zgodovina in epigrafika (prim. J. B runšm id, V jesn ik H rvatskoga arheološkoga društva NS 7 [1902] 117). Tako n am vestnik A rheološkega m uzeja v Zagrebu oh stoletnici s krogom svojih sodelavcev in kvaliteto njihovih prispevkov zbuja upanje, da bo še dolgo ostal zvest svojem u poslanstvu; to je isk ren a želja in voščilo slovenskih arheo­ logov. J. ŠSašel B ib liografija radova n a sta vn ika i su ­ ra d n ik a , Filozofski fa k u lte t u Z adru, P o ­ seb n a izd an ja, sv. 1, Z ad ar 1970, 8°, 157 str. F ilozofska fa k u lte ta v Z ad ru je izd ala b ib lio g rafijo sv o jih n astavljencev, n a k a te ro opozarjam , k e r lah k o dobro služi za e v id e n tira n je del n asled n jih a rh e o ­ logov, .klasičnih filologov in historikov: S tje p a n Antoljak, B ran im ir G a - b r i č e v i č , B ra n im ir Glaviči č, M i­ ro slav Kravar, P e ta r L irs i č a r , J u ­ lija n Medini, Ivo Petricioli, M ate S u i č. B ib lio g rafija je izšla kot 1. k n jig a n o ­ v e serije P o seb n a izd an ja in nas p ra v ­ za p ra v p re se n e tila . M arsikdo bi u te g n il v p ra ša ti, a li je ta k o delo v tem o k v iru in za ta k o m a jh n e u stan o v e p o treb n o . D a lah k o n a to v p ra ša n je odgovorim o, m oram o v ed eti, kako in k je lah k o sicer ev id en tiram o dela, n pr. n av ed en ih stro ­ k ovnjakov. P red v sem v jugoslovanski m esečni b ib lio g rafiji, dalje, gen eraln o in letn o v arh eo lo šk i re v iji Starinar, ev i­ denco za D alm acijo p a sk u ša d ajati V i- je s tn ik za arheologiju i historiju d a lm a ­ tin s k u (n av ed en i se u k v a rja jo pretežno z D alm acijo). E v id en tiran je po m esečnih b ib lio g rafijah je dokaj zam udno in ra z ­ d ro b ljen o delo; tu d i g en eraln e letn e b i­ blio g rafije v S ta rin a rju — ki, m im ogrede povedano, iz h a ja jo z d o k ajšn jo zam udo — d ajejo le sp ro tn o sliko za eno leto. T orej povsem enostavno ev id en tiran je p ri n as n i zasnovano, zato m oram o biti u niverzi še hvaležni, d a je izd ala ta m a­ terial, čep rav b i stv a ri še m nogo bolj koristilo, ko bi dodala tu d i bibliografijo m uzejskih stro k o v n jak o v , ki so v isti hiši in k i n a jte sn e je sod elu jejo z arheološko- h istoričnim i sk u p in am i fak u ltete (nič pa n e bi škodilo, če b i p rik lju č ila še arhiv in spom eniški u rad ). M enim tudi, da bi ta k o delce bolj sp ad alo v kako strokov­ no glasilo k o t v serijo. J. Sašel M aria Diószegi, G eschichtsfor­ schung an der U niversitä t zu B udapest 1945— 1970 (A nnales u n iv e rsita tis scien­ tia ru m B u dapestinensis de R olando E öt- vös nom inatae, sectio historica, tom us X II), 1971, 8fl, 203 str. Delo j e k o m b in iran a in tem atsko raz­ porejena bio- in b ib lio g rafija un iv erzi­ tetn ih n astav ljen cev od le ta 1945 do 1970 z dolgo v rsto za arheologa, klasičnega fi­ lologa in h isto rik a stareg a in srednjega veka tak o v ažn ih im en k o t so A ndrâs A l f oidi, G éza Alföldy, Jân o s Banner, Istv ä n Bòna, Istv ân B o r - z s â k , G izalla E r d é 1 y i , Istv ân Hahn, Jân o s Harmatta, M argit Kanozsay, A n d râ s Môcsy, G yula Moravcsik, Z o ltân Oroszlân, A rp âd Szabó, Im re Trencsényi- Waldapfel, L aszlo Y â r a d y (pri tem nisem sistem atičn o n aštel vseh, ki so za te štu d ije pom em bni!). Delo ob­ sega 2018 bib lio g rafsk ih enot. Posebej p a je d o d an še pregled u n iv e rz ite tn ih doktoratov. V u v o d u je podan p reg led podobnih ozirom a an alo g n ih b ibliografij, k i so bile p re d to izdelane, tu d i za d ru ­ ga m a d ž a rsk a vseučilišča. Zelo zanim iv je k ra te k h is to ria t u n iv erze sam e, njen e člen itv e in ak ad em sk ih stopenj n a s ta v - ljencev. K n jižica im a v sestran sk i pom en, n e n a z a d n je s tem atsk o g rupacijo sv e­ to v n e zgodovine, ki je zelo p rak tičn o in dokaj d e ta jln o razčlen jen a in predložena v lu či dela n astav ljen cev te velik e u n i­ verze, u sta n o v lje n e le ta 1635. J. S a š e l O. Kleemann, E . Mioser, F. B . Naber, H. Schnitzler: Z e itsc h rif- te n - V erzeichnis des In stitu ts fü r V or- u n đ F rühgeschichte der R h ein isch en F ried rich -W ilh elm -U n iversitä t B onn (= B o n n er H e fte z u r V orgeschichte 1 [1971]), v e lik i 8°, 100 str., šap iro g rafiran o . P u b lik a c ija je o rientacijski p riro čn ik za re v ia ln i tisk s pretežno prazgodovin­ sko in zgodnjesrednjeveško tem atik o , v ažn a p red v sem za Nem ce, ki si z n jen o pom očjo m edbibliotečno lahko izposojajo tu d i težje dostopna dela. K ot preg led služi tu d i nam . P redvsem p a je ob tem d elu zanim ivo opazovati, k ak o resn o je m lje org an sk o izpopolnjevanje stro k o v ­ n e b ib lio tek e tu je c te r u živ a pri te m pod­ poro p o litičn ih činiteljev. K ako daleč sm o še m i od te g a k u ltu rn e g a nivoja n a p o li­ tičn i rav n i! P osledica je, da sm o n a re p u E vrope z a ra d i n ek aj dinarjev, k i v k n již ­ nico vloženi pom enijo — vsaj doslej in po našem p o jm o v an ju (ki ga očividno n e d e lijo vsi) — vselej v ečan je n aro d n eg a bogastva in n u jn o p o treb n o u s tv a rja n je p o ten cialn e m ožnosti za bodoči razvoj v določenih stro k ah . In s titu t je b il u stan o v ljen 1938. O b k o n ­ cu v o jn e je re v ia ln i tisk v njegovi b ib lio ­ tek i štel 3500 zvezkov, 1971 jih je im el 15.000, k a r je gotovo zelo mnogo, če p o ­ m islim o, d a je ozko specializiran. N a­ bave so ko o rd in iran e z veliko biblioteko R enskega deželnega m uzeja. V sega sku­ paj im a b iblioteka 434 revij, od teg a jih je — to je vzgledno! — 237 v kom pletih, vsebovana so tu d i n e k a te ra jugoslovan­ ska glasila (m ednje je zašel tu d i jeseni­ ški Železar). O d tu jih revij im ajo n a j­ več francoskih, k i jih je 56, dalje 40 polj­ skih. O stale d ržav e so zastopane z m an j­ šim številom . J. Sašel Jo an Liversidge, B ritain in th e R om an E m pire, R outledge and K egan Paul, L ondon 1968, vel. 8», 526 str., 187 il. v te k stu in 60 n a tab lah . B rita n iji v rim sk i dobi je bilo posve­ čenih toliko in s ta k o različnih vidikov n ap isan ih del k o t m alo k ateri rim sk i pro­ vinci. A vtorica k n jige, k ate re p rik az n a j podam , nam v uv o d u pojasni, zakaj se je odločila d odati še svojo knjigo tej ob­ sežni lite ra tu ri, k i je sicer razv id n a iz bibliografije n a koncu, v k a te ri p a ni še upoštevano za d n je in sedaj n ajvažnejše in n ajizčrp n ejše delo, k i je izšlo m alo pred n jen o knjig o k o t 1. zvezek p red n e ­ kaj leti zasnovane serije ‘R im ske pro ­ vince’, n am reč F rere, B ritannia. A vto­ ričin nam en je b il po d ati opis civilnega vsak d an jeg a ž iv lje n ja B ritancev, kakor so ga živeli ob postopni rom anizaciji, in to z vseh, p red v sem še tistih vidikov, ki niso bili doslej dovolj upoštevani. Da bi bila slika živ lje n ja v rim sk i B ritan iji čim bolj popolna, v sestran sk a in živa, se je av to rica odločila, d a poleg napisov, p i­ sanih virov in zlasti dom ačega arheo­ loškega g rad iv a p rite g n e še k o m p arativ ­ no g radivo iz d ru g ih zahodnih rim skih provinc, p red v sem p a iz sam e Italije, in tak o še s p a ra le la m i osvetli m estno in podeželsko ž iv ljen je v B ritan iji. D alje nas v uvo du p ra v n a k ratk o seznani z obdobji od p rv e poselitve otoka v kam e­ ni dobi do ted aj, ko so otok n aseljevala plem ena s svojim i k ralji, u trd b am i, la st-