LAS
list slovenskih delavcev T Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 187. — Stev. 167.
Entered — Seeond OUm Matter September 21, 1903, »t the Poet Office >t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELSFON; CHelsea 3—1242
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 11, 1936—TOREK, 11. AVGUSTA, 1936
Volume XL1V. — Letnik XLIV,
VLADNE ČETE SE USPEŠNO USTAVLJAJO FAŠISTOM
NAJHUJŠE KLANJE SE BO ZAČELO, KO BO FAŠISTIČNA ARMADA DOSPELA DO GLAVNEGA MESTA
V Guadarrama pogorju je 800 fašistov mrtvih. — Splošna ofenziva se bo pričela v dveh dneh. — Mola hoče sam zavzeli Madrid. — 13 francoskih aeroplanov odletelo v Madrid.
NAVALPERAL, Španijo, 10. avgusta. — Ar~ mada 1 500 vojakov, med katerimi je 45 žensk, je odbila fašistični napad na Guadarrama pogorje blizu Navalperal, 38 milj severno od Madrida. Na bojišču je obležalo 800 mrtvih upornikov.
Pri obrambi so pomagali aeroplani iz Madrida.
Poveljnik vladnih čet, polkovnik Mangada je po zmagi rekel, da bo sedaj pričel ofenzivo proti Avili in Salamanki, da odreže upornemu poveljniku, generalu Moli zvezo s Portugalsko. Predno pa bo napadel Avilo, hoče še počakati majorja Rafaela Su-biosa, ki mu hiti na pomoč z novo armado. S tem bo infel Mangada 5000 vojakov in 8 težkih topov.
Bežeči fašisti so pustili na bojišču mnogo strojnic in veliko zalogo municije.
Po zmagi je Mangada razdelil med svoje vojake razna jedila in vino. Rekel je, da bo v dveh dneh pričel splošno ofenzivo proti upornikom ter je prepričan, da jih bo premagal.
BURGOS, Španska, 1 0. avgusta. — Več sto u-pornih vojakov je med petjem zasedlo tovorne avtomobile ter so na potu v Guadarraman pogorje, od koder bodo pričeli prodirati proti Madridu.
General Emilio Mola, ker poveljnik južne armade general Francisco Franco odlaša s svojim prodiranjem proti Madridu z juga, se je zavzel, da bo sam poskusil zasesti glavno mesto.
General Mola je rekel: "Prava bitka se bo pričela. ko se bomo spoprijeli z "rdečim pasom** delavcev v predmestjih okoli Madrida. Na tem bojišču se bo odločila usoda Španske."
Fašistična armada po celi Španski šteje okoli 200,000 vojakov.
PARIZ, Francija, 10. avgusta. — V nedeljo zjutraj je letelo 1 3 francoskih Woitine aeroplanov iz Toulousa v Madrid, predno se je francoska vlada odločila, da prepove vsako pošiljanje orožja v Španijo. Woitine aeroplani so opremljeni z motorji po 750 konjskih sil in lete po 250 milj na uro. Na vsakem krilu se nahaja po ena strojnica. Aeroplane je prodala španski vladi neka francoska privatna tovarna.
MADRID, Španija, 1 00. avgusta. — Proti koncu tedna so vladne čete dosegle več zmag.
Kapitan Bayo, ki je prišel iz Valencije, si je s svojimi ladjami osvojil najmanjši balearski otok Formentera. Ravno tako je Bayo bombardiral malo večji sosedni otok Iviza, ki se je predal.
MADRID, Španska, 10. avgusta. — Po vladnem poročilu se nahaja v ječah 4000 fašistov v Alicante. V kaznilnici v San Anton se nahaja 1 07 duhovnikov, dramatist Munoz Seca in bivši ravnatelj za javno varnost Valdiva.
PARIZ, Francija, 10. avgusta. — Vnanje ministrstvo je zelo zadovoljno, ker je Nemčija "v načelu' sprejela francoski predlog za nevtralnost.
Vnanje ministrstvo upa, da bo moglo v nekaj dneh naznaniti, da so francoski nevtralni predlog sprejele naslednje države: Anglija, Italija, Nemčija, Rusija in Portugalska.
Francija tudi upa, da bo pridobila Mussolinija, da opusti vse svoje "pridržke" glede nevtralnosti.
Italija je obdolžila Francijo in Rusijo, da ste dovolili, da je dobila španska vlada na pomoč francoske prostovoljce in rpski denar.
Ameriško delavstvo za Roosevelta
P0JASNEN UMOR VISOKOŠOLKE
Hotelski sluga je priznal umor lepe dijakinje. — Njegov namen je bil rop in jo je ustrelil, ker je kričala.
gusta.
ASHVILLE, N. C., 10. av-Vsled priznanja 22 let starega hotelskega sluge, črnea Martina Mooreja je bila pojasnjena skrivnost umora 18 let stare, lepe slušatelj ice New York vseučilišča, Helene Cle venger, ki je bila 16. julija naj* dena umorjena v Battery Park hotelu.
Umorjeiika je bila hči J. F. Clevengerja iz Staten Island. N. Y. V Asheville je prišla v sprejmstvu svojega strica W. L. Clevengerja, ki je profesor na North Carolina College v Raleigh. Ko je stric 16. julija o«b pol devetih dotpoldne prišel v njeno sobo, da jo poklice k zajtrku, jo je našel ustreljeno. Med osumljenci je toil tudi stric, katerega je policija pridržala več dni v zaporu.
Ko je Moorejev prijatelj B. Taylor, ki je tudi črnec, povedal policiji, da ima Moore revolver, je policija Mooreja prijela. V njegovem stanovanju je bil najden revolver, ki je imel na sebi krvne madeže in ha kopitu so še viseli svetli lasje. Krogla, ki je bila vzeta iz dekle tinega telesa, je slična kroglam, ki so bile najdene v revolverju.
Šerif Brown je Mooreja zasliševal celo noč in Moore nru je proti jutru zločin priznal. Rekel je, da je bil njegov namen samo, da dekleta oropa, ker pa je kričala, jo je ustrelil.
PODJETEN MOŽAK
OLNEY, 111., 9. avgusta. — Zelo podjeten možak je 631et-ni Sylvester Plumlee, ki je zaposlen pri WPA v Richland o-kraju. Daiies je privedel domov svojo deseto ženo, 541etno Violo Martin. Prvič se je poročil leta 1898. Njegova zadnja žena pred Violo je bila Julija, od katere se je ločil pred mesecem dni. Njegov najkrajši zakon je bil sedmi, ki je trajal le en dan, najdaljši je toil pa zakon s tretjo ženo, s katero jo živel osemnaj&t let v večjem ali manjšem miru ter mu je rodila deset otrok.
18 MINUT S PADALOM V ZRAKU
MOSKVA, Sovjetska unija, 8. avgusta. ■—• Letalec Bydlin-sky je iz višine 4000 čevljev skočil s padalom. Pri tem je zašel v** hud veter, ki ga je zanašal sem in tja. Šele po osemnajstih minutah se mu je posrečilo pristati
KRALJ EDVARD JE DOSPEL V JUGOSLAVIJO
Na Jesenicah ga je sprejel regent knez Pavel. V Sibeniku ga bo pozdravil ministrski predsednik Stojadinovič.
BEOGRAD, Jugoslavija, 10. avgusta. — Angleškega kralja Edvarda VIII., ki je na potu v Dalmacijo, kjer bo ostal en mesec na jahti Nalildn, je pri prihodu v Jugoslavijo na postaji na Jesenicah pozdravil jugoslovanski regent knez Pavel.
Z Jesenic sta se peljala do Bleda, kjer je knez Pavel isto-pil, kralj Edvard pa se je dalje peljal proti Ljubljani.
Kralj Edvard, ki je bil oblečen v sivo obleko z rumeno srajco, rdečo kravato in rjavimi čevlji, si je ogledal ves vlak, vključno lo-komotivo.
Proti večeru je dospel kralj v Ljubljano ter se je takoj odpeljal dalje proti Zagrebu, kjer je prenočeval. Zjutraj se bo iz Zagreba odpeljal proti Sibeniku, kjer se bo vkrcal na jahto Nahlin.
Ker potuje kralj Edvard v strogem incognito, ga bosta pri prihodu v Šifoenik pozdravila samo kralj Peter in ministrski predsednik Stojadinovič, toda prebivalstvo se je pripravilo, da ga sprejme s kraljevskimi častmi.
DUNAJ, Avstrija, 10. avg.— Ko je angleški kralj Edvard, ki je na potu v Jugoslavijo, dospel v Salzburg, je izstopil in šel v Festspielhaus, kjer se ravno vriše slovite salaburške slavnosti. Nato je šel na trg pred katedralo, kjer je napravil več fotografskih slik.
Ko je prispel v Jugoslavijo, ga je na Jesenicah pozdravil regent "knez Pavel. Na Bledu je bil njegov železniški voz odklopljen od navadnega vlaka in priklopljen k jugoslovanskem dvornemu vlaku, s katerim se je peljal do Ljuibljane. Tam pa je bil njegov voz zopet priklopljen k navadnemu vlaku, s katerim se je vozil do Zagreba.
Kralj potuje pod imenom vojvoda Lancasterski in ga spremlja njegov brat vojvoda Kentski.
50 VLAKOV BO PREPELJALO ZLATI ZAKLAD
Zvezna zakladnica bo po-slaila zlato v Fort Knox. Zlato vredno 10 biljo-nov dolarjev.
:
V ANGLIJI MOLIJO ZA LE-PO VREME
LONDON, Anglija, 8. avg. — V Združenih državah molijo farmerji za dež, v Angliji pa za lepo vreme. V K en tu bo jutri božja služba, pri kateri bodo farmerji molili, naj bo že vendar enkrat konec dolgotrajnih nalivov, ki prete uničiti ves pridelek hmelja.
Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državaK
WASHINGTON, D. C., 9. avgusta.—Dobro poučeni krogi spravijo, da bo treba 50 ali še več oklopnih vlakov za prevoz vladnega zlatega zaklada v vrednosti 10,600^00,000 dolarjev v novo zakladnico v Fort Knox, Ky.
Četudi nova zakladnica še ne bo pripravljena za sprejem zlata do 15. septembra, je zvezni zakladniki urad že tajno izdelal natančen načrt za prevoz.
Kot zagotavljajo uradniki •zakladniškega urada, je nova blagajna varna proti vsakemu vlomu in celo proti dobro o-premljeni armadi. Vlada je že
l red leti sklenila, da prepelje svoj zlati zaklad iz pristaniških mesta v notranjost dežele. Lansko delo so že bile prepe l.jaue zlate palice v vrednosti dveh bilijonov dolarjev iz San /Francisco v zakladnico v Denver, kjer je po mnenju vlade zaklad varen celo pred sovra žnikom, ki bi vdrl v deželo.
Največ zlata bo poslanega v gore države Kentucky iz New Yorka in Philadelphije.
Vsak oklopui vlak bo sestavljeni iz šestih železniških voz — treh voz za zlato, treh Pullman voz in enega jedilnega voza. Vsak voz too vozil zlata v vrednosti od $50,000,000 do $75,000,000. Zlate palice imajo približno obliko in velikost navadne zidarske opeke.
Za varstvo zlata pri prevozu bodo poklicani zvezni detektivi in celo vojaštvo. Oblasti mest, skozi katere bo vozil "zlati vlak", bodo naprej opozorjena ter ibodo naprošena, da strogo pazijo na krajevne sumljive osebe.
Četudi je nova zakladnica izročena v varstvo zveznih uradnikov, je poleg tega bila zgra jena v vojašnici, kjer je vedno nastavljenih najmanj 1400 vojakov. Ganxizija obstoji iz me hanizirane kavalerije in artile-rije.
Poslopje zakladnice je iar najmodernejša stavba z nekaterimi značilnimi znaki srednjeveškega gradu. Vnanji zidovi so iz granita, notranje stene pa so iz jekla in cementa. . Okoli poslopja sta izpeljana dva z vodo napolnjena jarka.
S pritiskom na električen gumib je mogoče preplaviti podzemske prostore, kjer bo spravljena "rumena opeka".
Vsaka najmodernejša iznajdba je bila pri tem uporabljena: od jekla, ki je varno pred najhušo vročino, pa do fotogra-fično-električnih žarkov, ki naslikajo vsalkogar, ki bi prišel v bližino, tako da se nikdo ne more neopazen približati.
DELAVCI BODO ŠELE LETA 1940 USTANOVILI SVOJO STRANKO
WASHINGAON, D. C., 10. avgusta. — Danes je bila tukaj otvorjena prva konvencija "Labor Non-Partisan League". Zastopniki organiziranega delavstva so izjavili, da delavstvo ne bo podpiralo izvolitve republičanskega predsedniškega kandidata Landona, pač 'bo pa pripomoglo Rooseveltu k ponovni izvolitvi. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo delavci ustanovili leta 1940 svojo politično stranko, ki bo postavila svojega lastnega kandidata.
MILIJONI AKR0V SPREMENJENI V PAŠNIKE
Vsled ponavljajoče se suše bo obdelovanje polja omejeno.—Cena svinjskega metsa bo poskočila.
WASHINGTON, D. C., 9. avgusta. — Več milijonov a-krov zemlje bo v poljedeljskem pasu severoczapada premenje-nih v pašnike, da bo s tem preprečeno ponavljanje vsakoletne suše. Kjer je hila do sedaj ameriška žitnica, se bodo v bodoče pasle črede živine.
Kot pravi zvezni naselniški administrator dr. L. C. Gray, bo nad polovico poljedeljske zemlje premenjene v pašnike v državah Montana, North Dakota in South Dakota. Ravno tako bo zelo velik del obdelane zemlje prepuščene za pašnike •v državah Colorado, Wyoming in New Mexico, manj pa v državah Nebraska, Kansas, Oklahoma in Texas.
Dr. Gray pravi v svojem poročilu, ki ga bo predložil predsedniku Rooseveltu, da je v nekaterih krajih zemlja še rodovitna, toda ni gotovo, da bi bilo vedno dovolj dežja. Po veliki večini pa je neobhodno potrebno, da je zemlja prepuščena za pašnike, pa tudi v teh krajih svetuje dr. Gray, da vlada zgradi umetna jezera za namakanje pašnikov in posameznih farm, 'ki bi bile še pu-ščene na nekaterih krajih.
CHICAGO, HL, 10. avgusta. — Ker je bila vsled velike suše podražena koruza, je naravna posledica, da se bo tudi podražilo svinjsiko meso. Ker farmerji ne morejo plačevati drage koruze za krmo za svoje prašiče, jih vozijo na trg, vsled česar bo zelo ovirana reja mladih prašičev.
Glavni govornik je bil Geo. L. Berry, predsednik unije ti-skai'jev. Govoril je pa tudi J. L. Lewis* predsednik United Mine Workers ter predsednik cdlbora za industrijalno organizacijo.
Berry je prečital pismo predsednika Roosevelta, v katerem je med drugim rečeno: — Resnično sem ponosen, ker ste *t sestali v namenu, da podpirate mojo kandidaturo. To bi se seveda ne zgodilo, če bi vam skušnje zadnjih treh let ne dokazale, da si sedanja vlada prizadeva vresničiti ideal (pravičnosti za najširše plasti ameriškega delavstva.
,— Precej naših odredb, ki so bile v tem smislu uveljavljene, je najvišje sodišče ovrglo. Značilno je, da delavci niso bili tisti, ki so z navdušenjem pozdravili odlok najvišjega sodišča. Bodočnost bo pokazala, da je povratek k nazadnjaškim metodam le kratkega pomena. Možje in žene, ki so enkrat u-živali blagoslove napredne politike, nočejo teh blagoslovov predolgo pogrešati.
2IDJE BE2E IZ AVSTRIJE

BREZPOSELNOST V NEMČUI
BERLIN, Nemčija, 8. avgusta. — Vlada je izdala danes zelo ugodno statistiko, iz katere je razvidno, da je padlo v Nemčiji število nezaposlenih na 1,170,000. To smatrajo za rekord v nižanju nezaposlenosti. Celo leta 1929, ko je vla-
DUNAJ, Avstrija, 10. avgusta. — 250,000 avstrijskih Židov s strahom opazuje naraščajočo protižidovsko gonjo, ki je posebno oživela, ko je bil dosežen prijateljski sporazum med Avstrijo in Nemčijo. Židovski voditelji večino Avstrije ne smatrajo več za varno bivališče.
Židovski uradi so preplavljeni s prošnjami za izselitev v Palestino in druge dežele.
Katoliške delavske, kmetske in trgovske organizacije dolže žide komunizma.
Gonjo proti Židom vodi jezuit Jurij Bichlmeyer.
V državnih uradih ni mogoče najti nolbenega Žida; na Dunaju je le še nekaj židovskih zdravnikov. Kmalu dunaj -sko vseučilišče ne bo imelo nobenega židovskega profesorja. Ravno tako pa je tudi po ostalih avstrijskih vseučiliščih in visokih šolah. V zadnjih dveh. .letih na avstrijskih visokih šolah ne bil nameščen noben židovski profesor.
dala po svetu precejšnja pro-speriteta, je bilo v Nemčiji 1,251,000 oseib brez dela.

New York', Tuesday, August 11,1936
mE LARGEST SLOVENE VA1LY IN UJ93.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published by
PUBLISHING COMPANY


iTrank Sakser, President
L Benedlk, Tnu
Place of
ftU
of Um corporation and addrwaeia of above officers: Boron«* ef Minbattsa. New Ink Oty. N. X.
GLAS NARODA (Voice ef tke People)
Day Except Sunday* and Holidaja
Za celo leto velfa Kanado .......
Es pol let* . Cetrt Ipta
aa Ameriko to	Za New York aa celo leto......f7J00
............. 9AM Za pol leta....................$3.50
98.00 Za tnoaemstvo aa celo leto......17.00
$X.&oiza pol leta ....................<gJQ

Subscription Yearly 9&00
Advertisement on Agreement
Dopisi brea podpisa in oeebnostl ae ne prlob&ojejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne tndl prejšnje blvallfite naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda" labaja vsaki dan izvaemBt nedelj In praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
S
ŠPANSKA
Kaj je dovedlo do izbruh a državljanske vojne na Španskem? Odgovor na to vprašanje je laiiak.
Po zadnji revoluciji, ki je pometla «s kraljem, so se povzpeli na krmilo možje, med katerimi je bilo -tudi precej veleposestnikov.
Raamere na Španskem se bistveno niso izboljšale. — Kmetski stan je bil istotako zatiran kakor prej.
Po uradnih podatkih ima v Španiji 1,774,104 kmetov povprečno po šest in pol hektarja zemlje, skupno 11,366,390 hektarjev. Vsi ti skupaj imajo komaj polovico vse španske zemlje.
Njim nasproti poseduje 12,721 lastnikov 1,068,700 hektarjev zemlje, to je povprečno 870.11 hektarjev na glavo! Ta zemlja je hkrati tudi najrodovitnejša. Med temi veleposestniki ima 30 (tridset) velikih gospodov 21 odstotkov vse španske zemlje. Tako posedujejo naprimer:
Vojvoda Medinaceli 79,146 ha Vojvoda Penaranda 51,015 ha Vojv. Villahermosa 47,203 ha Vojvoda Alba	34,455 ha
Vojv. de la Romana 29,096 ha Marquis de Camillas 23,719 ha Vojvoda Nunetz 17,723 ha Vojvoda Ar ion 17,666 ha
Nasproti tej gospodi, žive kmetje v najhujši bedi in imajo slabše dohodke od industrijskih in obrtniških delavcev. Od 1,026,412 davčno dbvezanili kmetov jih ima 847,412 dnevni za-Elužek manj kakor eno pezeto! Še slabše kakor malim kmetom so godi trem milijonom poljedelskih delavcev, ki so poleg nizkih mezd povprečno 90-150 dni na leto sploh brez .zaslužka. Način obdeljevanja malih kmetij je zastarel, v mnogih pokrajinah je življenjskega pomena dovajanje vode, skratka vprašanje zemlje je osnovno vprašanje, od katerega bo zavisela usoda vsake vlade.
Vršile so se volitve, pri katerih je zmagala takoimenova-na Ljudska stranka. Španska je dobila vlado delavcev in kme-to\. Veleposestoiiki seveda niso bili zadovoljni ž njo, ker je takoj po svojem nastopu i-zjavila, da bo v doglednem času zemljo pravično razdelila.
To njeno namero so sklenili veleposestniki preprečiti. Na svojo stran so do/bili generala Franca rn razne druge višje častnike. Armada je bila malone v njihovih rokah.
Strmoglavljenje sedanje delavske vlade bi pomenjalo obnovitev starifa razmer. Delavci in kmetje pa vedo, kaj so mo-nli v preteklosti pretrpeti in zato se tako neustrašeno bore proti bivšim zatiralcem.	,
DENARNE POSiLJATVE
* ■ ■ -— . ,
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za
$ 2.55
$5.00 f,«
$11-71
Din. Dim. Din. Din.
1M
300
Din. 2090
Z»
MER 8E CENE BEDAJ HIT BO MENJAJO 8D NAVEDENE CENE PODVMŽENM 8PMEMMMB1 OOMl A£l DOLI
Za ffftffft vetjih
kot
v dinarjih aB
lirah dovoljujemo ša boljše pogoje. IZPLAČILA V AiamfiCTi DOLARJIH
izpta£Ae t morale pealatl_____$ 5.75
«0^- " »
Waukegan, lil.
Po tropični vročini, kakor-šno smo preživeli zadnji mesec, smo prišli -zopet nekoliko k sapi, ko se je v »za d njih par tednih ozračje nekoliko ohladilo, ampak blagodejnega dežja i»e dalbimo že dolge tedne niti ka-. pljice. Sočna solata na vrtu se je spremenila v razsušeno jesensko listje. Fižol in grah &e je sušil v najlepšem dozore-tju. Solate je bilo že skoro do vrat, sedaj pa je treba kupo vati v trgovini zelnate glave, da se malo nareže, ker glavna ta solata je kakor iz glaževine, odkar smo bili navajeni domače sočne solate iz domačega vrta.
Ker ni do sedaj še nobeden bolj podrobneje opisal kakšno vročino smo pretrpeli v našem oikrožju, bom skušal to razložiti jaz onim, ki živijo v bolj hladnem ozemlju.
Dasi živimo ob obali Michi-ganskega jezera, je bila par tednov taka vročina, da se je Človek potil, četudi je stal do vratu v hladni vodi jezera. Vroče je bilo tako, da če si prišel iz jezera domov v prezračene sobe, se Ti je zdelo, da si v "ringcjfen" Jelovškove ali Ragorcove opekarne, kjer so iz velike peči vozili žgane opeko.
Udi naših teles so bili tako rajzgreti, da če bi stisnil v pesti košček ledu, ibi brizgnila kar voda izmed prstov. Če bi si vložil košček ledu v usta, Li v naslednem trenotku pogoltnil požirek mlačne vode.
•Statistično dokazano, je u-mrlo v Ameriki od zadnje vročine par tisoč trpinov, (bogataši so si namreč že znali poiskati ikje dobrodejnega hla dnega zavetja.)
Ako je bilo eni ali drugi duši od vročine podarjenih ljudi usojena večnost v peklu, dasi je bila večina njihovega življenja pekel že na tem svetu, bi nam gotovo sporočile, da v pe klu ni tako hudo kot je bilo na tem zmešanem svetu.
Če je prišel ob oni vročini prežat za izgubljenimi dušami sam Lucifer iz pekla, se je gotovo vrnil nazaj z največjo na glico ter pripovedoval svojim podrejenim v peklu, da je pravi pekel sedaj na svetu, ne pa v peklu, ter da si je na razbeljenih cementnih in smolnatih cestah skoro svoja topita o-smodil.
Zatrjeval bi, da je, akorav-no ne že pri peklenskih pečeh, v peklenskih kleteh gotovo bolj hladno kot je bilo na tem puklastem in szmešanem svetu.
Vročina je 'bila taka, da se mi je zdelo včasib, da je grlo tako razsušeno, da je kar raz-pokano kakor lubje kakega starega drevesa.
Sto sreč, da so v pritičju kjer živim, otvorili po pogrebu prohibicije gostilno ali Tavern. Po prihodu domov, zdrkne sinko z vrčem v spodnje prostore. V par minutah je na mizi vrč hladnega piva. Navadno je ibilo grlo tako raodbelje-
no, da je pri prvem »kozarcu kar csacvrčalo, kakor da bi potisnil v vodo razbeljeno železo.
Tudi v nasi naselbini je bila vročina vzrok par sanrtnih slu čajev.
Koronerjeva porota je dognala, da je tukajšnji rojak Fr. Velkavrh podomače Pik-cov iz Horjula pri Vrlmiiki v onih dneh najhujše vročine v prostorih svoje obrti popil kozarec amonje v mnenju, da je kozarec hfladne vode. Martin Zajber pa si je s kroglo iz revolverja premešal od vročine zmežane možgane.
Na vrtu Narodnega doma je ob večerih vedno veselo razpoloženje. Ker je danes zopet bolj go rak večer, slišim pri odprtem oknu balinarje pri Na rodnem domu: zmagoslaven in prešeren smeh Pavleta Pekla-ja in Marjance Kržič ter škodoželjno kehetanje John Ken-ka (Ježenčena) onim, ki so pri balinanju partijo zgubili.
No pa naj bo o vročini dovolj, ker vrč je zopet prazen, vino pa v teh pasjih dneh ne pride do veljave.
Ker smo ravno v času predsedniške volilne kampanje, je razumljivo, da se mnogo piše in govori, kdo <boi prihodnji predsednik Združenih držav.
•Pri mojem službenem opravilu pridem v pogovor z vsakovrstnim slojem ljudstva. — Povsod pa se ljudstvo delavskih slojev izraža z največjim zaupanjem za našega sedanjega predsednika Roosevelta.
Ali ne gre njemu kredit, da smo si v tej hudi vročini za-mogli ohladiti naša razbeljena grla z hladnim pivom? Požirek dobre rakije je pa tudi bolj zdravilen kot vsi zdravniški recepti.
Zato, rojaki, glasujmo vsi za našega sedanjega predsednika Roosevelta. Njegove zmage sem si tako gotov, da imam
pisma. Iz Amerike pa stane, že kar pomnim, navadno pismo v inozemstvo pet centov, kar je malenkost, če človek dela. In čudno, kljub takim razmeram nas vleče srce nazaj v naše kraje.
'Sedaj pa še nekoliko o našem pikniku kluba Vrhniških enajstošolcev, kateri se vrši v nedeljo, 16. avgusta v gozdiču na 14. cefJti blizu Dugdale Road. Prostora ni mogoče zgrešiti, ker bo na cesti pri vhodu Velika slovenska in ameriška za stava.
Vstopnina, kot navadno, en dolar za družino; fantje do 18. leta s stariši prosti. Na razpolago bo vsem prosta pijača in prigrizek. Za samce v njihovo škodo, ker nimajo družine, je vstopnina ista.
Za otroke bodo na razpolago sladkarije in mehke pijače. Balinarji se bodo skušali z lesenimi krogljami podkovaši pa z jeklenimi podkvami, kdo zna bolj približati. V slučaju sla bega vremena se vrši piknik nedeljo kasneje.
Lansko leto so se udeležili na šega piknila tudi prijatelji iz Jolieta, Cicero, River Forest in Ehnhurst, 111.
Veseli jih borno, če pridejo med nas tudi v nedeljo 16. t.m.
V dogovoru sem tudi s fotografom od Waukegan News and Sun ter je obljubil priti, da nas mahne z njegovo re-portersko kamero. Toraj na veselo svidenje v nedeljo na pikniku.
Pozdrav!
Jožq Zelene.
pino, naj se pripeljejo s poulično železnico do State Fair parka, kjer jih bodo čakali avtobusi in pripeljali na piknik.
Frank Petrita.

Milwaukee, Wis.
V nedeljo 16. aivgusta vodijo visa pota slovenskega življa iz Milwaukee in okolice proti Ar-, cadian Parku (3 milje zapadno od State Fair Pairka, po W. Greenfield Ave., Highway 59) na piknik organizacije Slovenski dom. Tam bo omenjenega dne zelo prijetno. Pripravljalni odbor se nada 10,000 poset-nikov. Park je na čilstem zraku in zelo primeren za velike piknike. Na raapolago je keg-
v ta namen petak ali Če hoče 1	'^»hinja, plesišče, tri ve-
--- —' -	like točilnice in zemljišče za
razne igre in parkanje. Vstopnina v park je 15 centov. Na razpolago bosta dober prigrizek in dobra pijača. Nastopilo bo več govornikov. Igral bo izboren orkester popoldne in zvečer. Vse, bi nimajo avtomobilov, bomo pripeljali na piknik in nazaj. Prva skupina gostov se odpelje ob 12.30 z zemljišča Slovenskega doma. Tisti, ki ne pridejo s prvo sku-
Toronto, Canada.
V	Toronto je 3. avgusta 1936 preminul rojak Frank Vitko-vič. Rojen je bil v vasi Podkla-nec okraj Vinica, Belokrajina. star 35 let.
Umrl je v cvetju mladosti. Prišla je ura usode, kateri se je moral vkloniti 3. avgusta v St. Michael 'bolnišnici. Umrl je za posledicami operacije na ledvicah. Zaposelen je bi v zlatih rudnikih v severnem Onta-riju, Kirkland Lake, kjer si je nakopal bolezen.
V	starem kraju zapušča soprogo in dva nedorasla otroka, ki ga ibodo zelo težko pogrešali. Za pogreb sta poskrtbela njegova bližnja rojaka in člana dr. S. N. P. J. v Torontu Alibina in Peter Vipavec. Pokopan je bil po katoliškem obredu. Na zadnjo pot so ga spremili tudi člani dr. S. N. P. J. in rojaki iz Toronta, kjer smo mu položili lep venec v siovo.
Zapustil si nas, dragi France, zapustil svoje drage, ženo in dva nedorasla otroka. Končal si svoje trudapolno življenje. Počivaj v miru, in lahka naj Ti bo kanadska zemlja!
- V. F. Ručigaj.
Peter Zgaga
kraja ItfiBk v po GABLK
SI«
ka na-
PUBLISHING COMPANY wGUii Naroda"
NEW HM t
1 -l ".
I
"GLAS NARODA"
pošiljamo ? tCuo do* caovino* Kdor ga ko-če. naročiti za »vetje pnjator 1te lahko itnri«
Et s t a r i
— v
JtaEio lista ne nosi* lfamo*. i u
mi
kdo zgubiti, tudi desetak v sta vo za Rooseveltovo ponovno izvolitev.
V prejšnjih letih smo imeli v naši naselbini vedno kaj prijetnih obiskov Vrhničanov iz drugih naselbin, letos pa, kot izgleda, je povsod vse preveč zaposleno.
Imeli smo med nami to poletje edino našega sošolca Franka Gregorka z družino iz Little Falls, N. Y. Nam je napravil izvrstne fotografske posnetke v povečani obliki s pred 40 leti vzete slike originalnih vrhniških "enajstošolarčkov", za kar vsie priznanje njegovi stro-kovnjaški dovršenosti.
Iz Barbertona, O., nas je pa posetila Mrs. Frances Berton celj, sestra naših Gabrov iz Detroita. Toda čimbolj redki so taki obiski naših Vrhničanov, tembolj ostalih pogrešamo.
Eden ali drugi se bode v prihodnih mesecih čudil, kako da ne dobi od svojih domačih nikakega pisanja, pa naj se temu prav nič ne čudi. Zadnje dni sem namreč čital v ljubljanskih dnevnikih, da je poštno ministrstvo v Jugoslaviji povišalo pristojbino že na štiri dinarje. Kolikor ur že mora tam delati delavka na polju, da zasluži za znamko ameriškega
Kirkland Lake, On t., Canada.
Tukaj Vam pošiljam money order za podaljšanje moje na-l.ačnine, obenem se Vam najlepše zahvalim, ker ste vedno in točno pošiljali list čeravno sem bil izamudil svojo dolžnost. V :bodoee bom točneje pazil na številko poleg naslova, da ne bo nadaljnih neprilik*.
V nedeljo, dne 2. avgusta ?mo bili precej veseli in dobre volje na pikniku, katerega je priredilo Slov. Kanadsko Podporno Društvo iz Kirkland Lake.
Društvo se najtopleje zahvali vsem, kateri ste pomagali in žrtvovali mnogo časa, da je tako bilo na pikniku vse u-redu.
Zraven tega naznanjem vsemu članstvu S. K. P. Društva, t!a je član Frank Vitkovih u-mrl v bolnici St. Michael v Toronto, dne 3. avgusta zjutraj. (Podrobnosti poroča v današnji številki dopisnik V. F. Ručigaj.)
Pozdrav!
George Medosli, tajnik Slov. Kan. Podp. Dr.
POTREBUJEM^
15 'mož za sekati drva. Plača $1.50 od corda. —
JOE FABEC
Box 173 Hallton, Pa.
Važno
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od Um, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam nanrem dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno In hitre *«to so *»-opno obrnite na ins za vsa pojasnila.'
Mi preskrbimo vso, bodisi proinje za povratna dovoljenja, potni liste, vizej* In sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem Casn, In kar je^flavno, za najmanjšo stroške.
Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega tremtkn, ker . se dobi ia Waahingtona povratno dovoljenje. BE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en
f
PWIe torej takoj za brezplačna-navodila in zagotavljamo Vam, da baste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N.Y.

Lepa in prijazna mlada ženska je pripovedovala:
—	Moj imož je agent. Vedno potuje. Koj pri poroki sem tudi jaz potovala ž njim j pa sva slednjič prišla do zaključka, da tako potovanje preveč stane. Njemu plača vožnjo kompa-nija, meni je pa moral plačati »iz svojega žepa. Komaj vsaka dva meseca pride za tri ali štiri dni domov.
Smilila se jim je in so ji rekli:
'— Gotovo se dolgočasiš. : — Seveda se, toda tiste tri
ali štiri dni se že prestane. *
Nekateri ljudje imajo zelo velik talent za jezike.
Pred leti sem poznal rojaka, ki je 'bil šele štirinajst dni v tej deželi, pa je že govoril angleški.
Seveda, angleški je govoril le p svojimi tremi tovariši, ki so bili tudi šele štirinajst dne v deželi.
*
Pravijo, da je ljubezen slepa. Pa še kako je slepa. Toda
sosedje niso slepi!
*
Kaj hočejo ženske?
No, vam bom pa jaz povedal, kaj hočejo.
Skoro vsaka ženska hoče i-meti za moža Šest čevljev visokega mladeniča, ki bi ibil lep, neustrašen, odločen, korajžen, krepak in močan ter tako pohleven da bi ga lahko okrog prsta o vila.
*
V	nekem mestu v Massachusetts so občinski možje odredili, da morajo biti ob desetih zvečer vse učiteljice doma v postelji.
To je umestna odredba. Učiteljica mora biti uzorna in nepokvarjena ženska.
Če bi hodila po deseti uri zvečer po cestah in po parkih, bi se utegnila potoujšati od današnjih šolarjev in šolaric. *
Živel je vladar, ki je bil silno krvoločen. Za vsako malenkost je podanika s smrtjo kaznoval. Na stotine in stotine u-bogih žrtev je poslal na mori-šče.
"Ubogi narod je nekaj easa mirno gledal to početje, potem se je pa spuntal.
Prijeli so kralja in ga vrgli v ječo.
Zvest mu je ostal le star dvorjan, ki ga je tolažil kot je vedel in znal.
—	Da, da, — mu je nairaihlo očital, — zato so te odstavili in zaprli, ker si jih dal preveč pobiti.
—	Ne, — ga je zavrnil jet-nil, — premalo sem jih dal pobiti. Če bi dal pobiti V9e, bi 'bil
lahko še danes kralj.
*
V	roke mi je prišla zanimiva knjiga o princih in princesah. V vsej knjigi je pa menda najbolj značilen sledeči odstavek:
—	Po nekaterih državah lahko -začne princ vladati že v starosti štirinajstih let, toda poročiti se ne sine, dokler ni osemnajst let star.
To je dokaz, da je težje vladati ženi kot pa deželi. *
Učiteljica je razlagala učencem, kaj pomeni beseda "Nasprotje". Najprej jim je sama navedla par primerov, nakar je pozvala učence, naj tudi oni par primerov povedo. 1 In oglašali so se: "M*zlo in gorko''; "vojna in mir* *; *1 dan in noč"; "sladko in grenko"; ;<loče in mati".
V bližini New Yoorka je neki ■policist aretiral dva zakonoa fScer sta se v avtomobilih obje-
Ali je to mogoSel Namreč, da bi se zakonca v ^avtomobilu objemala.

--,-
-
—
-
-
. ......
"0L28 NXB0W2"

New York, Tuesday, August 11, 1936
THE LARGEST SLVVEN E DAILY IN VJ3&
JAKOSLAV HAŠEK:
D021VLIAI1 NESREČNEGA VLOMILCA
Rum Šejbo prijetno ogreje in ga nese v mislih n» podstresjc. Bogata hiša, bogato podstrešje. Spomnil se je na podstrešja v revnem predmestju pa pljunil na vrata. Dva predpasnika, tri spodnjice in od moljev ob jede na ruta! Ba, kakšna rova! Razmere se neprestajno slabšajo. — Naj se še žganje podraži, pa se lahko obesimo.
Pil je in dobra voija se m-: jo povrnila. Mogoče, da so tu zgoraj postelje. Pernice imajo dandanašnji še neko vred nost. Še dve reči *t<a, pri katerih svoje spretnosti ne mečemo svinjam: brzojavni drogovi in postelje. Nikakor ni tr*ba. da jih ukradeš čim večjo množino, pa vendar prideš pred porotnike. In porotniki so boljši kot sodni senat. Kolikokrat že stal pred senatom! Pr<*i pred porotnike je vedn > bolj častno. — Tovariši vsaj pravijo: "To je pa korenjak, na vratu ima poroto!"
"Zdaj bom pil na zdravje porotnikom 1" si misli Šejba in izpile ostanek v steklenici. Zda"lje si še za čaf?ek spočije in I potem odide gori. Počasi, prav j potihoma. Čevlje lepo v roki! in bos. Zakaj se pravzapi &v je-! zi nase T Pojde potihoma. Še en časek počaka in premisli. In zakaj ne bi molil ocenaša? Molil • bo in potem pojde.
Šejbe se pla^i v prvo nad-1, stropje. Drži čevlje v rokah' in posftoji na vsaki stopnici. Previdnost ne škodi. Plazi se polagoma kafleor mačka, prav potihpma: Že je v prvem nadstropju. Potiipa po ograji in otipa neka vrata. Aha ograja je na levi. Tipa in spet otipa neka vrata. Zvonček zabrni. Ni dvoma, pritisnil je na gumb. Noge mu odrevenigo in ne more se ganiti. Vrata se odprejo, neka roka ga zgrabi za ovratnik in ga vleče v skfnovanje. V strašno temino.
Setfba zasliši grozen ženski "glas:
"Dahni vame!"
Sejfcna dahne in pri tem ga grozanska roka neprestano drži za ovratnik.
"Torej piješ celo rum!" sliši strašni in režoči glas.
"Da," odgovori Šejba, "nimam nič drugega."
"Torej moraš vse zapiti in slednjič celo rum žre ti, ti, Dorn, predsednik prvega senata!"
Roka strašne žene poboža njegove lice.
"Aha," si misli Šejba, "ima
(Nadaljevanje.)
me za senatnega predsednika Dorna. Ta me je nedavno obsodil."
"Prosim, prižgite luč!" prosi Sej'ba.
"Prižgem naj ti, da bo služkinja videla, kako prihaja domov senatni predsednik," vpije žena. "Le glej ga! In ti me vikaš, ti podlež, svojo lastno ženo, ki ne spi in te čaka že od polnoči. Kaj imaš v roki?"
"Čevlje, milosttna gospa," jeclja Šejba. Strašna roka spet poboža njegovo lice.
"Ta osel mi pravi 'milostna gospa,' za norico me ima in svojo dolgo brado si je ničvred-než dal obriti."
Šejba čuti pod nosom roko.
"Brrr! Obrit je kakor kak kaznjenec. Mati božja, nabijem ga. Zato je torej hotel, naj prižgem luč. MisJil je, podlež, da se 'bom splašila in padla v omedlevico, pa se bo lahko zaklenil v svojo sobo!"
Šejba čuti, kako ga tolče z roko po hrbtu.
"Le glej sem, senatni predsednik pa je tak ko kaznjenec. Kaj imaš na glavi?"
"Kapo!"
"O ti moj Bog, opije se tako da nekje pozabi cilinder in si kupi kapo. Mogoče, da jo je komu ukradel."
"Res sem jo," pravi Šejba skesano.
Pumf! jo dobi črez uho in žena vpije, potiskaje Šejbo skozi vrata:
"Do jutra ostaneš na hodniku. Naj vsa hiša vidi, kakšen ničvrednež je senatni predsednik Dorn."
Zada mu udarec, da se prevali in butne v nos, pa zaklene za njim.
Le čevlje je pustil tam. Zdi se mu, kakor da bi mu gole noge nekako svetile na pot.
Tiho se splazi v drugo nadstropje. Hvala Bogu, že je dosegel prva vrata v drugem nadstropju, ko ga nenadoma zgrabi neka roka za ovratnik in ga potegne pri prvih vratih notri.
&ejha se nahaja v še bolj grozanski temini kot v prvem nadstropju, dobi brez kaikega uvoda zaušnico in začuje ženski glas: "Poljubi mi roko!"
PoljuDi roko in ženski glas sprašuje dalje:
"Kje imaš čevlje?"
Šejiba molči. Čuti, kako mu topla roka, ki jo je ravnokar poljubil, sega po golih nogah.
Začuti udarec po hnbtu, da se
Mednarodni položaj v Evropi
Mala Antanta.
Za "Glas Naroda" napisal N. N.
mu pred očmi kar zabliska, potem zasliši:
"No; torej preiskovalni sodnik, doktor Pelaš se ne sramuje priti bos in pijan k svoji ženi, Kje imaš nogavice, potep?"
Še$ba molči in premišlja. Preiskovalni sodnik doktor Pelaš je vodil zadnjo preiskavo proti njemu.
"Kje imaš nogavice, potep?" spet sliši vprašanje.
"Nikoli jih nisem nosil," odgovori.	j
"Ha, spreminjaš glas, ti po-' tep, in ne veš, kaj govoriš."
Strelse ga in Še jib i padejo ključi po tleh.4
"Kaj je to?"
"Ključi od podstrešja," pra-S vi Šejba uničen.
Komaj je izgovoril, ga je žel vrglo na hodnik, 'ključi so zle-i te?li za njim in zaslišal je be-t sede:
"Opil se je ko prasec!"
Hoče dvigniti ključe, a ne-" k»do mu trdo drži roko, ga sune in vpije:
"Ne, to je grozno, vso hišo vzbudi, se opije in se plazi v sosednja vrata. Kaj si bo gospa ddktorjeva mislila o teibi?" In ženska roka ga vleče v nasprotna vrata, ga tira v vežo, odta.m v sofbo, kjer ga vrže na naslanjač, nakar zaklene za seboj vrata v pritikajočo se sobo in za-kliče:
"Lej, takega naj te gospod ravnatelj vidi. Rekel bi, da ima čednega blagajnika. Danes boš spal na naslanjaču."
črez četrt ure je vlomilec Sejba odprl vraita in stekel iz nesrečne hiše, kakor da bi mu gorela glava; in še danes ne ve, ali je vse to sanjal ali je bila resnična dogodba.
KONEC
STARA HRVAŠKA CERKEV
Mala antanta, isestoječa iz Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunije, je popolnoma naravna zveza treh manjših narodov v svrho vzajemne obrambe po pravilu: eden za vse, vsi za enega.
Prepričani smo, da so pokazali diplomati Male antante več treznosti in zmožnosti, kakor vsi drugi skupaj. Izvzeti naj bodo samo še oni pri Balkanski zvezi, fejer sta pa itak, poleg Turčije in Grške, včlanjeni tudi Jugoslavija in Romunija.
Neglede na resnično potrebo take zveze, so dokazali diplomati teh treh držav celemu svetu in Ligi narodov še poseibej, kako je treba delati za mir in pravico.
Mala antanta še vedno obstaja, Liga narodov je pa pokopana po laškem "svetem egoizmu", po angleški sebičnosti in po nemškem- pohlepu.
Zato bodo morali pa ti trije mednarodni tatje, ki svoj značaj skrivajo pod tako lepo zvenečimi frazami, odgovarjati za vse zlo, 'katero bo prinesla bodoča vojna.
Toda, skomu bodo odgovarjali? Da, komu? Zgodovini? Zgodovina hvali uspehe in nikdar ne graja sredstev, dokler so kronana z zmago. Kadar pa človeštvo doseže dobo občega bratstva, pa tudi ne bo moglo kaznovati potomcev sedanjih taltov, kajti otroci niso odgovorni za dela očetov.
Mala antanta ne brani samo sebe, asmpak vse svoje male sosede, Madžarsko, Bolgarsko in Avstrijo. Sploh bi morale te tri državice pristopiti v Malo antanto, potem pa ne bi potrebovale ne Mutssolinovega ne Hitlerjevega pokroviteljstva.
Avstrija se dere na vse grlo, kako hoče ostalti neodvisna. V Malo ^antanto naj pristopi, pa bo! Dokler se bo pa z Musso-linom igrala in Hitlerju pomeži-kovala, bo v nevarnosti z ene in druge strani.
Madžarska in Bolgarska bi bila brezpomembna faktorja v srednji Evropi, ako bi ne bilo Male antante in Balkanske zve-
Drušfcvo "Bihač" je začelo popravljati zidove starohrvat-ske cerkve, ki so. jo odkopali v Solinu. Pokojni don Bulič je menil, da je bil v tej cerkvi oktobra 1. 1076 kronan hrvatski kraj Zvonrmir. Kronal ga je papežev zastopnik za kralja Hrvatske in Dalmacije. Zidov starodavne zgodovinske cerkve niso popravili že več ko 20 let in so zaradi tega močno poškodovani. Društvo "Bihač" hoče starodavne spomenike rešiti propasti.
PROTI ŠPANSKEMU VODOVJU
Ameriška*
svoje meje proti dvema velesilama in proti Madžarski in Avstriji.
V	prvem slučaju se da vse mirnim potom urediti, v drugem slučaju vkorakajo Lahi, Nemci in Madžari, kar pomeni seveda vojno.
Razumljivo je, da se Mala antanta ne bo mogla sama bra niti. Ako bi ne bilo Madžarov posredi, bi še nekako šlo, toda Madžarska deli Čeho-slovaško od JugoSlavige in obe od Romunije. Kako naj pomagajo drug drugemu, >ako ne na ta način, da takoj pregazijo Madžarsko?
Zato ponavljam: Madžarska mora izginiti! Seveda, ako bodo Nemci-Lahi zmagali, bo izginila Skupaj z državami Male antante. Če se bo mogla pa Mala antanta na kak čudežen način obraniti, naj Madžarska izgine v mejah Male antante.
Mala antanta je močnejša v miru, kakor bo v vojni, in to v?led omenjenega nerodnega zemljepisnega položaja njenih članic.
V	miru svet še nekajj drži do pravice, toda vojna pomete z božjimi in človeškimi zakoni, in vsi prerokujejo, da bo najnovejša vojna v vsakem pogledu hujša od vseh dosedanjih.
Ljudje, ki jo bodo začeli, bi morali biti izobčeni iz ljudskega društva in iz cerkve, če kaj drže do nje.
Prokleti, stokrat, tisočkrat, milijonkrat bollj prokleti, kakor je bil ppoklet Kajn!
Ne, Mala antanta ne bo mogla zdržati pred temi sovražnimi gorostasi. Bojimo se za našo domovino, ker ne vidimo za njo od nikjer radostne pomoči.
Rusija še ni sposobna boriti se na dveh frontah, proti Japoncem in Nemcem. Francija je sedaj sama v sebe zavarovana, oslabljena vsled notranjih razprtij. Anglija se ne bo borila, izven ako bo napadena.
Nemogoče je in tudi časa ni združiti vse male države, od Egejskega do Črnega in Baltiškega morja v eno, solidno, nedeljivo konfederacijo ^ pri-
nam zdi naš položaj brezupen. Vendar ne moremo upati na angleško in francosko pomoč. Francozi bodo, verujemo, pomagali Rusiji, toda ta bo odjem j a la pod japonskim napadom, nakar bo tudi Francija popustila. Vojna bo prav gotovo. Naj pokaže bodočnost v koliko smo se motili.
Tudi pred svetovno vojno ni bila Evropa tako na robu spopada, kakor je danes. Svetovna vojna je prišla nekako vsled prešernosti nemškega kajzerja, nepričakovano, toda sedaj imata Hitler-Mupso tako priliko za
zmago, kakoršne še ni imel noben osvajalec pred njima in zmaga je, česar potrebujeta, da se obdržita.
Če bi vsaj hotel eden od teh dveh vragov umreti, da bi zmešal račune začasno, nakar bi tudi Angleška in Francoska prišli k sebi. Pa ne bo, ker taka je pač naša nesreča.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovna
ZBIRKA.
.^zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. _
ze, toda vsled bratenja z Mus-, jateljsko Rusijo v zaledju, ter
državljane na Španskem
v špansk o vodovje, -da zaščiti ameriške pr^d grozotami državljanske vojne.
solinom in Hitlerjem sta postali važni točki, važni samo zato, ker je to bratenje naperjeno proti Mali antanti, odnosno Balkanski zvezi. Zopet, važni, ne za madžarsko in bolgarsko dobro, ampak za laško in nemško ekspanzijo na Balkan in v srednjo Evropo.
Reis škoda in preškoda, da je mogla ena sama kiklja preori-jentirati politiko celega 'bolgarskega naroda. Kaj takega bi bilo še nekako umevno za srednji vek, za sedanje čase je pa več ko snnešno — čudno.
To vam je kiklja laške princese, žene nemškega Koburža-na, bolgarskega kralja.
Bolgari pod laško kdikljo! Malo smrdi, kaj! Toda dokler so Bolgari zadovoljni, jim mi ne bomo prigovarjali. Svet se jim iseveda smeje! Prokleti osli! Musso bo pa mislil: In taki ljudje hočejo imeti lastno državo! Ušivci balkanski!
Svet ima prav in Muisso ima tudi prav. Kaj ni res, da se Bolgari ogibajo Balkanske zveze "gamo zaradi laške kiklje in zaradi svojega nemškega vladarja, ki dobro ve, da bi bolgarski narod najbolje storil, oe bi se pridružil Jugoslavigi, ve pa tudi da bi on, Boris, izgubil krono, če bi se to zgodilo.
Malo antanto moramo presojati dvojnega stališča: s stališča Tria-noDSke pogodbe in s stališča obrambe proti Hitlerju in Muasolinu.
V prvem slučaju ima Mala an tanta posla direktno samo z Madžarsko in mogoče Avstrijo ter njunimi zagovorniki; v dragem idučarju pa mora braniti
z blagohotno materijalno oskrbo s strani Anglije in Francije.
Toda one državice skupaj s Francijo in Anglijo vidijo samo sebe, samo svoje neposredne koristi.
Well, če bomo padli mi, bodo poginile tudi druge države. Skupa j, složno, bi mogli stati I visi. Narazen, nesložni, smo pa vsi, kot neodvisni narodi, obsojeni na smrt že vnapreij. Together we stand, divided we fall.
Sovražniki Male antante so: Lahi, Nemci, Poljaki, Madžari, Avstrijci; posredno pa še Bolgari in Albanci. Zapomnimo si, to so -naši aktivni sovražniki.
Naši prijatelji so pa le problematični, mogoče bodo pomagali, mogoče ne. Rusija, Balkanska zveza direktno; posredno pa mogoče Francija in — nihče drugi.
Naša problematična zaveznica, Rusija, ima še svoje posebne sovražnike, med katere lahko prištevamo poleg Japoncev in Nemcev tudi Poljake, im Ma-lomse ali Ukrajince, dasi imajo Sovjeti tudi med ostalim svojim prebivalstvom prav gotovo na milijone sovražnikov.
Sedaj pa povejjte, kaj nam je prinesla Liga narodov! Pisatelj teh vrstic je svoj čas svaril pred Ligo narodov, češ, da more dati edinole "sistem ravnotežja sil" malim državam zadostno varstvo. Liga je umri a za snšico, nihče je ni hotel hraniti, sedaj bo začel pa hudič bruhati ogenj in -žveplo na nas narod v Bvropi.
Brea Francije m Angleške se
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ....................... «35
ANDREJ HOFER ....................................................5°«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c
BELGRAJSKI BISER ............................................35«
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMAGA ........................................................2»«
CVETINA BOROGRAJSKA ...........-......................45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50«
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................4©c
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e
FRAN BARON TRENK .............................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
r-inski, veselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40e
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih ▼
Koreji) .......................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25«
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) ................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25«
MUSOLINO. ropar Kalabrije ................................40«
MRTVI GOSTAČ .................................................„...35e
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25e
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .3©
PRISEGA IIC BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30
PABERKI IZ ROŽA ................................................25c
PARIŠKI ZLATAR ................................................35e
POŽIGALEC ..........................................................25e
PRSTI BOŽJI ........................................................... 30e
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. L—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ............................ 30e
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. zv..................... 40« II. zv.................40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
FRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Toslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... J50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
SUEŠKI INVALID ...................................................35«
SISTO IN S IE STO (povest oz Abroeev) ____________30«
SVETA NOTBURGA ............................................35e
STEZOSLEDEC ....................................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ..................................30«
TRT INDIJANSKE POVESTI ................................30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................3te
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda ves) I. zv. $1.30; D. zv. $1.40; m. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN »NA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ JSC
VOLK SPOKORNK (spisal Frane MeSko; s
slikami) -------------------------------------------$LtO
Trda vez.......U9
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki p« .................................................59«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________Ste
ZLATOKOPI (povest is AUske) ........................... 2fe
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dete)
del ............JJ^	...... _ ^
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! In 13 p«vesti
spisal Engelbert Gang!), v 1 sveskn...... M
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gungl .............. Jf
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JBt
13 POVESTI. (III.	Gangl .............. J4
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA*
216 West 18th Street : :: : New York, N.Y.

m>
i t
WAHVD3
Hči druge žene1
New Yofk: Tuesday, August If, 1936
\BE LZncmST SWTENE D JILT IN UJ32.
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 18	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Prav gotovo, dregn zgodilo se bo takoj po najinem prihodu. In kakcrhitro mi bo mogoče, ti jih pošljem."
"In p »tem mi boš pogosto pisala o vsem, kar boš doživela.1
"To ti obljubi:n. Najmanj vsak teden boš prejel kako pismo."
Gregfi se nekoliko smeje.
"Nikar toliko ne obljubljaj! Piši mi vedno, kadar ti ne bo nadležno. Toda veselil se bom vsakega tvojega pisma, kot bi vsakikrat prišla sama k meni in bi z menoj govorila."
"In tadi ti mi boš pisal, kaj?"
"Kako rad, samo t', bom mogel pisati le malo važnega in zanimivega."
"Vse, kar se tiče tebe, bo mene zanimalo; in mojega cčeta tudi."
„ '"Ven, da iie bosta nikdair pozabila name."
"Ne, to je gotovo."
In govorita še daljn o vsem, kar jima je napolnjevalo srce. Z bolestnimi občutki posluša njen mehki glas, ki je imel zanj vedmo toliko pomiri j i vega. Kako pust bo zanj čvet, ako tega glasu ne bo več slišali t In iz teh bolestnih misli jo naenkrat vpraša:
"Kako dolgo
Gondn se prestraši.
"Kaj pa misli*, Grega?"
"Kak • dolgo boste >o ostali na Da'liomyju?"
"Nekako štiri tedne."
"Štiri tedne? To je osemindvajset dni, in vsak dan ima stirindvajset ur in v^akc uro se more vrniti kak doživljaj. To si bom vedno govoril v tolažbo v vseh teh urah."
Njene oči se porose. In če se je še tako premagoval, je Gonda vendar vedela, kako težka mu bo ločitev.
"Ža!, da bo to le že zelo kratek čas, Grega."
Njegove oči žalostno gledajo, toda usta tse mu smejejo.
"Te ledne se bova še pogosto videla; ako mogoče, vsak dan, kaj ne?"
Z naglo odločnostjo ga Gonda pogleda.
"Ostrni kar pri nas te tedne, Grega. Na Ramovo bom koga poslala, da tvojim sporoči, da si pri nas.
Nekaj čas?, mu poželjivo žare oči, nato pa zmaje z glavo.
"Ne, to ne gre. Ako človek živi štiri tedne v nebesih, je mu nato pekel zdi tem neznosnetfši. Kako pusta in praz-2 a se mi bo zdela Ramova, ako bi bil prej štiri tedne tukaj pri vas. Ali tega ne razumeš, Gonda? Ne, ne, na to se ne Mnem navaditi, da ne bi bil na Ramovi."
Gomdn ga razume in mu ljubeznivo boža roko. Grega ttiane zobe, nato ipa se vzravna in pravi:
"Sedaj pa bova veseila in nekaj časa popolnoma pozabila, da se morava ločiti. Naj poslušam tvoj smeh, Gonda; zbirati ga hočem, 'kot skopuh svoje zaklade; še dolgo mi mora zveneti v ušesih ko ne boš več pri ineni. Vem že, kako bom prenesel ločitev. Ko bom potem sam na Ramovi, tedaj si bom domišljeval, da ste še vedno na Dahomyju, in da morem, če me prime volja, eaglo jahati tja. Tako bo že šlo. Bodiva vesela, Gonda!"
Gonda bi bila najrajši glasno zajjokalla, ker je vedela, kako je izgWlalo v njegovem srcu in,da je hotel samo za njo napraviti laJik o. Toda sili se, da bi bila vesela, in četudi so se skozi njen s meh tresle solze, ga je vendar vsrkaval v sebe kot dar iz nebej. Tudi Grega se sili, da bi bil vesefl, spominja se vseh m-umnosti, ki sta jih skupaj uganjala kot otroka in uko v resnici prideta v zelo veselo razpoloženje. Tako ju n:<jde Miklavž Rutar. ko zopet pride k njima.
"Veseli me. da sta tako vesela," pravi.
Gonda ga pogleda in oče pri tem spozna, da to nge<no veselo razpoloženje ni pristno.
"Grego je zelo zadelo in pomagati mu morava da to preboli. Prosim, tudi ti bodi vesel, da bo še kaj imel od najine družbe." -
Rutar sede k njima in vsi se veselo razgovarjajo iai vsi kažejo verelje, ki ga v rt*?nici niso dbčutili.
Nato gredo skupaj h kosilu. Grega ostane še po čajanki, nato pa ga oče in hči na konjih spremita skozi gozd. Obljubita mu, da prideta prihodnji dan na Ramovo. Riutar je ho-tvl Strasserju in njegovi družini spdročiti, da je Dahomy prodal in da hoče odpotovati v Evropo.
Na robu gozda se poslove. Grega jaha sam da'lje.. Nje-gova pretenka postava vodno bolj leze v gdbe, ko je izginil očetovim in hčerinim pogledom. Da je moral izgubiti ta •Iva človeka, iru je bilo tako hudo, da je mogel le sam razumeti. ^ Brez njih. to je vedel, 'bo sam in zapuščen. Nikogar ne bo več imel ki bi ga razumel, ki bi bil njegovega značaja.
Temno e-led-ajo njegove oči na Ramovo. To naj bi bil njegov dom —- v resnici pa je bil pekel. Ljudje, ki so tam 2 njim Živeli in bi morali biti njogovi, ©o mu bili tako tuji in lljihovo vedenje do njega je bilo zanj mučno in temu se ni mogel izogniti. O, da bi saj imel zdravo telo, da bi mogel biti pros t, neodvisen!
Imel je samo se eno tolažbo: vedel je in Čutil, da njegovo življenje ne bo več dolgo in to mu je bila v resnici tolažba. Vedel je, da tje bil že sed>aj pri svoji bolezni na pragu smrti. Samo navidezno je še enkrat malo okreval. Najbrže se je ■zadnjič dvignila njegova mladost proti uničenju. Zanj bi bilo odrešenje, ako bi že bilo enkrat konec njegove moči. Opomni se zadnjih dni svoje m&tere. Ugasnila je kot luč, ki m imela več moči, da bi gorela. Tako bo ugasnil tudi o(n, posebno se, ker nima nikaks volje do življenja, ko ga enkrat zapustila Gonda in njen oče. Na drevesu življenja je bil veja hrvrz moči in take veje morajo mlade umreti. Prav nič -mu že cij bilo 'hudo, da je moral postati žrtev te naravne potrebe. Vedel je tudi, da mu sedaj ne bi več pomagalo, ako bi preme-uil podnebje, za to je bilo že davno prepozno. Toda tega ne smeta usvedeti Gcmda in njen oče. Ko bi mogel le toliko eatea ?iveti, da že odpotujeta, potem pa naj pride konec. Čakal g« bo poginoma pripravljen.	^
. ».ir^Sr_
NOVO SREDIŠČE DALJNEGA IZTOKA
Pogled na mesto Kabarovsk, ki je središče ruskega teritorija na Daljnem iztoku. Mesto je v poslednjih letih zelo nt raslo ter ima že nad stotisoč prebivalcev. Vsa nova poslopja so najmoderneje opremljena.
Iz Slovenije.
& J ..." i:
LASTNO MATER JE UTAPLJAL
Na prijavo 72-letne prevžit-karice Ane Močnikove iz Spodnjega Grušovja, da jo fje nameraval njen 38-letni sin Jožef Močnik umoriti, je uvedlo orož-ništvo na Pragerskem preiskavo, ki je po zaslišanju mnogih oseb dognalo naslednje:
Bilo je okoli 15. ure popoldne ko so Močnikovi spravljali na travniku v Lukanji vasi seno. Ana Močnikova in njen sin Jožef sta spravljala seno, in to v bližini potoka, medtem ko sta bila sin Mihael in hlapec Jožef na drugem koncu. Močnikova in sin Jožef sta se pri delu raz-govarjala o neki izgubljeni pravdi. Sin Jožef je po očitku, da je mati kriva, da so to pravdo izgubili, v razburjenosti zgrabil mater in jo potisnil v bližnji potok. Zatem je skočil v potok še sam in hoteč jo utopiti, tiščal pod vodo. To početje sta še pravočasno opazila sin Mihael in hlapec Blažič, ki sta bila na drugem koncu travnika in prihitela na pomoč. Iztrgala sta mater iz rok nasilnega sina in jo nezavestno spravila na suho. Starka je v vodi izgubila zavest," ker ji je voda silila v usta in onemogočila dihanje.
Med tem ko sta se Mihael in Blažič ukvarjala z onesve-šceno ženo, in jo obudila k življenju, se 'je pa Močnik Jožef pričel potapljati v potoku v namenu, da si vzame življenje. Tudi njega sta Mihael in hlapec izvlekla iz vode m ga spravila k zavesti. Pri zasliševanju je Jožef Močnik pojalsnil orožnikom, da se je že vsega najveljcal, kar so v hiši sami prepiri in ker ni miru. Namen je imel umoriti najprej mater, nato pa še samega sebe. Dejal je, da ge pa vseeno zadovoljen, da se je vse tako izteklo. Končno besedo bo imelo sodišče.
SEDEMNAJSTLETNIK JE USTRELIL MATER
V Radovici pri Metliki se je zgodil grozovit zločin. 17-letni Jože Jurglič se je bil pravkar izučil za 'ključavničarja m postal pomočnik. F«ant se je vrnil od mojstra Cimermana domov k materi Mariji, ki je pred osmimi leti ovdovela, a se je lani po daljšem konkubinatu spet poročila s pridnim delavcem Martinom Režekom. Jože Jurglič, ki je nekaj kuhal jezo na maiter, ge šel spat s svojim tovarišem Bajukom na seno, toda pred odhodom na senik se je še za pol ure odstranil.
Ta čas je vlomil vezna vrata in se splazil v stanovanje, kjeT sta spala mati in očim. Prižgal je luč, stopil k materini postelji in nastavil materi na čelo sa-
mokres, sprožil in tiho pobegnil. Mati je zakrilila in udarila po možu, ki je ležal ob njej. "Kaj ti je?" jo je vprašal. Ko ni odgovorila, 'je prižgal luč, o-pazil ranico na sencu in videl, da žena hropeče umira. Hitel je po zdravnika dr. Omalma v Metliko, a ko je ta prišel, je mogel ugotoviti le, da je bila ustreljena prav od blizu. Orožniki so aretirali moža Martina Režeka in sina Jožefa, ki je povedal, kako je ustrelil mater in tudi priznal, da je ukradel materi 2,000 Din, nakar je 500 Din zapil, nekaj so mu odnesli tovariši, ko je bil pijan, ostalo pa je zakopal v vinogradu.
V Kamnem pri Kobaridu
je vojaški tovorni avto, s katerim se je vozil manjši oddelek alpincev proti Kobaridu, povozil 51-letnega kmečkega posestnika Alojzija Kofola. Kofol je zapustil žeuo in 4 nedorasle otroke.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAK&ATKO N A DOPISNICI
sporoCe slovenske novice iz NASELBINE.
POLETJE IN VAŠE DETE
Piše Dr. John L. Rice, zdrav stveni komisar mesta New York.
Na parnikih, ki m debeU tiskani, rrse v domovino izleti ood vrbtv« izkušenega spremljevalca.
12.	avgusta: .Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre in. avgusta :
Paris v Havre m. avgusta:
Atjuitania v Cherbourg Norman«lie v Havre _*t». avgusta :
Vuicania v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	(,'liamplain v Havre Conte <11 Savoola v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
lie <le France v Havre Europa v Bremen 2. septembra:
Normamiie. Havre Aquitania. Cherbourg 5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Saturnla v Trst
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Chamtilain v Havre
12. septembra :
I le de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
s*
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte di Savoia v Genoa
'22. septembra:
Bremen v Bremen
23. septembra:
Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29. septembra:
Europa v Bremen
■TO. septembra: Normandie v Havre
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do bdnj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali J., pa plačajte nnSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikev, kojlb imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.

-
v Bridgeville, Pa., je dne 2. t. m. okrog 10. zvečer vlak do smrti povozil Johna Žigmana. Ali je bila nesreča, ali je zmedenosti namenoma stopil pod vlak, še ni ugotovljeno. Zadnje čaise se je obnašal nekam obupano. Bil je samec, star 52 let in
doma od Postojne.
*
John Kozak je pijan vzel s sefooj na divjo vožnjo po Cle-velandu svojega 9-letnega sina Nikolaja ter se malo pred polnočjo zaletel z avtom v več drugih avtomobilov in v železni drog električne napeljave, pri eemer je bil njegov sin smrtno-nevarno poškodovan. Siromaka so prepeljali v bolnišnico. Pijanega očeta so odvedli na policijsko postajo. Pred enim mesecem je na sliČen način za-vozil v nesrečo Frank Sehultz, ki je imel s seboj svojega 5-let-nega sina. Sehultz je bil obsojen na $200 globe in šest mesecev prisilne delavnice zaradi
divje vožnje v pijanem stanju. ★
V	lorainski naselbini je umrl tnlad slovenski mož Rudolph Kosten, star šele 28 let. Bolehal je dalj časa.
★
V	soboto 1. avgusta je bil pokopan vojni vefcpran, rojak John Krapšek, ki je umrl v sre-, do 29. julija v Danviflle, 111., v starosti 45 let, in je bilo truplo
prepeljano v Sheboygan. *
V	soboto 1. avgusta je v Port Washington v starosti 76 let preminul rojak Frank Bernik, doma iz Škofje Loke n-a Gorenjskem. Podlegel je naduhi, ki ga je mučila več let. V Ameriko je prišel pred 36 leti in je do malega živel ves čas v Port
Washingtonu,	.____
___
V;sako dete treba držati v dobrem zdravju, ne le poleti marveč skozi vse leto. Ali ravno poletna doba je taka, ko je zdravje deteta bolj kočljivo in treba paziti nanj bolj kot po navadi. Poleti je čas, ko morete dajati detetu popolnejšo sončno kopel kot v drugih časih. Zapomnite ^i, da vsako dete potrebuje oživljajoče ultra-violetne žarke.
V prejšnjih časih je nastop poletja,, zlasti drugega poletja, vzbujal strah za zdravje deteta. Vsaka mati je trepetala pred nevarnostjo detinske kolere, kajti na tisoče dojenčkov je vsako poletrje pomiralo vsled te strašne bolezni. Ali s prihodom palsteuriziranega mleka in z boljšo vzgojo mater o skrbi o-trok je ta poprej navadna bolezen začela izginjati, pa se danes pojavlja le redkoma.
Srečno je dete, ki mu mati more dajati-prirodno hrano — materino mleko, -ali tudi dete prehranjeno s steklenico ima dandanes mnogo večje šanse kot poprej. Kajti ne le more dobivati pasteurLzirano mleko, marveč v mnogih mestih more dobiti to mleko presolnceno. In dete, ki dobiva pravilno mleko in pravo oskrbo ter polno soln-ca in svežega zraka, bo zdravo.
Vsaj tekom svojega prvega leta bi moralo vsako dete biti pod oskrbo družinskega zdravnika in, kjer to ni mogoče, naj ga mati prinaša v kliniko ali dispentearij vsaj po enkrat na mesec. Na tak način bo dete ostalo zdravo, ako se mati ravna po navodilih zdravnika. Ta bo podučsval mater, kako naj se mu daje solnčna kopel, in ji bo nasvetoval glede prehrane deteta, kakp da se preprečijo kdiareje in druge bolezni itd.
Obilo mleka in solnčne svetlobe pomaga k vz.gradnji dete-tovih kosti in zob; pomaga k njegovi rasti i« ga drži v zdravju.
Tekom poletja naj dete ima na sebi kolikor mogoče manj oblačila, dostikrat diaper zadostuje. Najboljši čas za sončno kopel je sredi jutra ali sredi popoldne in treba paziti na dolgost kopeli, da ne ^o sončnih opeklin. Tekom ostailih ur dneva naj dete ostane v hladni senci in naj se obvaruje pred muhami in drugimi insekti.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln '"OrORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupaniii. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cit» f o
In Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellcb Mascoutah, Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmilier, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in MarylaM*
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hihbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK:
Gowanda, Kari Strnisha Little FhIim. Frank Ma*l*
Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-Iinger, Jacob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Barberton, Frank Treha
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kuvle
Youngstown, Anton KlkelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezcvee Coverdale in okolica, M. Rapv/) Export, Louis Sapantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tau2elj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Aliis. Fr. Sir* Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Taoehar
Dlamondville, Joe Rolich
Vsak zastopnik Izda potrdila aa »rolo, katero Jo prejel. 7awž jpnflre toplo priporočamo.
UPRAVA "GLAft NARODA"
Z A KRATEK CAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................JO
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena
HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena	.80
Trda vez. Cena 1.— 18 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	J5 PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ....	3« POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str.	.60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	J5
SANJSKA KNJIGA ....................................................M
SANJSKA KNJIGA ....................................................^0
SLOVENSKI ŠALJIVEC. !H> strani. Cena.............40
SPAKE IN SATIRE. 150 si rani. Cena................JO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ....................«70
TOKRAJ IN ONRRAJ SOT LE. 67 strani. Cena	JtO TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šnloigro "Vse nafie").
189 strani. Cena ................................................JS9
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......146
VESELE POVESTI. 79 strani. Cena ....................J3
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena	.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
«1« WEST 18tb STREET
NEW VOSK, N. T.