik 87, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel. 041 835 716
Telefon:
703 20 00 Redakcija:
572 47 24 Faks:
572 44 27
GSM: 041 404 582
Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure.
Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništvu Savinjskih novic.
KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 37. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________j j j j I
Po ugodni ceni prodam mešano belo grozdje, tel. 041 705 917 Prodam kvalitetno, polsuho haloško belo vino, cena po dogovoru, tel. 031 448 698
Ugodno prodam domače vino in kopačke št. 35 in 37, tel. 5831 122 Prodam krompir za ozimnico - beli, tel. 031 393418
Prodam koruzo za silažo, tel. 5 835 458 Oddam dve papigi, pasma nimfa, brez kletke, tel. 041 923438 Prodam vola primernega za nadaljnjo rejo ali za zakol, tel. 031 326 316 Telici frizijki, v 9. mesecu brejosti, prodam, tel. 041 942169
Prodam travnik in nekaj gozda; 60 arov, v Šentjanžu, cena m2 290 sit, tel. 58 35 281
Prodam dve telici črno-beli, breji 8 mesecev, tel. 041 942 169
V	Šentjanžu, občina Mozirje, prodamo staro hišo z gospodarskim poslopjem, velikost zemljišča 16 a in travnik 32 a, tel. 031 763 091
V	Mozirju prodamo dvo in pol sobno stanovanje, 63 m2, tel. 031 283 837 ali 58 33 711
Varstveno delovni center Mozirje potrebuje za dejavnost volno (zaželena debelejša), tel. 839 54 03
ŠIBENIK
naselje Solaris, hotela Mirage in Meridien
/c'omrtnAC'trflT’ni -7 o i+rL- in r/OAorio oo+
>4
Polpenzion za 7 dni samo 44.900 SIT
(10 dni 62.900 SIT)
■vSe ‘1 * *4 r
Otroci do 12. leta brezplačno
Avtobusni prevoz iz Celja vsak petek^
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE. GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux In Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE
Nudimo vam pesek za zidavo In omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p.,Ter69,3333 Ljubno ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
_
i
j
Mitja Felicijan, Grad Vrbovec, Nazarje
Silvija Forštner, Bar Gams, Mozirje
Sledijo: Marija Kaker 30, Renata Kramer 28, Rok Potisek 23, Anja Mikek 22, Maksima Mlačnik 17, Stane Pfeifer 15, Miloš Pečovnik 10, Majda Funtek 7, Marjan Prodnik 5, Renata Stenšak 5, Jožica Praznik 3, Marija Štiglic 3, Polona Podsedenšek 3, Monika Dečman 3, Blaženka Bezovnik 3, Ivica Krivec 2, Boštjan Polak 2, Daniel Polak 2, Branka Pistotnik 2, Nada Praprotnik 1, Nada Suhoveršnik 1.
Vsi, ki želite podpreti svoje najljubše natakarice in natakarje, lahko Savinjske novice kupite na naslednjih prodajnim mestih v dolini:
TUŠ Nazarje; Savinja Nazarje; Trgovina Bohač, Nazarje; Bencinski servis Savinja, Nazarje; Blagovnica Mozirje; Papirnica Mozirje, ZKZ Ljubija, Savinja Rečica ob Savinji; ZKZ blagovnica, Ljubno ob Savinji; Trafika Nareks, Ljubno ob Savinji; Papirnica Kranjc, Gornji Grad; Savinja Gornji Grad, ZKZ blagovnica, Gornji Grad in ZKZ Šmartno ob Dreti, ZKZ Luče, ZKZ Solčava.
Ob koncu akcije bomo med prispelimi glasovnicami izžrebali dobitnke treh privlačnih nagrad:
Računalniška mizica, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij.

9 Univerzalni kuhinjski aparat (multipraktik),
ki ga podarja podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij.
B/S/H/
BSH HI1NI APARATI « 0.0-. SAVINJSKA C 30, NAZARJE
9 Osvežilec zraka, ki ga podarja
podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij.
K O V I N O P LASTIKA
13EMPA
Glasovnica
Glasujem za: ___
NAJ NATAKAR/NAJ NATAKARICA
ki je zaposlen(a) v: . Moje ime in priimek: Naslov:____________
Marjeta Bezovnik, Kegljišče, Ljubno
Naj natakar/ica
Lestvica devetih naj:
Helena Pečovnik,	Betka Ročnik,	Urška Poplas,
Pizzerija 902, G. Grad Semprimožnik, Homec Pri Urški, Bočna

Petra Marolt, Grabenček, Mozirje
Žarek sončnega zahoda v laseh
Avtor: Maja Dušic, Žlabor
Morski val
Avtor: Alja Miklavc, Velenje
Junijska pasja vročina Avtor: Tadej Urlep, Gornji Grad
Na natečaju lahko sodelujete z eno fotografijo, ki jo opremite z naslovom. Vsak teden bomo objavili do tri od prispelih fotografij, na koncu akcije, sredi septembra, pa bomo izbrali tri naj fotografije, katerih avtorji bodo prejeli uporabne nagrade:
1.	Komplet filmov (5) PROFOTO KODAK 100/36
2.	Razvijanje 2 filmov in izdelava fotografij
3.	Album za 200 fotografij
IENI
Mozirje
Fotografije lahko pošljete v elektronski obliki na naslov savinjske.novice@siol.net ali po pošti na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, s pripisom NAJ FOTOGRAFIJA.
Na vašo željo vam bomo fotografijo vrnili.
Dragica Plesnik,	Fanika Jurjevec,
Na Razpotju, Logarska d. Šport center Prodnik
Celie - skladišče D-Per
5000010830,36
Hotel Tfaberg, KoroSka cesta 48, Dravograd, te».: 02/878-44-27, GSM: 051/742-672

Vsi izleti z avtobusom
BOLEČINE V KRIZU • BOLEČINE V MRAVLJINCI V NOGAH IN ROKAH
^Lajšanje vaših težav Vam ponuja manuamä^ medicina, ki jo strokovno opravlja dr.med. NikolayjGrlshln ž dolgoletnimi praktičnimi Izkušnjami
i\/l©cl
"""lililt»'''
N^STUDIO KOMPLEMENTARNE S X. MEDICINE
SMO TUDI POOBLAŠČENI CENTER ZA PREVENTIVNO DIAGNOSTIKO "AMSAT'
internetu www.agencija-svit.com
Sertina d.o.o., Ul. Heroja Bračiča 12,2000 Maribor