LGTO II gTB\7 W DATUM 14.10.81 SKUPI\rODGL5GtfTSKOGUASILOOBd!\rG KRŠKO ZBOROV SO KRŠKO PREDSEDSTVO SFRJ JE VSEM OBČINAM POSLALO SVOJO "OCENO IN STALIŠČA O REŠEVANJU PEREČIH VPRAŠANJ URESNIČEVANJA EKONOMSKE POLITIKE" Z NALOGO, DA SE Z NJIMI SEZNANIJO VSE SKUPŠČINE. V skladu s tem ea predvideva sklic zborov občinske skupščine za TOREK, 27. OKTOBRA 1981, zopet v popoldanskem čaBU. Osrednja posornost naj bi bila namenjena oceni perečih vprašanj uresničevanja ekonomske politike v naši občini. V skladu s omenjenimi stališči Predsedstva SFRJ pa bodo predlagani konkretni ukrepi in naloge v zvezi s sedanjim ekonomskim položajem, ki narekuje trajnejšo aktivnost v reševanju t«h vprašanj. Poleg tega bodo zbori obravnavali POROČILO 0 IZVAJANJU ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA, dalje PHEDLOG ZAKONA 0 E-NERGETSKEM GOSPODARSTVU in POROČILO 0 URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO, ki bodo na dnevnem redu seje sborov repudiške skupščine 28. oktobra 1981. Vodstva delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter njihovih delegacij in konferenc delegacij naj takoj pristopijo h konkretnim predhodnim pripravam sa omenjeno . -jo, ki Je po vsebini dnevnega reda zelo pomembna. Predvsem je treba: da se vodje delegat: j takoj povežejo z vodstvi delovnih organizacij oziroma KS in dogovorijo za skupno obravnavo sejnega gradiva - predvsem pa ocene lastnega položaja in uresničevanja sklepov občinske skupščine z dne 2*. 7. in 28. 9. 1981; da ae takoj po prejemu sejnega gradiva na zgoraj omenjenem skupnem sestanku samoupravnih in vodstvenih organov in delegacij ter ob sodelovanju strokovnih služb na podlagi posredovanega sejnega gradiva oceni stanje v lastni 3redini, pripravijo ustrezne razprav*, predlogi in stališča po posamez- nih vprašanjih, v organizacijskem pogledu pa zagotovi udeležba in aktivno delo na seji skupščine. Gradivo, ki bo na dnevnem redu zborov republiške skupščine, je objavljeno v skupščinskem Poročevalcu št. 18 z dne 29. 9. 1981 in v Prilogi št. VI z dne 5. 10. 1981 oziroma ga boste prejeli naknadno. Oceni ekonomskega položaja v občini, ki izhaja is ocene in stališč Predsedstva SFRJ, bo priključena tudi analiza delovanja delegatske skupščine, ker nam je zadnja seja zborov občinske skupščine z dne 28. 9-v poduk in resno opozorilo, da bomo morali marsikaj Rpresieniti v našem odnosu do izvajanja skupščinskega sistema in uveljavljanja ielegatskih odnosov. ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA N A VINI GORI Na Vini gori pri Lesičnem v občini Šentjur pri Celju bo v soboto, 17-oktobra 1981, ob 10. uri slovesno odkritje spominskega obeležja ob obletnici ustanovnega sestanka OKROŽNEGA KOMITEJA KP SLOVENIJE ZA POSAVJE. Slovesnosti se bodo udeležili člani vseh treh občinskih konferenc ZKS is Posavja. SEJA OKZKS Krško V SREDO, 21. OKTOBRA 1981, OB 16. URI BO V SEJNI DVORANI "A" SO KRŠKO 34. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS KRŠKO, NA KATERO SO PO SKLEPU KOMITEJA OK ZKS POVABLJENI TUDI SEKRETARJI 'OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS. Dnevni red 5*. seje vsebuje naslednje točke: razprava o poročilu o opravljenih obiskih delovnih skupin OK ZKS Krško v osno- skup: vnih organizacijah ZKS. poročilo o rezultatih kadrovanja v občinsko konferenco ZKS Krško ter za dele- fate 9. kongresa ZKS in 12*. ongresa ZKJ in sklepanje oui novne organizacije Novoles - K)ZD "Li tanjevica. tanovitvi i ciHe Žfev ~~goI OS- L5- NAŠ GLAS 19 INDOK CENTER TEDEN OTROKA "PRIZADETI OTROCI--NAŠA SKUPNA SKRB" DEKLARACIJA OZN IZPRED VEČ KOT DVAJSET LET JE NAMENILA VSAKEMU OTROKU BREZ RAZLIKE PRAVICE IN SVOBOŠČINE, KI NAJ JIH UŽIVA. BILA JE POZIV VSEM DEŽELAM IN NARODOM NA VSEH KONTINENTIH ZEMELJSKE OBLE, DA ČIMVEČ POSTORIJO ZA SVOJE OTROKE IN VSE OTROKE SVETA, DA BI OTROCI ŽIVELI V MIRU IN SVOBODI, DA BI LAHKO RAZVILI SVOJE INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI, DA BI POSTALI ZDRAVE, KULTURNE IN MORALNO MOČNE OSEBNOSTI, DA BI POSTALI SREČNI LJUDJE. ^. oktober - mednarodni dan otroka - praznuje veliko držav sveta različnih družbenih ureditev. Prvič smo ga praznovali leta 1953, ko se je praznovanja udeležilo 4-0 držav. V nekaterih deželah (Jugoslaviji, Indiji, Čilu...) je dan prerasel v teden otroka, leta 1979 pa smo praznovali leto otroka. Mednarodni dan otroka, ki poudarja predvsem pravico do zdravega in srečnega otroštva, ima v svetu predvsem ma-nifestativni značaj proslav in prireditev za vse otroke sveta, ne glede na to, v kakšnih okoljih živijo in kakšen Je njihov biopsihosocialni razvoj in materialni položaj. V letu 1981, ki ga je mednarodna skupnost proglasila za leto invalidov, se je Zveza za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije zavzela - v sodelovanju z ostalimi odgovornimi dejavniki v naši družbi - za poglobljeno in učinkovitejše reševanje problematike otrok, motenih v razvoju. Dnevov, tednov, mesecev irr leta otroka ne praznujemo zato, da bi tedaj na široko odprli pota naše zavesti, da bi se le za trenutek ali dan posvetili našim otrokom in otrokom vsega sveta, 'laki prsznova, ja so namenjena pregledu opravljenega dela in sprejemanju novih nalog - nalog, ki jih bo moč izvesti do naslednjega dneva ali tedna otroka. Vesna Zvar OTROCI SO XAŠl: NAJVLC.il:. HO(, \ST\ O Tito SKRB ZA OTROKA NAJ BO SESTAV: VSAKODNEVNEGA DELA V VSEH SREDINAH t"b tednu otroka se nam milili pomudijo ob življenju in položaju otrok. Najraji. pomislimo na življenjske razmere tistih, ki še vedno živijo v pom.-injknnju ii. najslabših pogojih zp njihov splošni razvoj v najmanj razvitih in zatiranih deželah. Ob tem zadovoljn kim ponosom ugot da pri,nas ni ta so v glavnem pre Poskrbimo za nji tanitev, obleko, igro itd. . Res ,] celo napisali in mo, da so otroci večje bogastvo, mnogo storimo. S tokov normalni 1 poleg staršev p: di družba, ki v likah ust varja r. otrokov lemoten o in z ne avl jamo, kc. Otroc skrbijeni tiovo nas-prehrano e, "i s m poudarja naše 1 .< Z a n, 1 krb /m a z v o j evze 1n raznih ogoje 7a razvoj . Ta družbena skrb za 1 ' pa ni in ne m >ro bit i ven nas, ampak lufi I.i1 It--------- NAŠ GLAS 19_____________________l____________________INDOK CENTER šev in odraslih na morejo biti prijetni za otroka, še manj pa so koristni za razvijanje otrokova oseb-noati. Torej se družbena skrb ne konca že z zagotovitvijo Materialnih pogojev, ampak se še z večjo težo nadaljuje v stalnem spremljanju njegovega položaja. Naši so in Je na-ia dolžnoat, da poskrbimo za njihovo počutje. Niso redki primeri, ko Je tudi v odgovornih sredinah prisotna miselnost,da Je storjeno dovolj, če so zagotovljeni materialni pogoji, njihova varnost in šolanje. Pozabljajo pa, da otroka v veliki meri oblikuje okolje. Njegova duševnost je v začetni dobi miselnega razvoja dovzetna sa vse vzglede bolj kot pa za nasvete. In vendar je v nekaterih družinah še močnejši alkohol, drugje zopet materialni interes in drugo, od skrbi za normalni otrokov razvoj. Se bi lahko razmišljali o položaju otrok in naši vlogi pri zagotavljanju pogojev za njihov razvoj in počutje. S tem pa ne bomo rešili problemov. Obrnimo ae raje v sredine, kjer lahko vplivamo na družbeni odnos do otroka. Naj ne bo le teden otroka vzpodbuda za razmišljanja in akcijo, ampak naj bo to naša stalna skrb. Slavko Sribar, predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Krško O ŽIVLJENJU IN DELU TITO: VAM, MLADEMU POKOLE-NJU JUGOSLAVIJE, ŽELIM MNOGO SREČE V ŽIVLJENJU IN MNOGO USPEHOV PRI USTVARJALNEM DELU V KORIST NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI." NA OSNOVNI ŠOLI MDR. MIHAJLO ROSTOHAR" V občini Krško se z usposabljanjem lažje in zmerno duševno prizadetih otrok ukvarja osnovna šola "Dr. Miha.Uo Rostohar". To .1e šola s prilagojenim učnim programom in predmetnikom, katere osnovni cilj je usposobitev učencev »a samostojno življenje in delo. Pogosto imajo učenci tudi telesna okvare, težave motorične aktivnosti, senzorike in govora, težave v čustvovanju in motnje vedenja. Zato uresničuje šola poleg splošnih vzgojnoizobrazevalnih smotrov še naslednje: - korigira, blaži in odpravlja težave in motnja, ki so posledica motenj v telesnem in duševnem razvoju, - pri učencih razvija govor, - učencem razvija praktične sposobnosti, vednosti in spretnosti za uspešno opravljanje poklicnega dola in za samostojno življenje, - učence usmerja in pripravlja za tiste poklice, ki najbolj ustrezajo njihovim individualnim sposobnostim, - učence vključuje v rasne oblike dela, jim dajo osnove tehnične izobrazbo, Jim oblikuje socialističen odnos do dela in materialnih dobrin, Jim razvija gospodarnost in ustrezne delovne navade, - skrbi za vsestranski telesni razvoj učencev in jih navaja na zdravo telesno življenje in udejstvovanjo. Da te smotre uresničimo, delajo s učenci SPECIALNI PEDAGO GI, UČITELJI PRAKTIČNIH ZNANJ, TEHNIČNEGA POUKA IN TELESNE VZGOJE, LOGOPED in KOREKTIVNI GIMNASTIK. Vsi učenci so vključeni v različne interesne dejavnosti -- krožke, šolsko športno društvo, pevski zbor, planinsko društvo,'Veselo šolo, tekmujejo za Kajuhovo bralno značko,.. . Na šoli razvijamo samoupravo učencev v društvih in organizacijah ter Jih s tem praktično pripravljamo na samoupravljanje v delovnih organizacijah, ko se bodo zaposlili. Pionirji so vključeni v pionirsko organizacijo, učenci 8. Učenci OŠ "Dr. Mihajlo Rostohar" na akciji... "NAS GLAS" - SKUPNO DELEGATSKO GLASILO OBČINE KRŠKO Izdaja: INDOK centor občino Kriko - Izhaja po potrebi - Naklada: 600 isvodov - Tiska "tiskana" 30 Krsto - Odgovorni urednik: Ivan KASTELIO - Oblikovalec: Niko KEŠE - Naslov uredništva: INDOK center občino Kriko, OKŽ 1«, 68270 Krškoj telefon: (066) 71 711, interna 33 Veseli bomo vsakega vaiega prispevka ali informacije1 NAŠ GLAS 19 INDOK CENTER razreda v ZSMS, vsi učenci so člani RK, razredne skupnosti pa tvorijo Šolsko skupnost- Udeležujemo se različnih tekmovanj in natečajev, tudi z ostalimi osnovnimi Solarni., in to precej uspešno. NAJVEČ POZORNOSTI POSVETIMO PREDPOKLICNEMU USMERJANJU UČENCEV Šestih, sedmih in osmih razredov, saj večina učencev zaključi Sol anje na naSi Boli. Predvsem praktična znanja in tehnični pouk pomagajo učencem pri odločanju o zaposlitvi oziroma za poklic. Učenci 7« in 8. razreda imajo obvezno delovno prakso v OZD, in sicer 10 do 13 delovnih dni. V tem času neposredno spoznavajo delovni proces in situacijo, v kakršni se bodo znaSli, ko se bodo zaposlili. Šola celo dobro sodeluje 8 kadrovskimi službami v OZD, tako da ni težav z vključevanjem učencev v delovni proces v posameznih OZD. Z letošnjim Šolskim letom so naši absolventi vključeni v usmerjeno izobraževanje. Zaenkrat eeTanko usposobijo za poklic varilca, struparja,lesarja in industrijsko konfek-cionarke. V prihodnjih letih se bo število usmeritev za naše učence gotovo povečalo. Od trinajstih absolventov v šolskem letu 1980/81 nadaljuje Šolanje v usmerjenem izobraževanju 6 učencev. Večina učencev pa se po končanem šolanju še vedno odloči za USPOSABLJANJE OB DELU Z zaposlovanjem sposobnih in telesno zdravih učencev nima- M o j e t r o š t v o IME MI JE IZTOK. MOJ DOM JE V BRESTANICI. MOJA DOMOVINA JB JUGOSLAVIJA. IMAM SB LEPO. MOJI STARŠI SO DOBRI IN SKRBNI. RAD SE UČIM, ŠE RAJE SE IGRAM S PRIJATELJEM. MOJE OTROŠTVO JE SREČNO. VČASIH POMISLIM, KAJ SE DOGAJA V AFRIKI, KJER JE VELIKO LAČNIH IN NESREČNIH OTROK. VESEL SEM, DA JIM LAHKO POMAGAM KOT PIONIR IN ČLAN RDEČEGA KRIŽA. Iztok Flis, 6. r. OŠ "Dr. Mihajlo Rostohar" • mo težav. Težave nastanejo,ko gre 3 zaposlitev absolventov, ki so manj sposobni, telesno slabo razviti in se brez dalj-fiegr. usposabljanja ob delu ne bi mogli redno zaposliti. Največ absolventov naSe Šole je zaposlenih v SOP. Celulozi, Metalni, Labodu in žitu. V Šolskem letu 1981/82 obiskuje osnovno šolo "Dr. Mihajlo Rostohar" 84, oddelek delovnega usposabljanja pa 5 otrok. Otroci se vozijo v šolo, in sicer s Šolskimi, delavskimi in rednimi avtobusi. V šolskem letu 1980/81 je začel delovati ODDELEK DELOVNEGA USPOSABLJAJA, ci vključuje zmerno duiSevno prizadete otroke. Osnovni smotri delovnega usposabljanja so: - RAZVIJANJE VSEH OTROKOVIH SP080BN0STI DO OPTIMALNIH MOŽNOSTI, - RAZVIJANJE DELOVNIH NAVAD, SPRETNOSTI, DELOVNIH TEHNIK, kar omogoča vključi-fcev-v delavnico pod posebnimi pogoji, in - SOCIALIZACIJA OTROK. Usposobitev za delo v delavnici pod posebnimi pogoji Je osnovni cilj usposabljanja. Delavci šole vložijo v svoje delo ogromno truda. Delo z duševno prizadetimi Je naporno, včasih na prvi pogled brezuspešno. Toda, ko srečujemo naše absolvente po več letih na ce- NAŠ GLAS 19 INDOK CENTER sti, vemo, da trud ni bil sa.-man. To ao v večini primerov urejeni, duševno zdravi in u-ravnovešeni ljudje, ki se v ničesar na razlikujejo od oa-talih. Želimo, da bi v letu invalidov občani bolj spoznali problematiko otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in da bi bila akrb za te otroke, ki nas potrebujejo bolj kot njihovi zdravi vrstniki, naša ;talna skrb. nilda Božič, ravnateljica OŠ "Dr. Mihajlo Rostohar" DEJAVNOST LOGOPEDSKE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO SE JE PRIČELO ORGANIZIRANO DELO LOGOPEDA V ŠOLSKEM LETU 1978/79- LOGOPED JE V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU NA OSNOVNI SOLI "DR. MIHAJLO ROSTOHAR" KRŠKO, SREDSTVA Z ZANJ PA PRISPEVAJO OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA IN OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST. GOVORNE VAJE OPRAVLJA NA VSEH OSNOVNIH ŠOLAH IN VZGOJNOVAR-STVENIH USTANOVAH V OBČINI. Logopedija spada v področ Je medicinske, psihološke in socialne službe. Optimalne rezultate dosežemo le a sodelovanjem vseh o-menjanih kadrov. Namen lo gopedije je popravljanje in blaženje govornih napak, ki so posledica nepravilne govorna vzgoje, obolenja, lahko pa tudi fiziološke in socialne narave. V občini Krško je število lo-gopatov (govorno prizadetih otrok) dokaj veliko. Pri prvih detekcijah je bilo ugotovljeno, da Je preko 200 otrok potrebnih govornih vaj. Stavilo se z organiziranim delom zmanjšuje, tako da Je v začetku letošnjega šolskega lata bilo potrebnih govorne terapije le še 150 otrok. V začetku vsakega šolskega leta poteka odkrivanje otrok s govornimi motnjami v vagojno-varatvanih ustanovah, in sicer od 4. lata dalja; po potrebi tudi v ni1Jih raaradih osnovnih kol. Pri tem aa ugotavlja govorni atatua otrok in diagnoaticira govorno motnjo. Najpogostejša govorne motnja ao dialalije (sigma-tiaem, rotaeizea, lombaoiaaa) in nekaj primerov jecljanja. Terapija govornih motenj je individualna, v rednih časovnih presledkih. Glede na veliko število logopatov prihajajo otroci na govorna ˇaj« vsake tri tedne, otroci a težjimi govornimi motnjami pa veak teden. K uspešnejšemu delu je precej pripomogel aparat SUVAG LIN-GUA kot pripomoček pri odpravljanju govornih napak. Pri odpravljanju govornih napak Je pot do uspeha najkrajša, Se tesno sodelujejo z logopedom pedagogi, vzgojitelji in ostali strokovni delavci, najpomembnejše pa je seveda sodelovanje staršev. Marička Dirnbek, logopedinja Risba B. Carovška, učenca 1. r. OŠ "Dr. M. Rostohar" Delavnica za delo pod posebnimi pogoji TEDEN OTROKA JE TEDEN, KO POSVEČAMO POSEBNO SKRB 0-TROKOM. SPOMNIMO SE OB TEM TUDI NAŠIH "OTROK" -• DUŠEVNO PRIZADETIH OSEB. TOČNO JE, ČE ZAPIŠEMO OTRCGJ, KAJTI TA DEL POPULACIJE NIKOLI DOCELA NE ODRASTE... ...duševna starost ae ne razvija vzporedno a fizično in take ostane pri večnem otroštvu. Seveda pa ti "otroci" niso takšni kot drugi otroci. Njihova telesa dozorevajo, njihova čustva aa razvijajo in če jim nudimo možnoati, se tudi njihova osebnost razvija, seveda v okviru lastnih maja Zato je smoter družbene skrbi in družbenega varstva duševno prizadetih, da bi ae te osebe maksimalno usposobile za družbeno koristno delo po svojih sposobnostih, da bi Jim pravni red zagotovil potrebno družbeno pomoč, usposabljanje in zaposlovanje v primernih okoliščinah. Ena od oblik obravnave odraslih duševno prizadetih oseb so tudi delavnice za delo pod posebnimi pogoji. Tudi v Lo. ¦ NAŠ GLAS 19 INDOK CENTER kovcu pri Krškem je 3- decembra 1979 pričela delovati taka delavnica, kjer nudimo varstvo sedaj Se dvajsetim "otrokom" oziroma varovancem,kakor jih imenujemo. Zaposlujemo jih s primernimi deli, ki so nam Jih odstopile delovne organizacije v krški občini. Moramo reči, da so vse delovne organizacije pokazale velik posluh in razumevanje za to problematiko, tako da z njimi uspešno sodelujemo, posebno še s SOP KRŠKO, TES SENOVO, IMPERIAL KRŠKO te» PA-PIRKONFEKCIJO KRŠKO. Poleg zaposlovanja imajo varovanci tudi druge oblike obravnave: pedagoško, psihološko, socialno in zdravstveno. Program obravnave varovancev zajema še organizacijo prostega časa, kot so vsakodnevna rekreacija, tedenski plesi, enkrat letno enotedensko letovanje, občasno pa še krajši izleti in pikniki. Razvijajo se tudi prve oblike domskega varstva. Lahko rečemo, da bo ti vitot vanci našli v DELAVNICI svoj drugi dom. Tudi oni hodijo na "šiht" in komaj čakajo, kdaj bo plača; čeprav ni velika,se Je zelo veselijo. Tu se porajajo prijateljstva, ljubezni, pa tudi do sporov in konfliktov prihaja, vseeno pa smo ena velika družina. Ne moremo pa reči, da smo s tem, ko je pričela delovati DELAVNICA, rešili že vse pro- bleme. V skrbi za duševno prizadete otroke, mladino in odrasle bo potrebno v prihodnje razvijati tiste oblike pomoči in varstva, ki Jim bodo zagotovile ustrezno socialno ˇ$?-nost skozi vse življenje, še veliko truda in naporov bo treba vložiti, da bodo tudi ti naši "otroci" kmalu imeli svoj lepši jutri. Stanka Pleterski IZ GLASILA OSNOVNE ŠOLE "DR. MIHAJLO ROSTOHAR" KRŠKO "PLAMENČKI" OBJAVLJAMO: DOMOVINA, PRIPRAVLJENI SMO Domovina, pripravljeni smo te čuvati ter graditi. Tudi mi bomo prišli kmalu na vrsto, da te bomo gradili z delom. Ker nas čaka še veliko dela, se moramo danes pridno učiti, da si bomo pridobili čim več znanja. Jaz bi rad koristil domovini, ker jo imam rad. FRANCI ZUPANČIČ, 6. r. ŠPORTNE IGRE V VELENJU V petek smo se peljali v Velenje. V Velenje smo se pripeljali ob petih popoldne. Stanoval sem pod gradom. Zelo lepo so me sprejeli. Zjutraj ob 7. uri smo se zbrali na stadionu, kjer je bila otvoritev 13. športnih iger šol a prilagojenim programom. Plavalci smo odšli na bazen, kjer smo plavali na JO i. Po tekmovanju smo imeli malico in razglasitev najboljših plavalcev. Naša skupina Je zasedla 3. mesto v Sloveniji. Šli smo na kosilo. Po kosilu je bila svečana podelitev medalj in pokalov. Bil Je zelo lep program. Zapel nam j« pevski zbor... DRAGO SOVINEK, 8. r. • NAŠ TITO MINILO JE ENO LETO, ODKAR JE UMRL NAJVEČJI ČLOVEK NA SVETU - TITO. VSI SMO GA IMELI RADI IN GA ŠE IMAMO, KAKOR DA JE ŠE VEDNO MED NAMI. OB TRENUTKU MOLKA, KI SMO MU GA POSVETILI, SMO MU PONOVNO OBLJUBILI, DA BOMO HODILI PO NJEGOVI POTI, POTI MIRU, BRATSTVA IN ENOTNOSTI I Drago Mikolavčič, 5» r. NADALJUJEMO TITOVO DELO Prvo pomlad smo pričakali sami, brez Tita. Dočakali smo prvo obletnico smrti našega dragega tovariša in prijatelja. Kurirčkovo torbico smo sprejeli v petek, 8. 5. 1981, pred našo šolo. Imeli smo kratko proslavo. Naši pionirji so jo odnesli na hodnik. Imeli smo stražo, ki jo je čuvala. Pri nas je prenočila od petka do ponedeljka. V ponedeljek so Jo trije kurirji odnesli dalje. Na pot smo jo pospremili s pesmijo in toplimi željami, da bi še naprej razvijali in krepili bratstvo naših narodov. ŠTEFKA PERTNAČ, 6. r. V to šolo sem hodil 8 let in je bilo zelo lepo. Zdaj, ko odhajamo, nam je malo težko oditi iz šole... JOŽE SMOLE, 8. r. NAŠ GLAS 19 INDOK CENTER Vsakemu otroku zdravo letovanje ŽE PETO LETO ORGANIZIRAMO LETOVANJA ZA ŠOLSKE IN PREDŠOLSKE OTROKE V NOVEM PIONIRSKEM NASELJU V NEREZINAH V OKVIRU POČITNIŠKE SKUPNOSTI KRŠKO. Organizacijo letovanj vodi OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO ob sodelovanju osnovnih Sol, vrtcev in društev prijateljev mladine. Letovanja sofinancirajo starši, skupnost otroškega varstva, občinska izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost, skupnost socialnega skrbstva in delovne organizacije ter letos prvič sindikalne organizacije ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta. Predno smo začeli letovati v Nerezinah, smo letovali v Poreču in se prej v Rovinju (in prav v začetku v Poreču pod iotori). Vsa leta smo v občini Krško z veliko pozornostjo skrbeli za organizirana letovanja naših otrok. Da Je to res,nam zgovorno priča lepo in skrbno urejeno pionirsko naselje, kjer Je v letošnjem letu preživelo po 15 lepih sončnih dni kar 591 otrok v petih izmenah: v prvi izmeni: 74 otrok iz TVU Krško in 65 otrok iz OŠ ter WU Brestanica, v drugi izmeni; 120 o&ok iz OB "Jurij Dalmatin" Krško, v tretji izmeni: 7* predšolskih in šolskih otrok iz Kostanjevice, 21 otrok iz OŠ Podbočje in 19 otrok iz OŠ "Dr. Mi-hajlo Rostohar" Krško, v četrti izmeni: 101 otrok iz VVU in OŠ Senovo in 30 otrok iz Koprivnice, v peti izmeni: 61 otrok iz 06 Lesko-vec in Veliki Podlog ter 26 otrok z Rake. Skupaj je letovalo 124 predšolskih in 467 šolskih otrok. Z otroci je delalo 97 odraslih, in sicer: 61 vzgojiteljev, po 5 upravnikov, pedagoških vodij, medicinskih sester in 16 kuharic. Vsaka izmena je imela popolnoma samostojno poslovanje. Vsakih 15 dni so se menjali otroci in ves kader. Organizatorji letovanj so morali ob stalnem povečevanju cen in skopimi finančnimi sredstvi, ki so bila na razpolago, zelo premišljeno gospodariti. Saj so se v času po naši planirani ekonomski ceni kar dvakrat dvignile cene važnim življenjskim artiklom (meso, kruh, olja, sadje). Vodstvo in kuharice so se trudili, da je bila hrana, ki so Jo pripravljali, okusna in kalorično dovolj močna. V okviru šol in društev prijateljev mladine smo organizirali akcijo za zbiranje zelenjave in sadja. Vrednost nabiralne akcije je bila 34.019 din. Vse priznanje velja vsem, ki so v akciji sodelovali. Vzgojno in zdravstveno so kolonije dosegle smoter. Otroci so 15 dni živeli v veliki družini. Navajali so se na samostojnost, red in disciplino. Sonce jim je nudilo možnost rekreacije v vodi. Slabi, deževni dnevi so bili zelo redki. Otroci so se zdravstveno okrepili. Rezi Pire, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Krško PIONIRJI ZADNJE IZMENE SO MED DRUGIM ZAPISALI V KRONIKO: "Kaj smo delali tu v Nerezinah? Kopali smo se, kolikor se je dalo, naučili smo se plavati, igrali smo se, se Šalili, risali, peli, se smejali. Pa še 1 spoznali smo delček naše domovine, navadili smo se živeti v skupnosti, spletali prijateljske vezi med seboj, skrbeli za red in čistočo. Tako smo združevali prijetno s koristnim. Res, lepo je v naši domovini biti mlad." NAŠ GLAS_____________________8_________________INDOK CENTER D I S P A H Z E H Z A P H E D Š 0 L S K L 0 T B 0 K E O RAZVOJU DISPANZERJA ZA OTBOKE V OKVIRU ZDRAVSCTHIE-GA DOMA KRŠKO IN NJEGOVEM POHBKJ JE SPREGOVORILA DR. JANJA HOŠKER; Lie pred desetimi leti Je bila dispanzerska služba v nali občini organizirana tako, da smo imeli BkupaJ dispanzer za predšolske otroke, šolski dispanzer in dispanzer za žene.Pionirsko delo Je takrat opravljala za vse tri skupaj dr. Tatjana Hvalova. Z leti Je prišlo tako daleč, da imamo danes v predšolskem dispanzerju dve ambulanti. Z adaptacijo smo pridobili prostore za ambulanto za zdrave in ambulanto za bolne otroke, tako da se pri obisku zdravnika ne mešajo med seboj. Pridobili smo tudi prostor (boks) za nalezljivo bolne otroke, Ramor pridejo samo otroci s sumom nalezljivih bolezni. Sicer pa smo večino nalezljivih bolezni s cepljenji že preprečili in se le redko še pojavi kakšen oslovski kašelj ali občasna epidemija vodenih koz, mumpsa in podobno. Otroški dispanzer J* v bistveno boljšem položaju kot šolski , ki je zaradi prostorske stiske odstopil del svojih prostorov ambulanti za medicino dela. Tudi v šolskem dispanzerju je bila zasnovana delitev na ambulanto za zdrave in ambulanto za bolne otroke, ker pa so otroci večji in bolj odporni, mešanje bolnih in zdravih otrok ne pomeni tolikšnih zapletov, kot bi se javljali pri predšolskih otrocih. DISPANZER ZA PREDŠOLSKE OTROKE je organiziran za območje cele občine; ambulanti sta locirani tudi na Senovem in v Kostanjevici. Na Senovem dela zdravnica za predšolske in šolske otroke ter za žene, v Kostanjevici pa to delo opravlja zdravnik splošne prakse. Vovsod izvajano tudi sistematične preglede. Seveda se starši - glede na prosto izbiro zdravnika - odločajo tudi za obisk dispanzerjev v drugih občinah, k nam pa prihajajo tudi iz drugih občin. Letno imamo okoli 400 rojstev, kartonov pa nad 400. Službo imamo organizirano tako, da nam porodnišnica posreduje podatke o otrokovem rojstvu. Babica obišče mater in otroka na domu in naroči, da se mora mati z otrokom, ko Je le-ta star tri tedne, zglaaiti v dispanzerju, kjer opravimo kompleten pregled. Tudi nevrološki, da ugotovimo morebitne okvare, ki nastanejo ob porodu in te primerjamo z ugotovitvijo zdravnika - pediatra, ki je otroka pregledal ob rojstvu. Pri prvem pregledu dobi otrok tudi vitamin E, materi pa damo navodila za naslednji obisk dispanzerja. V tretjem mesecu dojenčkove starosti opravimo hkrati s cepljenjem klinični pregled, kontrolo rahitisa in ugotavljamo otrokov razvoj. Pri drugem cepljenju kontroliramo kolke, opravimo laboratorijski pregled in ugotavljamo otrokov razvoj. Da materi ne bi bilo potrebno sa vsak pregled posebej v dispanzer, skušamo čim več "Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak pomeni višek telsnega, duševnega in socialnega blagostanja" Zaniaala Vean« 2var "i opraviti pri enem obisku. Zato imamo kontinuirana cepljenja, ne pa tako kot prej, ko so bila cepljenja kampanjska in je naenkrat prišla masa otrok. Vsak oti*ok je pred cepljenjem pregledan, tako da cepimo le zdrave otroke. Dispanzerska služba je organizirana za vse predšolske o-troke od rojstva do vstopa v osnovno šolo, ko se zdravstvena skrb za otroka prenese na šolski dispanzer. Preventivne preglede opravimo, ko so otroci stari eno leto, tri leta in pred vstopom v vzgojnovar-stveno ustanovo V predšolski dobi poskrbimo za zgodnje odkrivanje in odpravljanje motenj v otrokovem razvoju. Nekatere so opazne, takoj po otrokovem rojstvu, druge pa je moč odkriti šele kasneje. V prvem letu ugotavljamo predvsem motorične motnje, saj se otrok v tem obdobju najbolj razvija motorično. Po tem sklepamo tudi na otrokov umski razvoj, ker gre to večkrat vzporedno. V skupnih prizadevanjih za odpravo motenj v otrokovem razvoju in njih zgodnjem odkrivanju sodelujemo z logopedsko službo pri OS "Dr. Mihajlo Rostohar", s kliničnim psihologom, z okulistom in otolo-gom iz Novega mesta« Pripravljamo tudi ambulanto za otroke, ogrožene pred rojstvom ter ob in po rojstvu, ki je za otroke iz naše občine sedaj v Novem mestu oziroma v Celju. Da bi prišla vloga dispanzerja čimbolj do izraza in dosegla svoj osnovni namen, delo organiziramo tako, da takrat, ko delata obe ambulanti, zdrave otroke naročamo in se posvetimo preventivnemu delu, saj se na področju preprečevanja obolenj in motenj da največ narediti ravno pri otroku. Po sto pregledov dnevno je bila prevelika obremenitev za enega terapevta, zato bo delo po novem, v dveh ambulantah, prav gotovo pripomoglo k uspešnosti zgodnje diagnostike. NAŠ GLAS 19 INDOK CENTER PRED DESETIMI LETI SO NAJMLAJŠI SENOVČANI DOBILI SVOJ DRUGI DOM. BILA JE NEDELJA, 10. OKTOBRA 1971, KO JE LE PRIŠEL TEŽKO PRIČAKOVANI TRENUTEK. TOVARIŠ CIRIL PLUT, TEDANJI PREDSEDNIK TIS, JE PREREZAL TRAK IN VRTEC JE POSTAL NAŠ. To Je bila prva vzgojnovarstvena ustanova, ki Je zrasla v krški občini po sprejetju petletnega načrta razvoja otroškega varstva. Vrtec Je postal enota pri šoli. Kmalu smo ugotovili, da Je premajhen. Kapaciteta našega vrtca Je 60 otrok. Toda vsa leta Jih imamo dosti več. Letos Je v vzgojnovarstveno ustanovo vključenih 91 otrok. En oddelek - to so otroci male šole - že tretje leto gostuje v adaptiranih prostorih osnovne šole. Veliko smo se pogovarjali o dograditvi. Krajani so z referendumom izglasovali samo- Prizadevni mladi prispevek za dograditev vrtca. Toda tega denarja Je bilo premalo. Pri izgradnji kulturnega doma XIV. divizije so nam odvzeli velik del igralne površine. Zdaj smo močno utesnjeni med domom in šolo. Pa poglejmo raje, kaj in kako Je v našeu) vrtcu?: Še vedno lahko rečemo, da Je lep, da ga imamo radi in da V PETEK, 9. OKTOBRA, JE BILA V OSNOVNI ŠOLI "HEROJ MILKA URIM" V LESKOVCU DRUGA PIO-HIRSKA DELEGATSKA KONFERENCA OBČINE KRŠKO, NA KATERI SO DELEGATI PIONIRSKIH ODREDOV Z VSEH ŠOL POROČALI 0 SVOJEM DELU IN USPEHIH. SVET ZA DELO S PIONIRJI Občinske zveze prijateljev mladine Krško Je izdelal analizo "PREGLED PROSTOVOLJNIH DEJAVBOSTI V OBČINI KRŠKO V ŠOLSKEM LETU 1980/81 NA OSNOVNIH ŠOLAH",iz katere navajamo nekatere zanimive ugotovitve: Na šolah v krški občini je v minulem šolskem letu delovalo kar 257 krožkov. Po področjih Je njihovo število takole: krožki, vezani na učne predmete 33 kulturno-umetniško področje 66 tehnično in gospodarsko področje 47 telesnovzgojno področje 57 ostali krožki 29 druge vsebine (vesela šola ipd.) 25 V krožkih je bilo aktivnih več kot 90 odstotkov šolarjev, ki so bili vključeni v krožke z 68 različnimi vsebinami. Podatek, da je bilo včlanjenih v krožke 10.531 učencev, vseh učencev v OS pa je bilo 3212, govori, da Je bil poprečno vsak učenec vključen v več kot 3 krožke, če pa upoštevamo le aktivne učence, Je delež učenca še večji. Poudariti je treba, da za nekatere vsebine številčni podatki niti niso upoštevani, ker Je do njih težko priti, zato lahko rečemo, da je stanje še kvalitetnejše, kakor pa ga je nakazala analiza. S krožkarji je delalo 165 inštruktorjev, in sicer 100 pedagoških delavcev ter 65 o-seb drugih poklicev. N.jveč različnih interesnih delavnosti je v Leskoi smo v njem srečni tako otroci kot vzgojiteljice. Res je, potrebna bi bila marsikatera popravila. Toda denarja ni in tako tsko potrpežljivo čakamo. Vzgo-Vzgojiteljice se trudimo, da je otrokom v vrtcu lepo, da so zdravi in srečni. Vzgojno delo poteka po določenem redu. Skrbimo za telesni in duševni razvoj otrok, skrbimo, da so ustvarjalni in sproščeni. Mesečno praznujemo rojstne dneve otrok« Med letom sodelujemo na vseh proslavah. Premalo je sodelovanja s krajevno skupnostjo. Tudi z organizacijami združenega dela v našem kraju bi želeli tesnejše sodelovanje. Lahko pa se pohvalimo, da imamo tesne stike z zobozdravstvom. Naši otroci redno obiskujejo zobozdravnika, za kar gre posebna zahvala zobozdravnici Andželki Vidmar. Naši otroci so tudi dobri športniki. Mali šolarji vsako leto tekmujejo za ŠPORTNO ZNAČKO, ki Jim jo ob zaključku šolskega leta tudi slovesno podelimo. Pohvaliti se moramo tudi s .pevskim zborčkom, ki ga vodi tovarišica Iva Dernač, učiteljica na Oš. Zborček cicibanov Je prejel že mnogo pohval in priznanj. Tudi tovari-šici Ivi prisrčna hvala za njeno delo. Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so veliko prispevali k izgradnji našega vrtca. Hvala bivši tovariŠici ravnateljici OŠ Mariji Kolar, tovarišici Reziki Pire in tovarišu Jožetu Radeju. Jožica Kostanjšek, vodja vzgojnovarstvene enote NAŠ GLAS 19 10 INDOK CENTER Samoupravne interesne skupnosti INFORMACIJA O DEJAVNOSTIH OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI KRŠKO Občinska raziskovalna skupnost Krško je sredi septembra organizirala posvetovanje, na katero .le povabila predstavnike Raziskovalne skupnosti Sloveni.le. Izvršnega sveta SO Krško. medobčinske gospodarske zbornice in občinskih raziskovalnih skupnosti občin Brežice in Sevnica ter poslovodne organe zainteresiranih OZD občine Krško. Osrednja tema na posvetovanju Je bil pogovor o raziskovalnih nalogah žiršega dražbene-ga pomena ter osvetlitev nerazčiščenih vprašanj o vlogi in nalogah raziskovalnih skupnosti.__________________________ Dejavnost Občinske raziskovalne skupnosti Krško se nekoliko prepleta z dejavnostmi nekaterih drugih občinskih SIS, zato se zaradi tega občasno pojavljajo določene nejasnosti ali oelo podvojijo dela. Nejasnosti se pojavljajo tudi v OZD, zlasti, ko gre za sofinanciranje njihovih razvojnih raziskav. Občinska raziskovalna skupnost Krško ima svoj ožji in skupni petletni program dejavnosti. OŽJI PETLETNI PROGRAM ORS KRŠKO Realizacija ožjega programa se je že začela In ga financira ORS Krško sama. Program zajema aplikativne raziskave in druge dejavnosti, kot je na primer spodbujanje inovacij v gospodarstvu. V letošnjem letu j« ORS organizirala izvajanje naslednjih nalog iz ožjega programa: • možnosti prestrukturiranja 'ospodarstva v občini Krško z vidika izvozne usmerjenosti in substitucije uvoza, e poraba toplotne energije na področju Krško - Brestanica - Senovo ter možnosti racionalizacij, e možnosti proizvodnje prote-inske hrane iz celuloznega luga in e možnosti uporabe jalovine rudnika Senovo za umetna gnojila. SKUPNI PROGRAM V skupni program sodijo aplikativne in razvojne raziskave, ki so širšega družbenega pomena. Realizacija tega programa Je v zamudi, saj ae v zvesi z njim pojavljajo nejasnosti in problemi, zlasti, kar zadeva finančne konstrukcij«. Raziakovalne naloge širšega družbenega pomena ORS Eriko so naslednja: a raziskave možnosti proizvodnje proteinske hrane iz celuloznih lugov - nadaljevanje razvojnih raziskav s pilotno napravo, e raziskave termalnih voda (Topličnik v Kostanjevici), a raziskave nahajališč neor-ganskih surovin (peski in silikati), e raziskave možnosti gojitve novih sort ajde (M-Agrokom-binat Krško), a male elektrarne, e raziskave alkoholizma, e vprašanje Romov, e prenos domačega in tujega znanja ter prenos uporabnosti inovacij, e rasvoj strojev za drenira-nje (Metalna - TOZD TGO Senovo), • dopolnitev programa filtrov za trdne substance (80P), e proizvodnja specifičnih pro-tisvočnih naprav (SOP), - pitna in termalne vode, - neorganske surovine, e rasvoj in proizvodnja speci-I- nove aorte marelic. alnih absorberjev za topila (SOP), e razvoj specialnih strojev za pranje embalaže v živilski industriji (SOP), e razvoj in izdelava strojev za pranje steklenic (SOP), e razvoj in izd.elava steklenih rekuperatorjev toplote (SOP), e rasvoj in proizvodnja agregatov za sežig odpadnih plinov na področju tehnike po-vršinake zaščite (SOP), e paletizacija, depaletizaci-ja (SOP, Kovinarska), e razvoj opreme za zaščito o-kolja, predvsem na področju filtracije toplih plinov, izluževanje nezaželjenih plinskih komponent v odpadnih plinih (Kovinarska, • razvoj elementov za pnevmatski transport praškastih materialov, . * e razvoj elementov za dozira-nje rasnih materialov, e raziskave s področja varilstva: - varjenje finozrnatega jekla NIONICRAL 60 B in NIOVAL 50 z različnimi dodajnimi materiali in različnimi postopki varjenja, - deformacije pri varjenju kotnih zvarov z različnimi postopki \ \rjenja (v sodelovanju z Inštitutom za metalne konstrukcije Ljubljana), vpliv dvoplaetnosti osnovnega materiala (pločevine) pri varjenju tlačnih posod, raziskave jalovine rudnika Senovo in ostalih sekundarnih surovin. V ostalih dveh posavskih občinah je seznam raziskovalnih nalog širšega družbenega pomena takle: ORS SEVNICA: - termalne in pitne vode, - neorganske surovine (peski, gramoz ipd.), - možnosti in smeri razvoja občin« Sevnica; ORS BREŽICE: NAŠ GLAS 19 11 IN DOK CE POVZETKI RAZPRAVE NA POSVETOVANJU 16. SEPTEMBRA 1981 Proces planiranja v letu 1980 ae v bistvu nadaljuje v letošnjem letu. Republiška, panožne in občinske raziskovalne skupnosti so plan svojih srednjeročnih raziskav sprejele v okviru družbenih planov. Sočasno je potekala reorganizacija raziskovalnih skupnosti v smislu novega zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (november 1979). Zaradi reorganizacije in pomanjkanja izkušenj so bili raziskovalni programi sprejeti v naglici in s premalo usklajenosti med občinskimi in panožnimi raziskovalnimi skupnostmi. Zato so se na območju Posavja v letu 1981 pojavile nejasnosti glede uveljavljanja raziskovalnih nalog, ki ne sodijo v ožji občinski program. Namen posvetovanja Je bil razčistiti nejasnosti in dati navodila za postopke prijavljanja in širše verifikacije tovrstnih raziskovalnih nalog. Raziskovalne naloge so lahko naslednje: - temeljne, - aplikativne in - razvojne. OBČINSKE RAZISKOVALNE NALOGE so praviloma aplikativne in razvojne, vendar namenjene zadovoljevanju skupnih potreb v občanov v občini. PANOŽNE RAZISKOVALNE NALOGE so skoraj izključno razvo- r, vendar mora biti zan-zainteresirana celotna panoga. NALOGE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE so dolgoročne temeljne naloge splošnega pomena in tiste razvojne, ki so pomembne za vso republiko oziroma njen razvoj (na .primer: geološke raziskave surovin, energetika, hrana, termalne vode ipd.). S srednjeročnim družbenim planom je predvideno, da bo največji del sredstev uporabljen za raziskave v delovnih organizacijah in za neposredno menjavo dela med delovnimi organizacijami in raziskovalnimi institucijami. V teh primerih gre za raziskovalne naloge, katerih rezultati ne presegajo okvirov delovne organizacije. če delovna organizacija meni, da imajo njene raziskave pa-noini pomen, jih lahko skuša uveljaviti v programu financiranja iz združenih raziskovalnih sredstev v panožni raziskovalni skupnosti. Če se ostale članice panoge s tem ne strinjajo, se lahko delovna organizacija posluži kreditiranja v svoji temeljni banki, saj so za tovrstne naloge predvidena posebna sredstva z zelo ugodnimi kreditnimi pogoji (Vestnik Ljubljanske banke, 1. 6. 1961). Raziskave, financirane iz katerihkoli združenih raziskovalnih sredstev, lahko izvajajo le registrirane raziskovalne organizacije. RJI IoIVMovaHjU SPREJETA STALIŠČA GLEDE REALIZACIJE RAZISKOVALNIH NALOG NALOGE REPUBLIŠKEGA POMENA (nekatere med njimi tudi pa-nožnega) so naslednje: termalne vode, pitne vode (podtalnice), energetske surovine, hrana, male elektrarne, problem alkoholizma, vprašanje Romov, prenos domačega in tujega znanja ter prenos uporabnosti inovacij. Za vključitev teh nalog v plan realizacije naj koordinirano akcijo vodijo predstavniki posavskih občinskih raziskovalnih skupnosti in medobčinske gospodarske zbornice. Akcija se naj začne že v septembru. Potrebno bo obiskati nekatere raziskovalne institucije in panožne raziskovalne skupnosti (PoRS). RAZVOJNE NALOGE PANOŽNEGA POMENA, ki so jih predlagali Metalna Senovo, SOP Krško, Kovinarska Krško in gradbena podjetja Posavja, je treba skušati čimprej vključiti v programe panožnih raziskovalnih skupnosti. Za tiste, ki niso širšega pomena, pa je potrebno izposlovati kredite pri temeljni banki. Nosilci akcij bodo ORS in Medobčinska zbornica Posavja. SPECIFIČNE RAZISKOVALNI. GE so tiste, ki se nam na varstvo okolja. Pri kovalni skupnosti Slovenije je bil v ta namen imenovan strezni odbor, izvajale ziakav pa bo Inštitut " Štefan". RAZISKOVALNE NALOGE O IZHAtil SEKUNDARNIH SUROVIN (jalovin rudnika Senovo, star papir, stare gume in drugi odpauiti) naj bi skušali realizirati v sodelovanju z izvajalci v raziskovalnih organizacijah, bodisi v okviru obstoječih raziskovalnih programov bodisi z združevanjem sredstev ali krediti. RAZISKOVALNA NALOGA "PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA OBČINE KRŠKO" naj se razširi na posavsko regijo. RAZISKAVE ENERGETSKIH SUROVIN, ki jih na območju Posavja izvaja Geološki zavod Ljubljana, so glede premoga pozitivne (rudnik Globoko). Ker je Posa-vje slabo oskrbljeno s premogom, Je potrebno tovrstnim raziskavam dati posebno podporo. FR^EKOOHDINIRANE AKCIJE V POSAVJU Prve koordinirane akcije na področju raziskav širšega pomena so ustrezni dejavniki v posavski regiji pričeli takoj po posvetovanju. Gre za raziskave, ki sodijo v agrokompleks (nove sorte ajde, marelic in breskev), ter za raziskave, ki se nanašajo na pitno vodo, termalne vode, gramoz in peske. Akcije, ki se nanašajo na ostale naloge širšega pomena, pa so že v pripravi. iiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiHHii SV : 1584 kHz UKV: 88,9 MHz oddaja v ponedeljek, torek, sredo (delegatska oddaja!), četrtek, soboto in nedeljo. Ob delavnikih začenja pror-ram ob 16. uri, v nedeljo pa ob pol enajstih. NAŠ GLAS 19 12 INDOK CENTER okrogla miza pas n u CILJI IS SMERI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE ------------------.------------:--------1 6. OKTOBRA 1981 JE BILA V DELAVSKEM DOMU "EDVARD KARDELJ" V KRŠKEM RAZPRAVA ZA "OKROGLO MIZO" NA TEMO "CILJI IN SMERI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO", KI SE JE JE UDELEŽILA VRSTA POZNAVALCEV TEGA PODROČJA IZ OBČINE, REGIJE IN REPUBLIKE. IZMENJALI SO SI POGLEDE NA ZAČRTANO PROSTORSKO POLITIKO IN ODNOS PORABNIKOV DO PROSTORA TER TUDI NJIHOV MEDSEBOJNI ODNOS. "OKROGLA MIZA" JE HKRATI PREDSTAVLJALA TUDI UVOD V JAVNO OBRAVNAVO OSTOTKA " URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKEGA" IN UVOD V PRIPRAVO IZHODIŠČ ZA DOLGOROČNO DRUŽBENO PLANIRANJE V OBČINI KRŠKO. Pobudnik in organizator "okrogle niše" je bil član IS SO Krško FRANC JENIČ, med aktivnimi udeleženci razprave pa tudi ing. VINKO BAH, predsednik IS SO Krško. Z njima smo se pogovorili o bistvenih problemih, okrog katerih se je razpletla razprava za "okroglo mizo" in skušala nakazati rešitve. Ivan Kastelic: Tovariš Bah, kaj je pripeljalo do te - na visoki ravni in kakovostne - razprave in sploh do razmišlja nja o izrabi prostora? ING. VINKO BAH: V procesu srednjeročnega planiranja smo v občini Krško veliko pozornosti namenili ravno problemu izrabe in urejanja prostora. Novi zakon o srednjeročnem planiranju nas zavezuje, da prostorsko komponento vgradimo v celoten proces planiranja, predvsem pa to narekujejo potrebe,saj je v našem prostoru vrsta industrijskih objektov, ki so zelo specifični z vidika urejanja prostora in ekoloških razmer. Pri tem mislim predvsem tovarno "Djuro Salaj" in nuklearno elektrarno. Poseben in celovit pristop zahteva s svojo specifiko tudi Krško polje. Tu mislim na rezervoar pitne vode in druge zadeve, ki jih ta prostor potegne za sabo. Zeleni plan in zaščita kmetijskih površin sta pri tem odigrala pomembno vlogo. Čeprav je šele šest mesecev, kar smo zaključili proces planiranja, pa že danes ugotavljamo, da bodo nastopili resni problemi pri izvajanju tega, kar smo zapisali. Naša družbenopolitična skupnost je doživela v prejšnjih obdobjih hiter družbenoekono- mski razvoj. Ob predpostavki, da v prihodnje žal ne bo več tako hiter, pa ugotavljamo, da nimamo popolnoma jasno začrtanih ciljev in iztočnic, kako bo potekal v prihodnje. Opažamo, da nismo dovolj storili za regijsko povezavo v smislu urejanja prostora, pri čemer mislim na posavsko regijo. Naš razvoj v prostoru bo seveda v veliki meri odvisen tudi od faktorjev in iztočnic, ki smo si jih začrtali na nivoju SR Slovenije. Vsi ti problemi so narekovali, da se bo potrebno tekoče, v smislu permanentnega planiranja, dogovarjati, kako s skupnimi močmi realizirati tisto, kar smo zapisali. To je bil osnovni razlog za razmišljanje, da je treba organizirati širšo, predvsem strokovno razpravo, ki bo dala izhodišča, kako naprej. Razprava je dala, kar smo želeli. Nakazala je mnogo odprtih vprašanj, za nekatera pa tudi delne rešitve. Ivan Kastelic: Predsednik IS je omenil odprta vprašanja in tudi zastavljene izkristalizirane naloge. Tovariš Jenič, kaj lahko poveste o tem? FRANC JENIČ: Okrogla miza Je dosegla svoj cilj. Že sama udeležba, tako strokovna kot družbenopolitična, je pokazala, da je "ok- rogla miza" kot oblika in metoda dela zaželjena in bi bilo prav, da bi večkrat na ta način pristopili k razreševanju vprašanj. Osrednja vprašanja, ki so se pojavljala pri nastajanju planskih dokumentov, so se odpirala tudi na "okrogli mizi". Krško polje s celo kopico kon-fliktnih sklopov, varstvo narave, varstvo okolja, varovanje kmetijskih površin, poselitveni vzorci itd. so bile osnovne točke razgovora. Ivan Kastelic: Kateri interesi se srečujejo na Krškem polju, kak:'no je trenutno stanje in kaj se bo dogajalo na tem prostoru v prihodnje? FRANC JENIČ: V tem prostoru naj bi razvijali svoje ambicije predvsem tisti, ki se bodo ukvarjali s kmetijstvom. Krško polje naj bi ne prevzemalo str"-->vanjskih in podobnih funkcij v taki meri, kot jih Je dosedaj. Naselja naj bi ne bila spalna naselja za delovne ljudi v združenem delu. Kmetijskim proizvajalcem je treba dati možnost gradnje vseh potrebnih spremljajočih gospodarskih objektov, s čimer imajo sedaj še marsikje težave. Ivan Kastelic: Na "okrogli mizi" je bilo izpostavljeno vprašanje industrije in zaščite okolja. Kako bo poskrbljeno, da bomo dihali zdrav zrak, da se ne bomo zbujali zaradi hrupa...? NAŠ GLAS 19 21 IHDOK CBKSER FRANC JENIČ: Nova industrija bo bolj čista in se bo boljše vklopila v prostor. Industrijska cona bo izločena iz samega mestnega okolja. Obstoječo industrijo bo potrebno sanirati, industrijo, ki jo bomo lansirali na novo, pa graditi taksno, pri kateri bo vprašanje varstva okolja manj akutno, kot je sedaj. Ivan Kastelic: Kako pa je z medobčinskim sodelovanjem na področju planiranja? FRANC JENIČ: Osnovna misel, podprta od več fovornikov, je bila, da medob-insko dogovarjanje, če je samo deklarativno, ne zaživi. Potrebe in razvoj pa narekuje jo potrebo po medobčinskem sodelovanju. Sprejeti plani na tej ravni niso usklajeni. Tudi na ravni republike niso usklajeni povsod tam, kjer bi bilo zaželjeno. Dolgoročni plani bodo to kvaliteto prav gotovo morali vsebovati. Problematika planiranja v Po-savju ima toliko skupnih elementov, da je sodelovanje v prid vsem občinam. Na "okrogli mizi" je bilo rečenom da je treba pri Svetu posavskih občin vzpodbuditi delo komisije za prostorsko planiranje in varstvo okolja, in če je potrebno, naj se ta organ tudi razširi. Ivan Kastelic: Gospodarski razvoj je vitalno vezan na energijo. Tudi o tem je bilo marsikaj re-čenega na. "okrogli mizi'? FRANC JENIČ: Vemo, da danes v svetu dajejo veliko poudarka trem bistvenim elementom razvoja: energiji, tehnologiji in proizvodnji brane. Tudi "okrogla miza" ni mogla iti mimo tega. Posavska regija z nuklearko, brestaniško elektrarno in bodočimi savskimi elektrarnami bo proizvajala ogromno energije, ki pa bo šla vsa iz našega prostora. Del te energije bo potrebno vsekakor tran-sformirati v uporabno obliko za naš prostor, za bodoči razvoj industrije. Bogat spored KS Kostanjevica obpraziliku V JUBILEJNEM LETU, KO PRAZNUJEMO 40-LETNIVO VSTAJE SLOVENSKEGA NAHODA, PRAZNUJEJO DELOVNI LJUDJE IN OBČANI KRAJEVHK SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI SVOJ KRAJEVNI PRAZHIK ŽE POSEBNO SVEČANO. NA POBUDO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ TN KRAJEVNE SKUPNOSTI SO SE V PRAZNOVANJE VKLJUČILI DOKAJ ŠTEVILNO DRUŠTVA IN MLADI. OD ŠTEVILNIH PRIREDITEV SO NEKATERE ŽE BILE: 10. OKTOBRA je bilo na novem avtomatskem strelišču ˇ kos-tanjeviškem gradu, ki je bilo ob tej priložnosti tudi odprto, TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO. 11. OKTOBRA je domače športno društvo na šolskem igrišču organiziralo NOGOMETNI TURNIR. Naslednje prireditve pa bodo: V SOBOTO, 17. OKTOBRA, bo ob 8. uri na strelišču Poljane v Krakovskem gozdu tekmovanje V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE, ki se ga bodo med ostalimi udeležili tudi tekmovalci iz s kostanjeviško pobratene krajevne skupnosti Dobrepolje V NEDELJO, 18. OKTOBRA, bo ob 16. uri gostovala v Kosta-njeviškem Domu kulture ljubljanska opera z opero GORENJSKI SLAVCEK. V TOHEK, 20. OKTOBRA, se bo ob 15.30 pričel TEK PIONIRJEV PO KOSTANJEVIŠKIH ULICAH, ki se ga bodo udeležili tudi tekmovalci z ostalih osnovnih šol iz naše občine. V SREDO, 21. OKTOBRA, ob 15. uri bo na kostanjeviškem pokopališču KOMEMORACIJA V SPOMIN NA TALCE iz Kostanjevice, Prekope in Malenc. Sodelovali bodo Kostanjeviški oktet ter pionirji in mladinci OŠ iz Kostanjevice. V PETEK, 23. OKTOBRA, bo ob 17. uri v Domu kulture SLAVNOSTNA SEJA skupščine in družbenopolitičnih organizacij KS Kostanjevica, na katero so med ostalimi gosti povabljeni tudi narodna heroina Milka Kufrin, prvoborec Milan Gaj3ki in predstavniki pobratene KS Dobrepolje V kulturnem programu bodo nastopili: ženski pevski zbor in oktet iz KS Dobrepolje lje ter kostanjeviški šolski pevski tVor. Na slavnostni seji bodo 0 PO \ podelili"priz anja 3ali~Li5Tiifo~0 pflŽRATEltJu"~med~ KS Dobrepolje in KS Kostanjevico ter podelili Istega dne ob 19. uri bo v kulturnem domu POPULARNI OPERNI KONCERT Tatjane Kralj in Irene Vremšak - Barove, ki ju bo na klavirju spremljal Anton Pristavec. DOBITNIKI PRIZNANJ OB 40-LETNICI VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV PODELJUJEJO DPO IN KS KOSTANJEVICA PRVO-BORCEM IN SPOMENIČAHJEM POSEBNA PRIZNANJA. Dobitniki so: MARTIN BAJC, SAHDI MEDVEN. JOŽE PENCA, JOŽE RAKOŠE, VIDA ŠKRABA. KABEL VENE. KAČ fiLAfi 19 JL6l TNlY)g QHfflSB PLAKETE KS KOSTANJEVICA BODO PREJELI: 06 KOSTANJEVICA ob 75-letnici obstoja zgradbe (17.10.1981; OBČINSKA IZOBRAŽEVAL«A skubtost ggego":---------- OBČINSKA ZDRAVSTVENA skupeost wskt.-------: ZDRAVSTVENI DOH IRSKO. MIHA BURJA, ING. FRANC JUVAMC. PETER MARKOVIC. Plaketa obema SIS nI na«enjena samo SIS, ampak občanom,ki prispevek dajejo, in trudi občanom, ki so se kakorkoli angažirali pri gradnji šol« in zdravstvene postajo. PRIZNANJA KS KOSTANJEVICA so si prislužili: KLUB JAMARJEV KOCJAN JE"VI CA. M - AGROKOHBIMAI -TOZD ^SOVINA. PC5L0VALNTcT~KOSTA«JEVICA, MARTIN BOLTES., predsednik JK. BRONASTA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, ki jih podeljuje KK SZDL Kostanjevica, bodo prejeli: OS KOSTANJEVICA. 00 ZSMS KOSTANJEVICA. LJUBA HVALA iz Kostanjevico, FRANC JURŠIČ z Očtrca, VENČESLAV KOFOL iz Kostanjevico, FANI KOŠAK iz Kostanjevico, VLADIMIR LENIČ 8 Prekope, FRANC PALČIČ iz Kočarije, ALOJZ PISEK iz Orehovca, ? TANISLAVA PODBOJ s Kostanjevice, IBANČIŠKA UNETIČ iz Kostanjevice. Z D O L E : PRAZNIK KS Delovni ljudje in občani Krajevne skupnoa- sti Zdole so za svoj praznik izbrali 8. ok- tober, v spomin na dan, ko je Srečova četa Ko- zjanskega odreda napa-temkajšnjo orožniiko postajo. 30t*r GASILSKEGA DRUŠTVA ZOOLE Naslovna stran brošure, ki jo je ob jubileju izdalo zdolsko gasilsko društvo Letošnja počastitev praznika jo bila v soboto, 10. oktobra. Najprej so bila športna srečanja na novem igrišču, nato Je bila svečano soja KS in DPO in pa seveda počastitev jubileja GASILSKEGA DRUŠTVA ZDOLE. Ob krajevnem prazniku so bila podeljena tudi BRONASTA PRIZNANJA OF. ki so jih dobili: GASILSKO DRUŠTVO tDOLE ob 50-letnici obstoja, MARICA ŽIVIČ in JOŽE SLIVŠEK mlajši. GASILSKO DRUŠTVO ZDOLE, ki jm bilo ustanovljeno 1. septembra 1951, je ob jubileju izdalo lično brošurico, v kateri Je podrobno popisana zgodovina društvenega delovanja. V-uvodu publikacije, ki jo je mredil sedanji predmodnik društva Branko Soba, Jo zapisano, da so gasilci opravljali tudi kulturno poslanstvo. URBANISTIČNI NAČRT KRŠKEGA V Delavskem domu "Edvard Kardelj" Krško je od 12. do 25. oktobra 1981 razKrpitov osnutka URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKEGA NAŠ GLAS 19 15 INDOK CENTER ZZB NOV SEJA PRLU1..EDSTVA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV KRŠKO V torek, l'. oktobra, ,je bila v Krškem seja predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so udeleženci: - sprejeli zaključke o sodelovanju ZZB NOV z ZSMS in ZRVS na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, - ocenili družbenopolitično aktivnost v pripravah na volitve v letu 198?, - razpravljali o akciji distribucije decembrske številke "Naše obrambe" vsem gospodinjstvom in - razpravljali o določitvi spomenikov in spominskih o-beležij za turistično publikacijo (s področja NOB). RAZSTAVA Galerija Krško HUZJAN čilikar se bo predstavil z (fvaši in akvareli oziroma z delovnimi osnutki za večja dela. Na otvoritvi bo o njegovem ustvarjanju spregovoril Pavel Mrak. Nastopil bo tudi kitarist Andrej Vari. V PETEK, 16. OKTOBRA, BO V KRŠKI GALERIJI OB 18. URI OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA ZDENKA HUZJANA IZ ŠKOFJE LOKE OZIROMA IZ LJUBLJANE, KJER IMA TA LIKOVNI USTVARJALEC SVOJ ATELJE. Zdenko H u z j a n se je rodil leta 19^8 v Lendavi. Na Akademiji za likovno umetnost v LJubljani je diplomiral leta 1972 (pri prof. G. Stupi-ci), nato pa je obiskoval še iipecialko za slikarstvo (pri prof. J. Berniku). Iz razstavnega kataloga je razvidno, da je razstava v krški galeriji 25. umetnikova osebna razstava. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem. Umetnik je prejel precej nagrad in priznanj, od tega kar tri I. nagrade na ex tempori h (Murska Sobota, Lipica, Mare-zige). Razstava bo odprta rto 50. ok-tobra vsak dan od 10.-12. Tri od IS.-18. ure, v sobotah od 1^.-18., v nedeljah pa od T. -12. ure. DELO, 29. SEPTEMBRA 1981 Za obveščenega delavca Slovenski sindikati imajo posebno odgovornost za dobro obveščanje v združenem delu - Zaradi varčevanja ne sme biti manj informacij LJUBLJANA, 28. septembra - Obveščanje v združenem delu in v vsej naši družbi je nedeljiva sestavina samoupravljanja. Se vet, je nujni pogoj za uspešno samoupravljanje. Zato, in pa skladno z ustavo, zakonom o združenem delu in resolucijo 3. kongresa samou-pravljalcev Jugoslavije, si tudi slovenski sindikati prizadevajo za hitrejši razvoj samoupravnega obveščanja; še posebno odgovornost pa imajo za obveščanje v združenem delu. Da hi torej preprečili odtujevanje, zapiranje in izkrivljanje informacij, hkrati pa "konkretizirali odgovornost sindikatov za razvoj obveščanja, ki bo omogočilo učinkovito samoupravljanje, je republiški svet slovenskih sindikatov na zadnji seji pozval sindikalne organizacije, naj se aktivneje vključijo v prizadevanja za hitrejši razvoj in obvladovanje obveščanja v združenem delu. Organizacije zveze sindikatov naj hi ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih organizacij in ob večjem prizadevanju strokovnih in poslovodnih delavcev postale pobudnik boljšega obveščanja v organizacijah združenega dela, ki bi postopoma prevzele tudi naloge izdajatelja glasil Ob tem je tudi pomembno, da sistem obveščanja v združenem delu dobi jasne opredelitve tudi v sa- moupravnih splošnih aktih. Normativno je treba določiti tudi posamezne omejitve pri obveščanju (poslovne skrivnosti), predvsem pa je potrebno z večjim vključevanjem delavcev samih doseči, da bodo postali aktivni udeleženci v obveščanju in odgovoren vir informacij. Delavcem je treba Mgotoviti vse informacije, pravijo na republiškem sindikalnem svetu, ki vplivajo na njihov družbenoekonomski in splošni položaj v organizacijah združenega dela in v družbi nasploh. Žeto to informacije o delu družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti prav tako pomembne, kakor tiste, ki so podlaga za odločanje o poslovanju in samoupravljanju v organizaciji združenega dela. Da bi Tazvifi kar najbtafj <*tovK n učinkovit sistem obveščanja v združenem delu, se morajo organizacije zveze sindikatov zavzemati za hkratno in dopolnjujočo uporabo različnih načinov informiranja; glasila, bilteni, razglasile postaje, oglasne deske in podobno Vse oblike informiranja pa morajo biti kar se da gospodarne. Ob tem se vendarle ne sme zgoditi, da bi pod krinko varčevanja zmanjševali pretok informacij. Slovenski sindikati se tudi zavzemajo za strokovno zbiranj«, urejanje in posredovanje informacij v združenem delu. Dela in naloge organizatorjev obveščanja, urednikov ali novinarjev je potrebno opredeliti z razvidom del- in nalog, ne pa, da je to postransko delo strokovnih ali poslovodnih delavcev iz drugih služb. Ker se mora uresničiti načelo, da je medsebojno obveščanje pravica in dolžnost, to pa pomeni, da je vsak posameznik odgovoren vir in prejemnik informacij, si bodo sindikati prizadevali tudi za večjo odgovornost strokovnih in poslovoc)mh delavcev, t-.wf.rni Dti/-ct i NAS GLAS 19 16 INDOK CENTER Statut ZKJ Komunist / 9. oktobra 1981 KAKŠEN BO VIDETI »PARTIJSKI VRH« prihodnjo offan*xa- Prvdlog. za rijo in acfto komite J« ZKJ in njegovih oefastov bi teftte asapoveda«je}o e*rdfeev aa-čcU o^mokrafUsefi mmMnMt« obogatitev poboaV a liohlti^ao deto mi odloča«)«. Povsem gotovo }c ze. da bo statut ZKJ do/ivet na« prihodnjem kongresu precej spremcm»> Najbolj bistvene so povezane z imenom tovariša Tna Eno narekuje Ttiova smrt, ker m v t c funkcije predsednika ZKJ Nadalje morajo pnii v statut ustrezne reii-i« ki rut) zagotovijo izvajanje Titove pobude /a kolektivno tlelo in odločanje Cteni 72. 7J in 74 statut« ZKJ. ki se nanašajo na zgodovinsko vlogo lovania Tita m njegovo izvolitev za predsednika ZKJ brc/ omejitve tiajanja mandata bodo torej izpuičcni Pt»oblastila in naioae predsednika ZKJ bodo preneiene v pristojnost centralnega komiteja ah predsedstva CK ZKJ. Ena najpomembnejših novosti je predlog, naj ae v uvodnem delu - v preambatt statuta ZKJ -poudan zaodfmntaa vloga Josipa Brata Tita Sodrč po d» »sedanjih pncdsogih in razpravi moramo poteg omenjenih sprememb, ki terjajte sptt rKmlm številnih členov (pobuda xm kolektivi- > delo mora hrti vpletena v večino statutarnih določb), pnčaltoveti k nekaj deset drobnih sprememb V bodoči organizaciji forumov in organov ZKJ ne pričakujemo obcutnejsih sprememb Večjih sprememb ne bo v normativnem urejanju (predpisovanju), poudarja pa se, da je nujno izboljšati in se razviti metodo m vsebino dela organov ZKJ Centralni komite, predsedstvo in vsi drugi organi in organizacije, /lasti pa osnovne organizacije ZK, morajo delovati učmk ovite je, morajo krepi, ti akcijsko povezana*! med organi ZK, razvijati demokratične odnose in zveze z množicami Toda pojdimo po vrati Predlaga k, naj ostane kongres najvtlji organ ZKJ. naj bo v\ako erirto leto, konstituira pa naj se po dosedanjem načinu delegati se volijo na dveh podlagah - proporcionalno glede na število članov ZK, določeno število delegatov pa izvolijo na kongresih oziroma konferencah ZKJ republik in pokrajin in ' K v JLA Ker so pred kongresom ZKJ kongresi ZK republik m konference ZK pokrajin in organizacije ZK v JLA, se sodi, naj za kongres ZKJ ne bt volili veliko delegatov, zlasti ker moia biti ta bolj delovne kot slovesne narave Pobudo, da bt lahko med kongresoma o pomembni), vprašanjih sklicali konferenco ZKJ. so v statutarni komisiji ZKJ komentirali tako. da lahko centralni komite že zdaj organizira vsakršno obliko sestajanja komunistov kar pomeni, da lahko organizira tudi konferenco ZKJ /j to naj ne bi s statutom posebej predvideli konference, zlasti spričo slabiča, da konferenca ne bo stalna oblika organiziranja. ( entraira komite mora se naprej ostali ¦ najvišji organ ZKJ med kongresoma«. Števila članov centralnega komiteja (165) in načina njihovega konstituiranja (po 20 it vsake republike in po IS u pokrajin in organizacije ZK v JLA) ne bi spreminjali Seje CK ZKJ bi sklicevalo predsedstvo, predsedovalo pa hi jim delovno prcdscdsrvo petih članov, viicvsi rjiedsrdntlta šn sekretarja predsedstvi tTC ZKJ t*. Iu>ajjteja 2KJ V doaedanjsh razpravah je belo posebej poudarjeno, da bi morah okrepiti vlogo in odgovornost centralnega komiteja ZKJ za uresničevanje pob t tke, sprejete na kongve-su. uij se v sedanjem statutu in poslovnikih ver tn nadrobneje govori o nalogah in vlogi predsedstva, manj pa o vlog? CK ZKJ. Vsega seveda niti m mogoče normiran. vendar terja duh novih saVememb. da bo centralni komite v pnhodnje pogosteje obravnavaj aktualna idcjnopnatična in drui-bentackonomska vprašanja, med pnptavlja-njem sej pa bi morali bolj delovati vsi člani CK ZKJ Na sejah naj bi bilo več dialogov, centralni komite pa naj bi o vseh vprašanjih, ki so pomembna ta usodo države, zavzemal pravočasno stališča, določal politiko m začenjal akcije in - kar je izjemno pomembno -spremljal uresničevanje začrtane politike. Predlagano je, naj bt natančneje opredelili vkigo, pravice in obveznosti Članov CK ZKJ Član cent rasnega komiteja, dnsiravnojc izvoljen na kongresu republike oziroma na konferenci pokrajine ali v organizacij. ZK v JLA. bt moral bih najprej član najvišjega organa ZKJ s pravicami in obveznostmi v vsej ZKJ V svoji dejavnosti in opredelitvah mora biti samostojen in za svoja delo prevzemati osebno odgovornost Prod ImiaSj—* ZKJ V statutu ZKJ je zapisano, da (lani CK ZKJ odgovarjajo za tvoje delo centralnemu komiteju in kongresu ZKJ Nekateri predlagajo, naj bi vnesli dodatno fimaatttai ijn ki bt v bistvu pomenila, da so (lani CK ZKJ odgovorni forumom, ki so jib izvolili in da se morajo z njimi posvetovati ob zavzemanju Mahat in odocaaju. To bi. kakor so sodii v statutarni komntji ZKJ, pomenilo uvesti načelo delegatskega odVocanja v ZKJ, kar ni v skladu i načelom dunokraticaega centralizma, od katerega ZK ne namerava odstopiti. Ker se krem vloga centralnega) komiteja ZKJ, je normalno, da ae tudi od njegovih (Umov terja aktivnejši odnoa do vprašanj skupnega pomena in vprašanj, ki so pomembna za delavski razred in Jugoslavijo. Zato je potrebno uveljaviti pravico dana CK ZKJ, da nastope v vsej ZKJ, da zahteva informacije in se udrlrfujr sestankov osnovnih organizacij in oiganov 2K v vseh republikah m pokrajinah Dan je bil predlog, da bi rrlbftli dati (lanu CK ZKJ pravico dati pobudo za »klic sc|C CK ZKJ Taksno pobudo in njeno obrazlo-/iicv bi lahko obravnavalo predsedstvo, če pa je ne sprejme, aaora dali obrazloiiiev na seji CK ZKJ. Centralni kom*le ZKJ izvoli izmed sebe na predlog za to post hej izvoljene komisije svoj izvt^liso-polttttni organ, se pravi predsedstvo. Število ČUMBOv predsedstva in njegova osnovna stnaklura (po trije člani iz vsake republike in po dva 12 vsake pokrajine in eden iz JLA), naj bi ostala kot doslej. Dilema, ali naj bo predsedstvi) izključno politično izvršilni organ CK ZKJ ah organ ZKJ. bo verjetno rešena tako, da bo dana prednost prvemu p.adjjgu Predlagano je tudi. naj rvedsedstvo ne bi »vodilo dela CK ZKJ- (kar je bila dot/nosi predscdrtika ZKJ), marveč naj sorgazuzira delo CK ZKJ« Pooblastilo predsednika ZKJ, da daje pobude za obravnavanje sprotnih vpraianj z vodilnimi funkcionarji in koordinira njihovo dc-o, bo verjetno preoblikovano tako, da predsedstvo lahko da idejo za obravnavo nekaterih sprotnih vpraianj skupaj z drugimi organi Politična loordirtacijt aktivnosti družbenopolitičnih organizacij naj bi potekala namesto v predsedstvu CK ZKJ v predsedstvu zvezne koaferertec SZDU v delu lega organa pa soaahjjcjo vsi vodilni funkcionarji federacije. Seveda bi koordinacija ' in zavzemanje sfattK o odprtih tdejisopofi-ttčnih vprašanjih potekala v predsedstvu ali centralnem komiteja ZKJ. o vprašanjih državne politike pa v predsedstvu SHU. Uresničevanje začrtane politike in skic pov je ena izmed najširših točk v delu vseh ZK. V dosedanji razpravi je bilo arjeno, da bi moralo tudi predsedstvo CK ZKJ v prihodnje bolj sodelovali pn isMievanju stališč in politike ZKJ lopa je odvisno tudi od sestave predsedstva, saj cc j> lam dovolj članov, ki so hkrati tudi funk ctonarji v drugih organih, potem se it objik livao ne morejo popolnoma angažiran pri nalogah predsedstva Zalo se - zaradi krepitve učinkovitosti v ureanirevanju zavzetih stališč - predlagal. naj ima predsedstvo določeni) število ljudi. ki se bodo ukvarjali z operativnim izpolnjc veatjern nalog in sklepov predsedstva, ki ho sprcmljak) ti-javnost ZK v uresničevanju teh sklepov ,n ki bodo iz baze ZK in institucij sistema prenašali določena opažanja Sodi se torej, naj bi obdržali funkcijo 1 sekretarjev, medlem ko naj bi spre-načine njihovega deta, saj je precej sektorske ločenosti in zapiranja, ponekod pa tudi prepletanja v njihovem delu ftistavljeno je bilo tudi vpraianje, ah bi se lahko lotili institucionalnega organizirania tevtinega sekretariata predsedstva To pa bi poaterulo ustvariti dva izvršna organa, zaradi cesar se sodi, da bi bito bolje ust.liti tiskovne dogovore izvršnih sekretarjev (ki naj bi jih poguateje organiziral sekretar pratfc.1 rhlva), na katerih bi usmerjali m lusordiniraJi njihovo delo, se dogovarjali 111 astjajevali dejavnost zlasti pri izvajanju zavattth stališč Izvršni sekretarji naj bi se bolj usmerjali k aktivom komiintstov. da bi tata razpravljali o oblike *u in urvrveva-nisi pobtike ZK Mm«>je TOMA&FVIČ KONGRES ^9. O 3ZKS EDEN IZMED OSNUTKOV PLAKATA