Torej ,,naši samosiojni". Res, smili se nam papir, na katerem se tiska «Kdj. tijski list«. Prav nič pa se nam ne smilijo tisti, ki jj]. stajo po taki »dušni hrani«, kakršno jim nudi to s, mozvano glasilo Samostojne kmetijske stranke za $]. venijo. Njim, niti časti in denarja lačnim «voditelje(, te izdajalske in prodane stranke, ne veljajo te vrstif, Bilo bi pod častjo poštenega človeka neposredno ohjj,  vati s temi ljudmi brez nujnih okolnosti.  To je bilo potrebno povdariti že takoj v začetls)  da si ne bo kak Pucelj ali kdorkoli njegovih septer,  brov domišljal, da mu izkazujemo nezasluženo čast.  Že davno pred vojno se je tuintam v Sloveniji p,  javila težnja, da ta ali oni poskuša ustanoviti svoj stranko. Vsi ti in taki poskusi — kot neresni — so pt, pali že v kali tudi zaradi tega, ker ti poskusi niso n čunali s potrebami in težnjami slovenskega ljudst*-  Za naše razmere in potrebe je bila popolnoma dovo SLS in za ono peščico večjidel nadute gospode paj liberalna stranka bila več kot preveč. S tujim, zl^ nemškim delavstvom, pa se je pri nas tuintam po j- dustrijskih krajih usidrala še socijalno-demokratsj stranka. Končno smo imeli, zlasti v Primorju, še tai( zvane narodne stranke za obmejne Slovence. To razlikovanje po strankah, ki je popolnoma zi dovoljevalo življenski razmah našega naroda v kultu nem, verskem, političnem, gospodarskem in socijalaj oziru, je s krepkimi potezami polnilo stanice najnove še slovenske zgodovine z uspehi ra vseh poljih. V kranjskem deželnem zboru smo se znebili nat ležnega nemšekga jerobstva in korak za korakom sjh polnjevali svojo deželno avtonomijo celo proti voj Dunaja in avstrijskih zakonov. Poljedelstvo, živinoii ja, vinarstvo, ceste, šole, bolnišnice in razne druge kii turne, gospodarske in socijalne naprave so zgradj mogočno glavnico, od katere obresti še danes živia Ko bi takrat ne bili zbrali skupaj vscga tega, bi naj i daj že zdavnaj raztrgal — Bog nam grehe odpusti < hudič, kateremu danes služijo samostojneži. Težnja vseh Slovencev se je po vseh teh uspelj vedno bolj izražala v želji za zedinjenjem vseh slova skih pokrajin. Zedinjena avtonomna Slovenija je naj starše politično geslo slovenskega naroda iz prve poloi ce 19. stoletja. In to bi bili tudi prej ali slej dosegli, { ni prišlo ono, kar je moralo priti: vojna in po njej ji goslovanska država. V njej pa bomo tudi to izvojevai In čigavi so vsi ti uspehi?>Ti uspehi so plemenl plod slovenskega kmetskega ljudstva, organizirane pod spretnim vodstvom požrtvovalne, narodne, iz kn kih koč izišle slovenske duhovščine, katerc duhovni f ditelji dr. Krek in dr. Korošec so položili nerazrušlj temelj večnovestnih krščanskih načel in ljudskega gi spodarsko-socijalnega programa v mogočno organizi jo Vseslovenske ljudske stranke. PnškTje vojna: Slovenski fantje in možje so bi razlepeni na vse strani sveta. To in pa trpljenje in pi manjkanje, še bolj pa slaba druščina in otopelost 1 mlačnost v verskem oziru, je zakalilo bistri slovenjl vir sreče in zadovoljstva tako, da je poleg izgube t lesnih moči tudi razsodnost duha, plemenitost srca I hladnost razuma pri tem zelo mnogo trpela. Le krepl narave s kremenito značajnostjo so vzdržale težko pa izkušnjo šibe božje nad človeštvom. V takem razdrapanem duševnem stanju so se vn čali naši možje in fantje iz bojnih poljan in ujetnišld taborov na več ali manj zapuščeno domače ognjišče. Ali je potem čudno, da je v taka razruvana sfl mogel hudič z hinavsko besedo zasejati seme razdoi med naše dobro slovensko kmetsko ljudstvo? V kal vodi se ribe love. Liberalna stranka se je zavedala tega, toda njei firma med kmetskim Ijudstvom ni imela nikdar nobfl privlačnosti. Zato se je dr. Žerjav poslužil liberalne t feiblne, nepoštene politike. Kot predsednik deželne vlade je imel — kakor je nedavno javno razkrinkal ravnatelj Jadranske banke g. Kamenarovič vso to «čudno« liberalno politiko — velik vpliv na prejšnjega ravnatelja Jadranske banke Praprotnika. Ta Praprotnik, ki je sedaj ravnatelj liberalne Slavenske ali Union banke, je ina račun koroškega svinca, čegar dobiček je bil namenjen v narodne namene iii pridobitev Koroške, izdal raznim liberalnim veljakom skoraj tri milijone kron. S tem so bili seveda občutno oškodovani splošno narodni interesi in tu tiči tudi glavni del krivice, da smo izgubili Koroško. Žerjav, ki je že prej s Puceljem, kot podpredsednikom liberalne stranke, barantal na škodo slovenskega kmetskega ljudstva, je s tem denarjem podprl tudi Samostojno stranko. «Kmetijski list« imenuje to — posojilo. Naj to. samostojneži imenujejo kakor hočejo, denar pa so vendar ie dobili in tega dcjstva ne bodo nikdar spravili s sveta. Puclju se je pridružil še milijonar Kenda, ki je svojčas z denarjem pobegnil na Bolgarsko, kjer si je napravil lepo premoženje in kupil graščino na Bledu. Potem so pristopili še povojni milijpparji in verižniki Hajnrihar iz Škofjeloke, Košir iz Novega mesta, Kajfež iz Kočevja itd. Tudi ti denarni baroni so dali sredstva na razpolago, da se kupujejo duše slovenskih kmetskih volilcev. Ta denar pa niso dali zastonj. Kaj še! Računali so: S tem denarjem kupimo najprej volilce in jih stlačimo v vrečo in napišemo nanjo Slovenska kmetijska stranka. To vrečo bomo potem prodali za dober profit Beogradu ali komurkoli; kdor da več. Rečeno — storjeno. Zbrali so se v Ljubljani, zbobnali nekaj podeželskih birtov in mesarjev ter prekupčevalcev in kmetskih oderuhov, zvabili na dobro jed in pijačo ter še lepšo besedo nekaj backov s kmetov v gostilno Lojd v Ljubljano in — rokus, pokus — ustanovili stranko ter na vrečo zapisali SKS. Ko so prišle volitve, so pa zaslepIjeni volilci dajali svoje krogljice za — mačko v žaklju. V to samostojno družbo sta se med drugimi prištulila tudi dr. Vošnjak in dr. Novačan. Dr. Vošnjak se je v Parizu poročil z neko Srbkinjo. Vzela ga je samo s pogojem, ako postane poslanik v kaki tuji državi. Zato je Vošnjak na vse načine lazil okrog Pašiča in Trum biča, da ga spravijo vsaj za poslaniškega svetovalca v Varšavo. Trumbič se je muzal, Pašič pa je Vošnjaku odkrito povedal, da ne more biti poslanik, ker njegova gospa ni sposobna za družbo, v kakoršno morajo zahajati poslaniške žene. Brihtna Vošnjakova glava je kmalu pogruntala: plača 50.000 kron za SKS, pa kvit! Postal je poslanec. Novačan pa tega ni mogel storiti, ker ni imel — cvenka. Osem mandelcev in enega pol sta privlekla Pucelj in Vošnjak v Beograd ter jih izročila srbskim zemljoradnikom. Dan za dnevom se je Vošnjak dobrikal okrog Avramoviča, naj vendar spregovori dobro besedo pri Pašiču, da Vošnjak postane poslanik. Avramovič je vedel, kako stvar stoji ter je prošnjo odbil. Taltrat so pa Vošnjak, Pucelj in Žerjav staknili glave skupaj in se dogovorili. Pucelj in Vošnjak s svojimi septembri morata nagnati zemljoradnike v vlado, ker je šla Pašiču, ko so bili še komuni^ti v parlamentu, zelo trda. Pucelj postane zato minister, Vošnjakovi gospej pa se izpolni že davno gojena želja. Tako so odločevali »slovenski kmetje, samostojni volilci«, o svoji usodi! Zemljoradniški klub ni hotel ničesar vedeti o svoji udeležbi v Pašičevi vladi. Pucelju je že postajalo vroče; bal se je, da iz te moke ne bo kruha. Zato je začel prav robantaško razbijat po mizi, Majcen iz št. Janža mu je pa pomagal, drugi so pa kimali. Zastonj! Samostojni poslanci so se na to začeli shajati po kotih hodnikov v parlamentu in se skrivnosno dogovar jati. Na sejah zemljoradnikov, pri čemer je dr. Vošnjak vršil posel ovaduha ter letal iz zemljoradniške sobe k Zerjavu in nazaj, je Pucelj vedno z nova zahteval vstop v vlado. Ko so bili zemljoradniki vsega tega siti, so samostojnežem pokazali vrata. Pašiču je bil dobrodošel vsak glas, posebno če se je dobil brez političnih in gospodarskih koncesij. Kaj to Pašiču, če izda nekaj sto tisočakov iz žepov davkoplačevalcev in postavi enega nesposobnega ministra, glavoo je, da vlada kakor hoče on in njegova porodica. Ko je imel torej Pucelj taka in enaka zagotovila v lepu, je ves vesel odhitel v Ljubljano, sklical skupaj nekaj takih, katerim je Ijudstvo le prodajna živina, vrgel nekaj puhlic o «lepi bodočnosti« kmetov pod sedanjo vlado ter se vrnil v Beograd kot — minister. To je torej prava, resnična in nepotvorjena zgodovina Samostojne stranke, ki je za skledo osebne leče prodala koristi slovenskcga kmetskega Ijudstva, avtooomijo Slovenije in predlagala ter dosegla «kancelpafagraf« ter drage neugodnosti proti katoliški duhovKini, veri in Cerkvil O nadaljnih izdajstvih te — hvala Bogu in zavedlemu kmetskemu ljudstvu — propadajoče stranke pa bomo še govorili. Vendar pa je treba že daues z vso odločnostjo pribjU, da laži, ki jih širijo samostojni govorniki po shodih, naše ljudstvo ne bo več mirno poslušalo. Izdaji•^m nobene milosti! Če hočejo zborovati med seboj, naj •5-Jorujejo pri zaklenjenih vratih, ali pa v senci bajonetov. Dovolj je potrpežljivosti! Mera je polna njihovih •»Udobij. •Našega domas 1. in 2. številka sta popolnoma po*'e. zato teh dveh številk novim naročnikom ni mogoče Ve*5 poslati. Pač pa še dobijo vsi naročniki tretjo in naskdje številke. Naročajte pridno «Naš dom«! Naročnina znaša do konca letošnjega leta 24 kron. S 3. številko vred, ki je ravnokar izšla, izide do konca letošnjega le- ta 6 številk «Našega doraa«, ki bodo tudi brez 1. in 2. številke vredne naročnino 24 kron. Naroča se pri upravi «Našega doma«, Celje, hotel Beli vol.