ra
DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
KO SE SPOMINJAMO O AN ES DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA IN NASE ZMAGOVITE BORBE ZA OSVOBODITEV NASO IN VSE EVROPE IZPOD FAŠISTIČNE TIRANIJE, SE ZAVEDAMO, DA BOMO DOŽIVELI ZMAGO TUDI NAD KRIVICAMI, KI SE NAM GODIJO, SAJ SO Z NAMI VSI SVOBODNI JUGOSLOVANSKI NARODI IN VES RESNIČNO NAPREDNI SVET.
IX. - Stev. 173 (2483)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 22. julija 1953
Cena 20 lir
v • •
Vf/,š najvecp
zgodovinski
tudi ob današnjem j1**niku, dvanajste obletnice JNe slovenskega naroda italijanskim in nemškim ,uPatorjem ter njihovim *Pcera poudarjamo, da je f'Pujvečji zgodovinski dogo-v* v vsej zgodovini sloven-tga naroda, lahko rečemo.
je ta trditev nepobitna Q°4ovinska resnica, ki bo o-Ka za vselej kot najsvetlej-GoiJode/c v življenju sloven-^e9a ljudstva. Za primorske # Jtfaške Slovence pa je dan
■ °ie tem pomembnejši, ker ttčetek oborožene borbe za
‘toboditev ne le izpod krat-*rain ega	okupatorjevega
JeZenjstva, temveč osvobodi-
■ izpod veidesetletne itali-P»»fce fašistične tiranije, ki
, je bila ob koncu prve N ovne trnrt.
vojne obsodila na
0tin na današnji dan se ne -antinjdmo samo zmag, ki so In edle do osvoboditve vseh Pvencep na celotnem njiho-
narodnostnem ozemlju
"etn
»u fc' 1° omogočile — kot je v ^'čestitki predsedniku slo-sed ■ vlade poudaril pred-n'fc republike maršal Tito S(; ^ivečjemu delu sloven-c; ,®a Poroda, da si gradi so-^ >Zem in boljšo bodočnost, j le z narodno osvoboditvi-W°Se°el socialno osvo-■ *teu. pja današnji dan se Ud sP°minjamo samo strnje-0_ * slovenskega ljudstva ob kominformovskega so-. skega imperializma, str-enotnosti, ki je po-8o nil(! in ki je omogočila dru-jj*. tako veliko zmago za s, °ten razvoj svobodnega t0 ®nsfcega človeka na nje-1,1 svobodnih tleh.
«o
a današnji dan se sporni-
lQtbn
• ki se je začela pred mi leti zaradi impe-t^Hčnih interesov italijan-jez *>uržoaztje in njenih za-«a,U’!Cot> ni bila v celoti med-bo (j, 0 priznana. Izven svo-lc0 e domovine smo poleg fošk Slovencev ostali tr-Soriški in beneški Slo-^djn’	so bila od za-
Uagc Melika mestna središča ta, j^fimorske, Trst in Gori-kitn j & ena meja kljub toli-Se rtoani še vedno reže na-tntSoar°dno ozemlje v živo
' ,^anes se spominjamo »idlcri . se zaradi politike dete -.^ionske De Gasperije-(<iti a^e> ki se je začela vra-tiSga^a_ stopinje Mussolinije-t« lošizma, ne spoštujejo 'zvaiejo niti tiste sve-Htr podpisane določbe med-% n'k obveznosti: niti rim-Naši-a’ niti angloameriška hi ** uPrava ne spoštujeta fccpr ne Pogodbe glede ena-STq Un°sti Slovencev na ®°®*r** 9let*e Povrnitve škode Sa d °cePe zaradi fašistične-So^nja nad nami; glede
^	^n. im x- -m »i	ot _.. —.
Pit;
tudi, da zmagovita
91 in beneških Sloven-‘ir0y(l Italija krši ne samo to Sv n° Pogodbo. temveč cehe B°30 lastno ustavo in jim tTav^lznttva niti manjšinskih
Ijl V
Ptje e je predstavnik vlade P't p^Hčrie države bil prav .e(iue^er današnjega na-ttir-.J^hika prisiljen prote-
»aj,
06,
Pri ZVU proti razna-Politiki, ki jo izva-
se mednarodne obveznosti ne bodo mogle več. dolgo kršiti in da bomo z zmago naprednih sil na svetu dosegli zmago tudi mi.
Zavedamo pa se, da nam nihče ne bo ničesar daroval, če se ne bomo v okviru naprednih resnično demokratičnih in socialističnih sil sveta najodločneje borili tudi sami. Ob naši strani so in v borbi z nami so naši svobodni bratje v svobodni domovini. Zato je zmaga pravice tudi za nas gotova.
Najnovejši dokaz te pomoči naše matične države je tudi včerajšnji protest predstavnika njene vlade pri an-gloameriški vojaški upravi proti najnovejšemu in doslej največjemu valu raznarodovanja naše zemlje. Prepričani smo, da bodo temu koraku z iste strani sledili še pomembnejši in odločnejši u-krepi, ki bodo pomenili začetek izboljševanja našega težkega položaja na tem predelu slovenske zemlje.
Protest Delegacije FLRJ
pri ZVU zaradi raznarodovanja
Rimska vlada skuša ustvariti italijanski koridor čez strnjeno slovensko ozemlje med Trstom in Italijo, kar predstavlja grobo kršitev mirovne pogodbe
TRST, 21. — V odsotnosti šefa Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, opolnomočene-ga ministra prof. Jože Zemlja-ka, je danes namestnik šefa delegacija Bogo Gorjan protestiral v imenu jugoslovanske vlade pri ZVU zaradi vse večjega raznarodovanja slovenskega ozemlja, ki se danes intenzivno izvaja v angleško-ameriški coni STO z zidanjem velikega števila naselij za begunce. Poudaril je, da se z zidanjem teh naselij nasilno spreminja narodnostna slika angleško-ameriške cone in to po obsežnem načrtu italijanske vlade. Rimska vlada poskuša na ta način ustvariti italijanski koridor čez doslej strnjeno slovensko ozemlje med Trstom in Italijo.
Obenem je nam^tnik šefa gospodarske delegacije FLRJ poudaril dejstvo, da se v neposredni bližini jugoslovanske meje, na ozemlju anglo-ame-riške cone STO, gradijo italijanska naselja s ciljem, da se ustvari baza za izvrševanje stalnega iredentističnega pritiska na mejo same Jugoslavije. Vse to pomeni kršitev mirovne pogodbe z Italijo.
Radha Krišnan pri R. Čolakoviču
BEOGRAD, 21. — Podpredsednik indijske republike Radha Krišnan je danes obiskal V spremstvu generalnega sekretarja predsednika republike dr. Jožeta Vilfana in indijskega veleposlanika v Jugoslaviji Binaja Ramdžana Sena,
predsednika odbora za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu Rodoljuba Cola-koviča. Radha Krišnan se je zadržal z njim v polurnem prisrčnem razgovoru. Po obiskuje s Colakovičem in ostalimi obiskal še beograjski narodni muzej.
Eieeim Rooseveim
odpotovala iz FLRJ
BEOGRAD, 21. — Eleonora Roosevelt je danes zapustila Jugoslavijo in odpotovala v Graz. V Jugoslaviji je bila več dni in si v tem času ogledala številne jugoslovanske tovarne, podjetja in ustanove ter se razgovarjala z visokimi državnimi funkcionarji o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
22. JULIJ - DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
Čestitke predsednika Tita - Nova odlikovanja z redom narodnega heroja - Kardeljevi spomini na vstajo
De Gasperi se je predstavil italijanskemu parlamentu
V svojih izjavah o odnosih z Jugoslavijo in o Trstu predsednik vlade ni povedal nič novega, ni se pa odrekel preživeli izsiljevalski politiki - Umik v notranji politiki
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — De Gasperi je danes spet marsikoga razočaral — tako po ponižnosti svojega splošnega nastopa in govora v parlamentu, kot tudi po relativni brezbarvnosti toliko napovedanih in pričakovanih izjav v zvezi z odnosi z Jugoslavijo, s Trstom in z zahodnim vojaškim sodelovanjem z Jugoslavijo.
Ko se je De Gasperi pojavil najprej v poslanski zbornici, nato pa še v senatu, ni bil več oni stari predsednik vlade ptčd prejšnjim parlamentom, ki se zaveda svoje moči in oblasti in ki zviška deli polemične lekcije na levo in desno, niti ni bil več tisti še vedno katedr-sko-polemični politik iz časa, ko je sestavljal vlado. Njego^
pomenijo marsikje umik: Scel-bov volilni zakon, ki ga volivci niso pustili delovati, je »neaktualen in zapadel«, prav tako pa tudi vrsta zakonskih načrtov, ki jih je pripravila prejšnja vlada. O sindikalnem zakonu, zlasti pa o omejevanju pravice do stavke, se je De Gasperi izražal zelo previdno, da gre za vprašanje, ki «ga je treba proučiti«, zakona o tisku pa sploh ni omenil. Skratka, glavna sredstva, s katerimi je demokristjanska vlada poskušala uveljaviti svoje protidemokratične cilje, so v novem položaju postala nerab. na ker za njihovo uresničenje ni mogoče več zbrati potrebne parlamentarne večine.
Zato pa je De Gasperi iz rokava stresal obljube na socialnem in gospodarskem področ-
vi v štirih ali petih letih, znat- la na sporazumu med dvema
.	_- -. : i : ... z   v u A m — * —m i m — r. 4,	—...., J m i — —, r, J — • * nti o m 9	fl ,1 Tl d
va pojava je danes pristojala ju: popolna izvedba agrarne možu, ki prihaja v parlament: j reforme, kot jo predvideva za-v katerem ve, da nima večine. ,kon, uravnovešenje državnega Temu primerne so bile tudi | proračuna do konca mandata njegove programske izjave, ki sedanjega parlamenta, se pra-
TEROR V BOLGARIJI in Albaniji narašča
Zaradi stavke v Plovdivu osem smrtnih obsodb, v koncentracijskih taboriščih ustreljenih 60 jetnikov
!e8(1 Prav v predmestjih Hi ^esta in na slovenski SO neprikriti podpori (i„ eriške vojaške upra-<n - bi
7* hajj,-1 na ta način umetno 8a n° S P°m°čjo denarja, np:?ma za ublažitev ^a|,ti>a 6 *>ede svoic0t prebi-
.
*i
^ 0t0č’ »	predelih	in
f It (it,;	svoje dežele, spojil
baše tržaško
mesto
-ta na^tn zagotovil »i o k **5to izhodiščno stra-
|I 'O Ij	_________________
j^itj ki je že fašizmu krvavi pohod proti ^ hskim narodom.
.	. danes v Socerbu,
in vseh vaseh ko-lae j^raja, od katerih so z a^o»y° taI zgorele in dale ? h<l50 krvavi doprinos ?Plja Jhiago, svečano pro-t>r>shi j abašnji veliki zgodo-0 'nUč an’ moramo poudariti in krvavo pove-Jel,isiie' p°IeO naravne zem-, ‘ke*’- zdodovinske, gospodi ^ !n kulturne povezano-®(0)n,	,naŠim tržaškim me-
"or;,! ai so v protifašistični
>a zthn "l Vse zaledje služili °Sv°bori° V odločilni bitki za Z<tt0 'tev tiašega Trsta.
predmestjat vsa
g**
'“‘o ie »	-	■	.■*
n°sii[	man impenaUstic-
. j0 y. zaman potuha, kt ashj dajejo iz Londona in ra-n otla, zaman so rim-t z'ar°dovalni načrti, za-
S So .
1,'leu „ 1,11 lijorde za raznaro-ere,>,a- Istega ozemlja, na ^nu. *ivi ljudstvo, katero *^eQa l6 danes začetek juna-*al »e, °3'a’ ki ga je občudo-Oni * s«et.
, ki se nenehno bon
*ejv u f ek, za osvoboditev ,lie, . tev izpod tuje tirar "tj u 1 svet, ki se vedno
,avlia in v katerega 1 Sni0l sPadamo tudi mi, biei»Prepr*9ani' da krivič-be bodo večne, da
BEOGRAD, 21. — Po vesteh radia Tirana je Enver Hodža na ziboru v Ginokastu govoril o nepravilnostih v delu partijskih organizacij in organov oblasti ter izrazil, da je v nekaterih krajih ogrožena osebna varnost državljanov. Enver Hodža je za te nepravilnosti obtožil partijske organizacije in odbore oblasti ter obljubil, da bo vlada podvzela ukrepe, da se te nepravilnosti odstranijo ter da se poveča borba za izboljšanje gospodarskih in kulturnih pogojev ljudstva.
Najnovejše poteze Moskve na mednarodnem področju v satelitskih državah so po vesteh iz Sofije izzvali nesigumost v vodilnih krogih Bolgarije. Nesigumost bolgarskih vodečih funkcionarjev dokazuje tudi dejstvo, da zadnje čase člani CK Bolgarije sploh ne sodelujejo na okrajnih in okrožnih partijskih konferencah. V tej situaciji in nesigurnosti raste odpdr širokih ljudskih množic proti režimu. Vrste se požigi zadružnih posestev, uničujejo se mehanizacije, odpor delavcev rase. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so oblasti po nedavni stavki v Plovdivu obsodile na smrt osem oseb-Medtem ko so po koncentracijskih taboriščih, da bi jih za-strašili, ustrelili 60 oseb, 37 pa obsodili na razne zaporne kazni. Vsi ti ukrepi so samo poskus sovjetske agenture v Sofiji, da pred Moskvo pokaže svojo stabilnost.
Budimpeštanski tisk pa objavlja poročilo uradne madžarske agencije MTI, da je bil bivši pomočnik notranjega mi. nistra general Tibor Poeczea imenovan za načelnika varnostne službe. To uradno vest imajo za potrdilo govoric, ki krožijo že nekaj dni, da je bil dosedanji načelnik madžarske tajne policije (AVH) general Peter Gabor odstavljen in are. tiran.	.	......
Hilde Benjamin, ki je bila nedavno imenovana za vzhodnonemškega pravosodnega mi-nistra namesto ostavijenega ,Maxa Fechnerja, je danes po-
jasnila v govoru pred uslužbenci ministrstva, da je bil Fechner odstavljen, ker je v nekem intervjuju ((označil fašistični poskus državnega uda. ra 17. junija za stavko«. Benjaminova je priznala, da ((sovražniki ljudstva« še vedno delujejo in da utegnejo povzročiti nove nerede, medtem ko so se v sodstvu pojavile «nevarne tendence« nasedanja ((sovražnikom ljudstva«; sodniki da so poskušali «rešiti provokatorje zaslužene kazni in jim tako omogočiti nadaljevanje njihovega zločinskega delovanja«.
Atenski protest pri rimski vladi
ATENE, 21. — Atenska agencija je sporočila, da je grška vlada protestirala pri italijanski vladi zaradi sklepa italijanskih oblasti, ki so dovc-lile nekemu zasebnemu italijanskemu podjetju, da postavi pred sodni sekvester ladjo «Ahilles», eno izmed dveh grških ladij, ki so jih zgradili v italijanskih ladjedelnicah na račun reparacij, ki jih Italija dolguje Grčiji.
Grški zunanji minister Ste-fanopulos je na tiskovni konferenci izjavil, da je ((bolestno prizadet« zaradi tega sklepa italijanske vlade, ki o njem ni niti' obvestila grške vlade. Nato je izjavil, da je to enostransko dejanje italijanske vlade zaradi nesoglasij, ki so nastale glede italijanskih re-paracijskih obveznosti, nedopustno; izrazil je upanje, da bo vprašanje v najkrajšem ca--u rešeno, da «se preprečijo nadaljnje posledice«.
no omiljenje brezposelnosti, obsežna gradnja ljudskih stanovanj, ki naj med drugim tu. di reši iz barak žrtve messin-skega potresa leta 1908 (!) itd.
Glede tega programa je De Gasperi dejal, da ga lahko o-dobrava velik del parlamenta «ne glede na politične in ideološke razlike« in izrazil, upanje, da bo ((vlada relativne večine« (beri, demokristjanske stranke) naletela v parlamentu na «ono sodelovanje, ki ga javno mnenje pričakuje in zahteva«.
Razočaranje zaradi De Ga-
sperijevih izjav o odnosih z Jugoslavijo je pravzaprav krivično, kajti predsednik rimske vlade se ni niti za milimeter premaknil s svojega dosedanjega stališča, bodisi glede Trsta, bodisi glede širšega vprašanja sodelovanja z Jugoslavijo. Razočaranja — in verjetno tudi napadov v bolj razgretih krogih in skupinah — je kriv edinole hrup. ki So ga po vladnih navodilih zagnali ob vesti iz Washingtona, da bo jugoslovanska delegacija odšla tja na vojaška posvetovanja s predstavniki ZDA, Anglije in Francije.
Popolna brezuspešnost tega hrupa dokazuje še enkrat, da gradi Rim svojo izsiljevalsko politiko na zgrešenih, nerealnih temeljih, da je njegovo početje danes navaden anahronizem, na katerega se nihče več ne ozira. Očitno je. da je včerajšnje sporočilo iz Washingtona delovalo kot hladna prha in da je De Gasperi po njem tudi odmeril svoje izjave, ki sicer trmasto ponavljajo staro in neučinkovito tezo palače Chigi, ki so pa po obliki dokaj revne.
O odnosih z Jugoslavijo je De Gasperi govoril v zunanje
sosednima državama«, da pa pri tem «ni imela sreče«, medtem ko so »zdaj napovedani razgovori vojaškega značaja v Washingtonu».
Nadaljeval je; »Znano je, da ne ugovarjamo in nimamo kaj ugovarjati vojaškemu obrambnemu sodelovanju med balkanskimi narodi. To je njihova stvar. Toda formalno smo izjavili pred vsemi zavezniškimi vladami in v okviru NATO, da, dokler traja sedanje stanje v jugoslovanski -.italijanskih odnosih, Italija ne more sodelovati, ne posredno ne neposred no, pri vojaških sporazumih, ki so v kričečem nasprotju s tesnobnimi občutki italijanskega prebivalstva«.
Potem je prešel na prikrito grožnjo:	«Našim	zaveznikom
naj bo jasno, da lahko napake v presojanju škodujejo trdnosti atlantske skupnosti«. Italija sicer razume, je dodal, da lahko
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 21. — Predsednic republike maršal Tito je poslal predsedniku izvršnega sveta Slovenije Mihi Marinku ob dnevu vstaje slovenske, ga naroda čestitke naslednje vsebine;
«Ob proslavi obletnice ljudske vstaje v Sloveniji pošiljam Vam in po Vas vsemu slovenskemu narodu moje tople čestitke in najboljše želje za srečo in vsestranski nadaljnji napredek Vaše republike.
Ko proslavlja ta veliki zgodovinski dan 22. julij se bo ljudstvo Slovenije s ponosom spominjalo, da je tega dne leta 1941 stopilo na pot oborožene borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem- V tej borbi je slovensko ljudstvo s kupno z vsemi ostalimi jugoslovanskimi brati izbojevalo ne le. neodvisnost svoje domovine, temveč tudi največjo revolucionarno pridobitev, t. j. možnost, da danes ustvarja so. cializem v svobodni skupnosti narodov Jugoslavijen.
Z ukazom predsednika reP3^~ blike maršala Tita so bili odlikovani z redom Narodnega heroja za brezprimemo junaštvo in veliko požrtvovalnost v na. rodnoosvobodilni borbi številni borci in aktivisti iz Slovenije, med njimi: dr. Aleš Bebler, Jože Boldan, Andrejana Družina, Albert Gruden, Janez Hribar, Rudolf Hribernik, Albert Jakopič in številni drugi. Poleg tega so bili odlikovani z istim ukazom z redom narodnega heroja še številni padli borci med njimi: Matija Blej, Tončka Ceč, pesnik Ka~ rel Destovnik — Kajuh in številni drugi.
* * *
BEOGRAD, 21. — »Borb?« in ((Politika« posvečata ^vodno mesto prazniku vstaje slovenskega ljudstva. Poleg spominov podpredsednika Z,vez-nega izvršnega sveta Edvarda Kardelja o dnevih vstaje slovenskega ljudstva ((Borba« v kratkem uvodnem članku poudarja, da slovensko ljudstvo z ostalimi jugoslovanskimi narodi proslavlja obletnico velike bitke in se s ponosom spominja tega dneva zavedajoč
Dullesova tiskovna konferenca
WASHINGTON, 21. — Na svoji današnji tiskovni konfe-. i renči je zunanji minister Dul-1 zavezniki spričo raznih važnih j ^ najprej nagiasil, da upa.
da bo kmalu sklenjeno'premirje na Koreji. Vendar pa je še
vprašanj včasih pozabijo na vprašanje STO, toda da se mu zdi »spričo sedanjega stanja stvari« potrebno dodati diplomatski akciji še te besede.
Končno še kratka omemba Trsta, ki so jo propagandistično že danes zvečer razpihnili kot »poziv zaveznikom, naj podpro Italijo«; «Moje pre-skušeno zaupanje mora pomeniti za vse prepričljiv dokaz, da je prišel čas, da se italijanskemu ljudstvu izkaže pravica«.
se, da se ji je po stoletnem suženjstvu z velikimi žrtvami priborila svobodo. Rraznik slovenskega ljudstva, zaključuje «Borba», je tesno povezan z interesi vseh jugoslovanskih narodov, ker so prav ta povezanost, bratstvo in edinstvo tista moč, ki je v prvi vrsti o-mogočila, da izkrvi stotine ti-sočev življenj in nadčloveških naporov zrase divna roža svo. bode in boljšega življenja. Poleg tega prinaša nocojšnji tisk na vidnem mestu vesti o protestu jugoslovanske delegacije v Trstu pri ZVU zaradi vedno večje denacionalizacije slovenskega ozemlja v coni A STO.
Pod naslovom »Prijateljski obisk« nocojšnja «Politika» v zvezi z obiskom podpredsednika indijske republike Rada Krišnana v svojem kratkem
pregledu medsebojnih odno. sov ugotavlja, da sta Indija in Jugoslavija danes važna či-nitelja v borbi za odstranitev vojne nevarnosti. Njuno medsebojno prijateljstvo in razumevanje ugotavlja « Politika«, je dala dovolj dokazov trdnosti in odkrilo širo. ke perspektive bodočega razvoja ne samo v korist Indije in Jugoslavije, temveč vseh miroljubnih sil v svetu. Zato s posebno radostjo sprejemamo podpredsednika Rada Krišnana, ker vemo, da bo njegov obisk nov prispevek k prijateljstvu naših dveh drž»y.
V kratkem bo na poziv ame. riške vlade odpotovala v Wa-shington jugoslovanska vojaška misija na razgovore o vprašanjih glede ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji.
Glede razburjenja italijan-
skega tiska, ki smatra, da bi morala italijanska vlada zagroziti z izstopom iz atlantskega pakta zaradi popuščanja zapad-nih velesil Jugoslaviji, pa so v Beogradu mnenja, da je to raz. burjenje samo ponoven dokaz, da Italija ni imela iskrenih namenov. ko je pristopila k o-brambnemu atlantskemu paktu, ter da je točno mišljenje tistih, ki sodijo, da je za Italijo atlantski pakt samo sredstvo za uresničitev njenih imperia. lističnih ciljev. V zvezi z mišljenjem tistih, ki menijo, da za Jugoslavijo ni mesta v atlantskem paktu, dokler ne reši spornega vprašanja z Italijo, pa v Beogradu poudarjajo, da je Jugoslavija že večkrat jasno in nedvoumno povedala vsemu svetu, kakšno je njeno stališče do atlantskega pakta. ,
B B.
RDV0R TOVARIŠA DR. J. DEKLEVE \ DBČIKISKEM SVETU
Nepravičnost predloga o družinskem
Družinski (tai/ek v predlagani obliki bo so bolj prizadel rei/ncjše sloje, namesto da bi pripomogel k i/ečji pravičnosti obdavčenja
Preloženo zasedanje vrhovnega sovjeta
MOSKVA, 21. — Prezidij vrhovnega »ovjeta ZSSR je iz-MSm “delu^ojih'dal kratko poročilo, ki nazna-
P	.	..	-__________ I	nia	do	i«	hiln	7agpHanio	vrhdV.
ki so bile posvečene skoraj izključno atlantskemu paktu. Začel je z izjavo, da «ni mogoče uresničiti varnostno skupnost samo z vojaškimi konvencijami in številom divizij« in da «ni mogoče doseči konstruktivne in trajne mirovne rešitve brez zavestnega odobravanja javnega mnenja in svobodnega pristanka narodov«. Nato je kmalu prišel «in medias res« in dejal, da je Italija večkrat potrpežljivo poskušala doseči »rešitev problema, ki bi slone-
nja, da je bilo zasedanje vrhovnega sveta, sklicano za 28. julij, odloženo do 5. avgusta.
Za odložitev zasedanja vrhovnega sovjeta niso dali nobene obrazložitve. Po splošnem pričakovanju bi moral vrhovni sovjet na tem zasedanju potrditi sklep prezidija, da se Berji odvzamejo vse vladne funkcije, in se pridružiti obtožbam, da je bil bivši podpredsednik vlade in notranji minister «agent mednarodnega imperializma«.
vedno treba poravnati neke zadeve, je dejal. Treba bo izde-' lati še podrobnosti, na primer pri začrtavanju frontne črte in glede dogovora za ravnanje z vojnimi ujetniki različnih kategorij. Poleg tega bo treba prevesti vse dokumente.
Ali pa severni zares hočejo premirje, bo ostalo še do zadnje minute negotovo, je pristavil, ker ni mogoče zaupati njihovim namenom, dokler jih ne izrazijo v dejanjih.
Na vprašanje, katere države se bodo udeležile politične konference po premirju, je Dulles odgovoril, da trdno ve le za udeležbo dveh držav. To so Združene države in Južnoko-rej-ska republika. Nedvomno pa bo Glavna skupščina Združenih narodov določila zastopstvo, ki se naj udeleži konference, je dodal. Na drugi strani se je bodo udeležili zastopniki severne Koreje in pekinške Kitajske, Bila so tudi ugibanja, da se bo tudi Sovjetska zveza udeležila konference. O tem pa bodo odločale te države same, ne pa mi, je rekel.
BEOGRAD, 21. — Jugoslovanski zvezni izvršni svet je na predlog glavnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije izdal odlok po katerem bodo imeli vsi jugoslovanski delavci in uslužbenci z 11-mesec-nim neprekinjenim delovnim stažem pravico, v času letnega dopusta, na popust v go stinstvu na železnici, letalskem pomorskem in rečnem prometu, pravico na popust ob letnem dopustu so imeli doslej samo člani sindikatov.
Butler v spodnji zbornici
o odnosih s Sovjetsko zvezo
Namestnik angleškega zunanjega ministra izraža upanje, da bo sovjetska vlada sprejela vabilo na konferenco štirih zunanjih ministrov
LONDON, 21. — V spodnji zbornici se je začela danes dvodnevna razprava o zunanji politiki. Kot prvi je govoril zakladni minister Butler, ki je najprej izjavil, da je u-upravičeno upanje, da bo podpisano brez nadaljnjega odlašanja premirje na Koreji in da bo temu sledeča politična konferenca odprla možnosti za ureditev še drugih vprašanj na Daljnem vzhodu.
Glede Egipta je izjavil, da so razgovori lorda Salisburyja v Washingtonu potrdili sporazum med Veliko Britanijo in Združenimi državami o tem predmetu. Qbe državi smatrata, da je v interesu svetovnega miru še nadaljnja ohranitev oporišč ob Sueškem preko^ pu; lord Salisbury se je z ministrom Duilesom razgovarjal o možnostih, ki naj zagotovijo egiptovsko, sodelovanje.
Nato je Butler prešel na wa-shingtonsko konferenco in izrazil upanje, da bo sovjetska
nek zunanjih ministrov v sep- zvezo Nemčija. Vsak sestanek
i — J— -	n».> Jnnil * -	1-______ 1	—	lmrlitalil	Vt A TVS/l-
tembru. Poudaril je, da so vsi udeleženci konference sogla-
s sovjetskimi voditelji bo mO'
nijo neprikladnosti, ki jih povzročajo od zgoraj določene davčne mere.
Podoben korak našega sveta bi bil mnogo bolj upravičen in zakonit kot v kateri koli italijanski občini. V italijanski republiki ima prebivalstvo svoje izvoljene predstavnike v političnih in upravnih organih. Glas ljudstva pride vedno do izraza tudi če ga vedno ne upoštevajo. Na našem področju •io edini izvoljeni organi občinski sveti. Pri nas torej obstaja poseben položaj, ki mu ni
Naš svet razpravlja o uved-j edina, poskrbela, da se odstra. bi družinskega davka prav v času, ko je med prebivalstvom opaziti splošno nezadovoljstvo, ki se čedalje veča zaradi poviševanja potrošnih davkov in taks, zlasti pa zaradi raztegnitve potresnega davka na 12 vrst blaga, ki doslej niso bile obdavčene in med katerimi je tudi blago najširše potrošnje.
Vsi ukrepi, ki jih je izglasovala večina v tem svetu in z njimi obšla zakon št. 793 iz leta 1952, ki ga je ob podpori vsega prebivalstva naš svet že zavrnil, prizadevajo brez razlike vse potrošnike, zlasti pa manj premožne sloje. Davčnim ukrepom, ki sem jih omenil, je treba dodati tudi ukaz ZVU št. 98, ki predvideva občutno povišanje vseh univerzitetnih pristojbin, ki močno prizadeva družinski proračun delovnih slojev in onemogoča njihovemu naraščanju višjo izobrazbo.
Uvedba družinskega davka je bila od vseh .zaželena zaradi nesorazmerja med posrednimi in neposrednimi davki v naši občini, saj bi družinski davek lahko vnesel v finančno politiko občinskega odbora vsaj nekoliko socialne pravičnosti in izenačenja davčnih bremen. V tem primeru bi moral prizadevati dohodek posameznega davkoplačevalca na zares progresiven način in preskrbeti občinski blagajni dohodke, ki jih tako potrebuje.
Treba pa je videti, ali uvedba družinskega davka, kot ga predlaga občinski svet, odgovarja osnovnim zahtevam resnično demokratične in socialne davčne politike. Sodim, da je predlog občinskega odbora krivičen do manj premožnih slojev, obenem pa ne zadeva v pravilni meri višjih dohodkov. Za dohodke, ki presegajo 12 milijonov, se enakomerno odmeri davčna mera 12 odstotkov. Občinske finance torej ne bodo imele tistih dohodkov, ki bi jih mogle in morale dobiti od družinskega davka, če bi ta resnično slonel na načelu, da naj vsakdo prispeva k javni upravi v skladu s svojimi finančnimi možnostmi.
Nikakor ni pravično, da občinski svet nima pristojnosti, da določi odbitke od obdavčljivega dohodka, delež, ki je nujno potreben za	življe-
nje družine, delež, ki ni podvržen obdavčenju, niti davčne mere za dani znesek čistega obdavčljivega dohodka.
Ugovarjali boste, da pripada
mi. Tako se je cena krme v marcu zvišala na' 5000 lir za stot, kar se doslej še nikoli ni zgodilo; to je prisililo kmete, da so prodajali živino kljub padcu cen. Cena mleku se manjša, medtem ko se proizvodni stroški večajo. Tudi cene zelenjave padajo. Davčna določila bi morala biti prilagojena sedanjim socialnim in gospodarskim razmeram na našem področju, kajti neprilagojen davčni sistem izroča prav manj premožne sloje na milost m nemilost davčnemu izkoriščanju.
V konkretnem primeru, ki
para nikjer drugje na svetu: j ga obravnavamo, teh kriteri-osem let po koncu vojne na- ( jev nikakor niso dovolj upo-še prebivalstvo nima možno- j števali. Zaradi tega ne morem
šali v tem, da se ne sme opu- nemškem problemu, pri čemur stiti nobene priložnosti nepo-lpa se ne more ravnati z Nem-srednih stikov z Moskvo. Do-|čijo priprosto kot s predme-stavil je, da je prepričan, da tom odločitev štirih velesil, bedo razgovori na predlože-1 Najprej bo treba razpravljati
ral biti združen z razgovori o v skladu z določili dl. 118 enot,
nega besedila zakonov o krajevnih financah conskemu
nem sestanku vodili do drugih še važnejših razgovorov med najvišjimi zastopniki velesil. Nadalje je izjavil, da so vvashingtonski razgovori u-stvarili konstruktivne možnosti za rešitev ogromnega problema splošne varnosti Sovjetske zveze ob istočasni svobodi in varnosti vseh prizadetih narodov.
V zvezi s tem je Butler še poudaril, da pobuda ne sme pasti iz zahodnih rok in da so razgovori potrebni ne glede na to, kdo dejansko vlada v Moskvi.
Zakladni minister je nada lje omenil, da je glavno vprašanje za Evropo in za odnoša
vlada sprejela povabilo za sesta- jc zahodnih držav s Sovjetsko
s Sovjeti o svobodnih volitvah v vsej Nemčiji in o ustanovitvi svobodne nemške vlade. Pri tem je opozoril na izjavo ministrskih predsednikov, po kateri nudijo zahodni predlogi edino možno podlago za dosege skupnih ciljev v svobodi zedinjene Nemčije. Upati je, da bo ZSSR pristala na razgovore z zahodnimi silami na tej podlagi.
Svoj govor je zakladni minister zaključil z izjavo, da še ni mogoče zdaj presoditi celotnega pomena notranjega razvoja v Sovjetski zvezi, zlasti tudi ne važnosti jiadca druge osebnosti triumvirata, ki je prevzel oblast po Stalinovi , smrti.
upravnemu svetu pravica, da določa osnovne elemente dav. ka, o katerem razpravljamo. To drži. Vendar smo že med diskusijo slišali, da v številnih italijanskih občinah tega določila niso prestrogo izvajali. Pa tudi, če bi ga tam kar najstro-že izvajali, bi bila po mojem mnenju dolžnost občinskega odbora, da predlaga višjim organom shemo, ki bi odgovarjala davčnim potrebam naše občine ia obenem upoštevala posebne socialne, gospodarske in politične razmere v Trstu. Sam občinski odbornik odv. Forti je priznal 30. julija 1951 med diskusijo o uvedbi družinskega davka, da je občina Bologna, ki gotovo ni v tem
sti, da bi izvolilo svoje predstavnike v vse organe, ki bi morali biti voljeni. Organi, imenovani od zgoraj, ne morejo izražati volje in potreb prebivalstva, zlasti še zato ne, ker so iz njih celo popolnoma izključeni predstavniki delavskega razreda, kmetov in Slovencev sploh. Ti organi so daleč od vsakdanjega življenja ogromne večine manj premož. nih slojev. Pristojnost občinskega sveta, da pove svojo besedo v tako kočljivi in važni zadevi, opravičuje tudi okoliščina. da se ZVU, čeprav je av. tonomna v svoji zakonodajni funkciji, omejuje na preprosto raztegovanje italijanske zakonodaje na naše področje, ne da bi jo prej vsaj prilagodila posebnim razmeram.
Znano je, da se življenjski pogoji v Trstu v mnogočem razlikujejo od pogojev v Italiji. Življenje je v Trstu dražje, medtem ko je davčna zmožnost našega mesta iz razumljivih razlogov manjša. V nobenem mestu italijanske republike ne najdemo tako visokega odstotka brezposelnosti kot v Trstu — na 88.000 zaposlenih skoraj 20.000 registriranih brezposelnih. V nobenem mestu tega sveta ni na 272.000 prebivalcev kar 32.000 usluž-benih v javnih službah, torej skoraj 12 oseb od 100. V katerem mestu živi v primerjavi s številom prebivalstva toliko upokojencev, kot jih je v Trstu. Davčna zmožnost upokojencev pa je enaka ničli. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je v našem mestu skoraj 16.000 družin na mesec prisiljenih zahtevati mesečne podpore od podpornih ustanov in da je 18.000 meščanov vpisanih v seznam revežev. To so posebne razmere našega mesta, ki jih niso upoštevali pri poviševanju davkov, taks, po-trošnega davka in pri tablicah, ki jih je sestavil conski upravni odbor za družinski davek, Ker se davčni ukrepi ne ravnajo po skoraj dnevnem nihanju gospodarskega položaja, bi morala pametna davčna politika upoštevati, da se gospodarski položaj z dneva v dan slabša in da ni nobenega upanja na izboljšanje. V zadnjem tromesečju se je n. pr. število zaposlenih delavcev zmanjšalo za 1568, število odpustov pa se stalno veča. Industrijska delavnost, tudi v ladjedelnicah, pomorski in železniški promet, trgovina sploh — vse to je v rastoči krizi. Položaj tržaškega pomorstva, ki je bilo nekoč ponos našega mesta, je še vedno nerešeno in vzbuja zaskrbljenost kljub vsem obljubam, ki pa se nikoli ne izpolnijo. Tudi naše kmetijstvo se bori s težava-
odobriti tega, kar nam nalaga conski upravni svet brez predhodnega posvetovanja z našim svetom. In če se ZVU in conskemu upravnemu odboru ni zdelo potrebno vprašati za mnenje naš svet, ki je edini izvoljeni organ in torej edini, ki je kvalificiran za presojanje posebnih potreb prebivalstva in mestne uprave — bi bila dolžnost občinskega odbora, da si v skladu s predlogi občinskega sveta prizadeva pri višjih in zakonodajnih organih, da bi zahteve in potrebe prebivalstva prišle do izraza v ukazih, ki jih izdaja ZVU. Občinski odbor nikakor ne bi smel postaviti sveta pred izvr. šeno dejstvo in predložiti osnutek sklepa 24 ur pred začetkom diskusije.
Ne bom se spuščal v podrob. nosti, ker so o tem pred mano govorili že nekateri svetovalci, temveč bom samo omenil nekaj točk predloga, ki jih je treba spremeniti.
Znesek 225.000 lir, torej 18.500 lir mesečno ki ga odmerja predlog za kritje osnovnih življenjskih potreb družine, je absolutno nezadosten, če upoštevamo življenjsko raven v Trstu in cene življenjskih potrebščin, ki so višji kot v mestih, kjer izvajajo to določilo. Po mojem je potrebno, da se ta znesek poviša na vsaj 30.000 lir mesečno za osebo, ali 360.000 lir na leto.
Razlika med osnovnim odbitkom za družino, ki jo sestavlja ena sama oseba, in družino, ki ima štiri člane, je premajhna. Ta razlika znaša komaj 150.000 lir, tudi če odštejemo 50.000 lir za vsakega družinskega člana. To je povsem nepravično. Zaradi tega usva-jam že predloženi predlog v tem smislu, ker bolj odgovarja socialnim zahtevam in načelu davčne pravičnosti, torej namenu, ki ga naj družinski davek doseže.
Prva stopnja lestvice obdavčljivega dohodka sega od 0 do
200.000 lir, medtem ko med
200.000 in 1,000.000 lir spremeni na vsakih 50.000 lir. Obdavčljivi dohodki, ki jih obsega prva stopnja lestvice, pripadajo najrevnejšim slojem, za katere pomeni 1000 lir velik denar. Zaradi tega menim, da bi se lestvica morala začeti s 50.000 lirami in se spreminjati vsakih 50.000 lir vsaj do prvega milijona.
Davčna mera se začenja z 2 odst. brez poviška. Tudi to določilo je nepravično; zaradi tega se skladam z že stavljenim predlogom, naj se davčna mera začne z 0,8 odst.
Moja podpora predlogu je odvisna od sprejema omenjenih popravkov.,
KPOM1NNKI DNEVI
Na današnji dan se je leta 1941 pričela na Slovenskem vstaja proti okupatorju.
Danes, sreda 22. julija
Marija Magd., Pribica Sonce vzide ob 4.36 in zatone op 19.45. Dolžina dneva 15.09. Lu"a vzide ob 16.34 in zatone ob O.i«-Jutri, četrtek 23. julija Apolinarij. Brana
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vsi govorniki ugotovili
nezadostno obdavčenje visokih dohodkov
Kaj je s posojili «Aldisio»? ■ Šovinisti ignorirajo glavno železniško zvezo z zaledjem - Tuji ribiči odjedajo kruh domačim
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o uvedbi družinskega davka. Na prvi strani našega lista objavljamo govor dr. Jožeta Dekleve. Poleg njega so govorili še drugi predstavniki list. Svetovalec Morelli je govoril v imenu skupine MSI in zahteval, da bi morala biti progresivnost ob_ davčevanja takšna, da bi obremenila predvsem družine z visokimi dohodki. Predlagal je tudi ustanovitev posebnega u-rada za prijavo dohodkov. Odbornik Bonetti (PSVG) je v imenu skupine socialdemokratov skušal pojasniti nekatere značilnosti progresivnega obdavčevanja. kot ga določa zakon o družinskem davku. Čeprav je ugotovil, da sedanja obdavčevalna lestvica ne ustreza povsem tistim socialno-de-mokratskim zahtevam obdavčevanja bogatejših slojev, je zaključil, da bo njegova skupina glasovala za načrt občinskega odbora. To stališče je u-temeljil s tem. da je danes nemogoče zahtevati spremenitev obdavčevalne lestvice, ki io je sestavil conski upravni odbor, ker bi ta zahteva pomenila odložitev uvedbe družinskega davka na 1. januar 1955. Zato bo njegova skupina pripravila za leto 1955 novo obdavčeval-no lestvico in jo predložila občinskemu svetu.	-
Svetovalec Agneletto je pozdravil uvedbo družinskega davka, ki po njegovem mnenju upošteva progresivno obremenitev. Pozval je občinski odbor, naj stori vse, da se ne bodu ugotovitve dohodkov izvajale na policijski način. Svetovalec Beiihar (FN) pa je nasprotoval takšni progresivni obdavčevalni lestvici, ki podpira velike bogataše, predvsem je navedel obdavčevalno lestvico po italijanskem zakonu z leta 1950, ki je mnogo višja za milijonske dohodke, kot lestvica, ki jo je izdelal conski upravni svet. Poleg tega je zahteval, da se poviša neobdavčena vsota od sedanjih 225.000 lir mesečno na 360.000 lir.
V začetku seje so bila postavljena mnoga vprašanja. Demokrščanski svetovalec Stopper je pogrel vprašanje posojil »Aldisio«. ki še vedno ne delujejo. Znano je, da je bilo v področnem proračunu za letošnje prvo jestmesečje nakazanih 300 milijonov lir za posojila »Aldisio«. Kasneje so razne osebnosti izjavile, med njimi tudi župan Bartoli, da je vprašanje omenjenih posojil že rešeno in da se bodo tudi nove prošnje v najkrajšem Času reševale. Do sedaj pa niti enemu od letošnjih prosilcev (govori se, da je vloženih že 2000 prošenj) niso rešili prošnje.
To dejstvo zaskrblja vse interesente, ki so verovali predstavnikom oblasti in mnogi že kupili zemljišče ali pa se obvezali z delnimi predplačili. Sedaj nastaja vprašanje: bodo ali ne bodo izplačali posojil letoš_ njim prosilcem? Bodo letošnje nakazilo izkoristili za stare ali nove prošnje? Vemo, da so že uradno sporočili, da je državna oblast nakazala posebno dodatno nakazilo za kritje primanjkljaja v plačilnem skladu posojila «Aldisio». Zato ne bi smelo biti nobene težkoče izplačati vsaj tistih 300 milijonov, ki so bili že vključeni v proračun prvega polletja. Zakaj tega ne store? Morda hoče. jo popolnoma odpraviti posojila «Aldisi(.».
kje se je rodil odvetnik Hara-baglia. Ce se je rodil v Trstu, sodeč po njegovi starosti, bi moral vedeti, da je edina železniška proga, ki pelje skozi Ljubljano, Maribor na Gradec, odnosno na Madžarsko in Češkoslovaško. Toda to za de-mokrščanske šoviniste ne igra vloge. Glavno je, da na vse mogoče načine preprečujejo dejansko povezavo Trsta z zaledjem in da dušijo vsako tržaško neodvisno gospodarsko iniciativo. Vprašal je sicer, kdaj mislijo začeti graditi še drugi tir na trbiški progi. Zupan je odgovoril, da za letos ne bo nič, da italijansko zakladno ministrstvo ni hotelo nakazati denarnih sredstev za
] ta dela. Tudi s popravilom tržaške železniške postaje ne bo letos nič. 50 milijonov lir, ki so jih začetka nakazali za ta dela, so uporabili za izvedbo drugih del.
Svetovalec Agneletto (SDZ) je zahteval posredovanje župana pri ZVU, da preprečijo tujim ribičem, ki pridejo iz Italije ribariti v tržaške vode. ribarjenje v obalnih vodah z lučjo, ker je ribolov ob obali dovoljen samo z mrežami brez luči. To povzroča veliko škodo kontovelskim, sve-tokriškim in devinskim ribičem, ki niso opremljeni z modernimi ribiškimi napravami in tako imenovanimi «lampa-rami».
PARTIZANSKI TABOR NA SOCERBU
ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva
danes 22. julija
SPORED:
Zjutraj zgodaj prihod patrulj iz koprskega in dela sežanskega okraja. Igranje godb na pihala, nato sledi zbor bataljona bivših partizanov.
OB 11. URI ZBOROVANJE
Govorila bosta Albin Coiar in Marijo Abram.
Sledil bo nastop pevskih zborov in folklornih skupin.
Zvečer ob 20. uri bo na gradu pri Socerbu koncert pevskega zbora prosv. društva «Valentin Vodnik« iz Doline.
V obnovljenem gradu bodo danes odprli tudi restavracijo.
Na tabor pridejo visoki gostje iz Ljubljane. Ob tej priliki bo ves dan odprt blok Dolina - Prebeneg za Socerb, preko katerega bo dovoljen prehod z osebno izkaznico.
Vabimo prebivalstvo iz cone A in cone B. da se v čim večjem številu udeleži partizanskega tabora ter tako počasti dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva.
NA LINIJI ZLOGLASNIH LONDONSKIH SPORAZUMOV
TUDI TRŽAŠKI GASILCI žrtev šovinistične politike
Novi italijanski poveljnik je začel takoj prilagojevati tržaško gasilsko ustanovo italijanskim, s čimer so gasilci ob razne pridobitve
Dva tržaška lista sta pred dnevi objavila izjave poveljnika tržaških gasilcev inž. Ca_ talana. Te izjave, kot poroča «Giornale di Trieste«, je inž. Catalano dal v prostorih tiskovnega urada ZVU, v prisotnosti načelnika tega urada majorja Sassona. Konferenca ali sestanek (ne vemo, kako naj to imenujemo) je bila sklicana na podlagi določenih vprašanj, ki jih je list «Corrie-re di Trieste« postavil sedanjemu poveljniku gasilcev v zvezi s številnimi novimi ukre. pi o upravni in organizativni reorganizaciji te zaslužne ustanove. Na tiskovni urad torej, so poleg lista «Corriere di Trieste«, ki je vprašanja postavil, povabili samo »Giorna-le di Trieste«, kot da bi to vprašanje zanimalo samo že o-menjeni demokrščanski list.
Ce poveljnik gasilcev ni imel za potrebno odgovoriti samo listu, ki mu je postavil vprašanja, je bila torej njegova dolžnost ali dolžnost tiskovnega urada ZVU, da povabi še ostale tržaške liste. Toliko za uvod in v premišljevanje pred. vsem tiskovnemu uradu, da bo v bodoče nepristransko povabil na podobne konference predstavnike^vseh listov.
Ustanova s. zaških gasilcev je bila do pred letom dni pod poveljstvom anglo-ameriškega častnika in odvisna od poveljstva policijskih sil. Po zloglasnih londonskih sklepih pretek, lega leta, ko so bili prepuščeni rimskim funkcionarjem skoraj vsi departmaji ZVU, je prešla pod poveljstvo italijanskega poveljnika tudi tržaška ustanova gasilcev. Novi italijanski poveljnik pa je takoj začel
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA DEVlNSKO-NABREŽINSKE OBČINE
Na vprašanje svetovalca Ra-dicha, kako je z gradnjo dveh ladij Tržaškega Lloyda za Kon. go, je župan odgovoril, da bodo te ladje začeli graditi v septembru. Svetovalec Hara. baglia (KD) je načel ponovno vprašanje trbiške železnice, ki naj bi bila po njegovem mnenju, «edina gotova zveza Trsta z zaledejm«. Ne vemo sicer,
u
ho izgon
u
Za dela bodo porabili 1.500.000 lir, medtem ko bodo i ostalimi 500.000 lirami napeljali električno luč do devinske postaje. Postavka o zgraditvi nove šole v Sesljanu pride v naslednji gospodarski načrt
Na predzadnji seji upravne-1 jela naročilo in je upati, da bo-
ga odbora devinsko-nabrežin-ske občine so obravnavali več vprašanj, ki utegnejo zanimati našo javnost, predvsem pa občane omenjene občine. Tako so med drugim poročali o raznih delih v okviru SELAP ter določili razna dodatna dela po predloženih cenitvah. V tej točki je bilo govora tudi o gradnji novega stopnišča v devinsko pristanišče, ki ga dela s petimi delavci mojster Kolman iz Medje vasi. Stopnišče je res mojstrsko izdelano in speljano ter bo v štirinajstih dneh tudi dokončano. Dela bodo veljala 1,500.000 lir. Ker je občina dobila kanem zastonj, jim je uspelo prihraniti 500.000 lir od nakazane vsote 2 milijona lir, ki je bila določena za stopnišče k devinskemu pristanišču v U. gospodarskem načrtu. Ta denar bodo porabili za napeljavo električne razsvetljave do devinske železniške postaje, izboljšali pa bodo tudi razsvetljavo v samem pristanišču. SELVEG je že spre-
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
/SEČOVLJAH SO ZGRADILI vlOVO SOLSKO POSLOPJE
Sola je ena naj lepših šali stroški za gradnjo
v okraju in so zna-28 milijoriov dinarjev
retekli teden je bilo ko-lirano novo šolsko poslop-r Sečjolah, ki ga je zgra-gradbeno podjetje «Edi-iz Izole po načrtih pro-;ivnega urada iz Kopra. >ški za gradnjo te šole, ki ;na najlepših v okraju, so šali okrog 28 milijonov di-jev. Istočasno kot šolo so Sečjolah kolavdirali tudi lovanjsko hišo, ki je bila ijena za učitelje, ova šolska stavba v Sečjo-je že sedma, zgrajena po jboditvi. V tem času so zgrajene še šole v Deka-Kopru, Šmarjah, Vanga-i Bertokih in Izoli. Poleg l' so lani in letos zgradili redstev okrajnega sveta za sveto še tri kulturne do-re- v Sv Petru. Novi vasi Loparju ' Pred kratkim pa začeli graditi še dve novi , in sicer v Hrvojih (obči-Marezige) in Sv. Petru (ob-i Sečjole), Obe ti šoli bo-zgrajeni do konca leta. i je svet za prosveto pri ajnem ljudskem odboru v jru investiral za potrebe tva in gradnjo kulturnih
domov 48 milijonov, letos pa bo investiranih v te namene nad 50 milijonov dinarjev.
Arheološka raziskovanja
v koprskem okraju
Te dni so se v koprskem okraju znova začeli z arheološkimi raziskovanji, ki so dala že lani in predlanskim dobre rezultate. Čeprav tedaj raziskovanja niso bila obširna, so našli nekaj staroslovanskih najdbišč, zlasti na Kor-tini v bližini Sv. Antona, Letošnja raziskovanja bodo verjetno obširnejša. Zdaj se mudi v koprski okolici «leteča» skupina arheologov, ki jo vodi prof. Sribar iz Ljubljane, pri njej sodeluje umetnostni zgodovinar Jože Pohlen ter inženir arheolog Berce. Skupina bo osem dni sondirala področje v okolici Ospa, Gabrovice, Dekanov, Tinjana, Pomjana, Ko-štabone in Krkavč. Na osnovi njihovih najdb bodo pozneje začeli z večjimi izkopavanji, kj bodo trajala do jeseni.
do z deli v kratkem pričeli.
Odborniki so nato poslušali županovo poročilo o razgovoru, ki ga je t/i imel z načelnikom urada za javna dela pri ZVU dr. Caffarellijem glede raznih vprašanj, ki spadajo pod njegovo kompetenco. Predvsem je bilo govora o gospodarskem načrtu št. 12, ki do sedaj še ni bil odobren, in sicer zato, ker še ni potrebnih kreditov. Vendar je dr. Caffa-relli kot običajno obljubil, da bo vprašanje v kratkem rešeno.
Postavka o zgraditvi novega šolskega poslopja v Sesljanu bo postavljena v naslednji gospodarski načrt. Kot je znano, je bilo v 10. gospodarskem načrtu določenih za zvišanje starega šolskega poslopja 4 milijone lir, toda ker je bila možnost zgraditve novega, so ta znesek črtali in bodo v prihodnji načrt vnesli vsoto 15 milijonov lir. Zemljišče za zgraditev novega poslopja bo po vsej verjetnosti daroval devinski princ.
Odborniki so nato razpravljali o pritožbah Sempolajcev, ki nimajo v vasi nobene gostilne. pred nedavnim so namreč odvzeli licenco Kosmini ki je imel v vasi edino gostilno, tako da so ostali vaščani, predvsem delavci, brez kozarca vina. Odborniki so pooblastili župana, da intervenira pri civilni policiji glede tega primera ter doseže, da se v Sempolaju odpre kakšna gostilna.
Zupan je nadalje poročal o obisku v občinski koloniji, ki je tudi letos v Celli d’Ovaro. Po njegovem so otroci zadovoljni in zdravi. Za drugo izmeno v omenjeni koloniji je bila določena kot asistentka za italijanske otroke učiteljica Mascarello, za kuharico pa Alberta Gruden.
Ob koncu so odborniki še odobrili napeljavo industrijskega toka v župnišče v Na-
vključevati tržaško ustanovo v splošno italijansko državno gasilsko organizacijo, hkrati pa spreminjati njeno upravno in organizacijsko strukturo. Pri tej reorganizaciji, so bili posebno prizadeti gasilci {(prostovoljci«, ki so bili za časa uprave anglo-ameriškega čast nika, vzporejeni s stalno nameščenimi gasilci. Ze leta 1947 je intendant ustanove vse začasno nameščene gasilce ali ((prostovoljce«, vzporedil s stalnimi nameščenci. Sedaj pa so bili ti gasilci, ki dejansko opravljajo isto službo kot stalni, samo z razliko, da niso ((sodelovali na italijanskih nacio. nalnih natečajih« (tako piše ((Giornale di Trieste«) potisnjeni ponovno na nižjo stopnjo brez določenih socialno-zavarovalnih pravic, ki jih stalno nameščeni gasilci imajo. Ti ((prostovoljci« pa predstavljajo tri četrtine vsega ga. silskega osebja in so torej glavna sila gasilske službe. Zato je nedopustno, da se v Trstu, ki ni italijanska republika, izvajajo odnosi do delovnih ljudi, ki so daneš na žalost in v škodo italijanskih delovnih ljudi v Italiji še vedno veljavni. Poveljnik gasilcev se izgovarja, da odločbe ZVU nimajo v italijanski republiki nobene veljave. Zato je bila tudi ukinjena odločba iz 1947. leta, ki je vzporedila ((prostovoljce« s stalno nameščenim osebjem.
Takšno ravnanje je tem bolj krivično, če pomislimo, da hočejo danes iz političnih razlogov uveljavljati italijanske zakone in italijanska pravila v tem pogledu v škodo večine o-sebja gasilske službe, z odpravo dosedanjih pridobitev, ki so bile v izključno korist nameščencev. Poleg tega pa poveljnik Catalano trdi, da imajo tudi tržaški gasilci «prostovolj_ ci» možnost, udeležiti se natečajev v italijanski republiki. Na tej konferenci je bilo tudi sporočeno, da bodo tržaški gasilci v najkrajšem času dobili nove obleke, ki bodo enake oblekam gasilcev v italijanski republiki. Tudi ta ukrep {(Giornale di Trieste« tolmači, za vzporeditev tržaške ustanove z italijansko. Kot vidimo je ZVU tudi to ustanovo popolnoma prepustila italijanskim funk. cionarjem, da jo lahko izkoriščajo v politične namene rim. skega imperializma.
Zaradi težkih prikolic bi skoraj izgubil življenje
brežini, kar bo veljalo 9.700 lir. plikacije.
Včeraj ob 1Q. uri je prišlo v bližini industrijskega pristanišča v Zavij ah do hude nesreče. 44-letni Ferruccio Rega-glia je vozil traktor znamke «Steyr» TS 7834. za katerega sta bili privezani dve prikolici s težkimi železnimi cevmi. Ragaglia je vozil cevi za ppd-jetja SboccheJJi, ki ima svoje skladišče na polovici klanca, ki pelje v pristanišče. Šofer je komaj zavozil v notranjost skladišča, ko je opazil, da prikolici zaradi prevelike teže nočeta slediti traktorju, temveč nadaljujeta pot navzdol. Traktor s prikolicama in šoferjem se je nato prevrnil. Ubogi Ragaglia bi prav gotovo ostal mrtev na mestu, če ne bi bilo manjšega predela med sedežem in zadnjimi blatniki. Toda vseeno je dobil široke rane na levi rami in na levem oprsju ter bo ozdravel v 30 dneh, če ne bodo nastale kom
ir
Prevrnjeni traktor pred sk ladiščem podjetja Sbocchelli.
Jutri izredna seja
dolinskega občinskega sveta
Jutri zvečer bo na županstvu v Dolini izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo med drugim potrdili sklepe občinskega odbora, določili prostor za gradnjo novega občinskega urada itd.. Javni del seje občinskega sveta obsega 9 točk, tajni del pa 4 točke.
Med vprašanji, ki jih bodo obravnavali občinski svetovalci na tajnem delu seje, je tudi točka, ki pravi dobesedno: «Q-dobritev plana za nujno potrebna javna dela za ublažitev brezposelnosti«. Iz tega sicer ni popolnoma razumljivo, za kakšna dela gre, toda kar je jasno, je to, da gre za «nujno potrebna javna dela«. In ker gre za javna dela
Slovenci na Tržaškem se živo spominjajo lani umrlega slovenskega skladatelja Frana Venturinija in si želijo, da bi se mu postavil čimprej dostojen nagrobni spomenik in bi se vzidala na njegovi rojstni hiši v Boljuncu spominska plošča. V skladu s to željo se je ustanovil pred časom poseben odbor, ki je razvil svojo dejavnost v obeh smereh, za spomenik in za spominsko ploščo.
Odkritje spomenika in plošče je zamišljeno za obletnico Venturinijeve smrti 6. oktobra t. 1. ali, ker je ta dan torek, za nedeljo -pred tem dnem, v skrajnem primeru Za naslednjo nedeljo.
Pred več meseci je slovenski stavbenik Mihevc zasnoval načrt za spomenik in odbor je poskrbel, da se je načrt s slovenskim napisom pri pristojni občinski oblasti odobril. Izvršitev dela je poverjena slovenskemu kamnoseškemu podjetju, ki je izbralo domač re-penski kamen in se obvezalo, da bo delo pravočasno dokončano. Odbor se je obrnil na sedanjega lastnika Venturifoi-jeve rojstne hiše v Boljuncu, ki kot zaveden Slovenec rad privoli, da se spomin slovenskega skladatelja počasti z vzi-danjem plošče.
Odbor je razvil široko zasnovano dejavnost za nabiranje prispevkov in slovensko ljudstvo se je rado odzvalo povabilu, naj vsakdo po svojih močeh pripomore, da se čimprej nabere znesek, ki bo omogočil postavitev spomenika in plošče. Objavljeni seznami podpisnikov kažejo, da je splošna želja tržaškega ljudstva našla odprte roke in odprto srce za počastitev Venturinijevega spomina.
Vendar se nekateri slovenski krogi še niso v zadostni
meri odzvali vabilu, bodisi da vabilo ni prišlo do njih ali iz kakšnega drugega razloga. Nabiranje po nekaterih prosvetnih društvih še ni zaključeno in bi se moralo pospešiti. Želeti je, da bi ne bilo ne društ-venika ne zavednega Slovenca, ki se ne bi z večjim ali manjšim zneskom spomnil svoje narodne dolžnosti v počastitev Venturinijevega spomina Le dobra dva meseca nas ločita od dneva slavnostnega odkritja spomenika in plošče. Pripravlja se primeren spored za obe slovesnosti. Pregleduje se Venturinijeva umetniška zapuščina, da se določijo primerna dela za izvajanje. Skupni napori naj omogočijo, da se dostojno proslavi spomin nepozabnega kulturnega delavca in ustvarjalca slovenske glasbene umetnosti ob Jadranu Frana Venturinija.
A. BUDAL
Ameriško odlikovanje
tržaškemu civilistu
V ponedeljek dopoldne je poveljnik TRUST, generalni major Bernice M. McFadyen, izročil pohvalno pismo ter denarno nagrado v znesku 20 dolarjev tržaškemu civilistu g. Ginu Zidarichu, ki je v službi pri ameriških oboroženih silah.
Med udeleženci pri slovesnosti so bili generalni major B. M. McB’adyen, poveljnik ameriških čet v Trstu, polkovniki Mason F. Goodloe, James D. Edgar, ALphonse J. Sockolo-skie in g. Edwin G. Francisco, častnik za civilno osebje.
Slavka lekslilnih delavcev
Za danes je bila napovedana štiriurna stavka tekstilnih delavcev in delavk hkrati s stavko, ki so jo naP0V«ta^ delavci te stroke v Italiji. Med drugim zahtevajo delavci; zvišanje mezd in plač sorazmerno s kvalifikacijo, in sicer najmanj sto lir za težake; vključitev zadnjega poviška v o-snovno mezdo, zboljšanje plač delavkom in mladoletnim delavcem, ki prejemajo sorazmerno z delavci prenizke plače. Poleg tega postavljajo delavci še razne zahteve normativnega značaja, kakor izboljšanje pogojev pri zaračunavanju nadurnega dela, ureditev akordov, zdravju škodljivega dela, doklado za starostno dobo, ravnanje s porodnicami, določbe o praznikih in dopustih itd.
Obvestilo Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze v Trstu obvešča vse svoje člane, da 31. t. m. zapade rok za obnovitev izkaznic za prodajo kmečkih pridelkov na zelenjavnem trgu.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo v uradih KZ v Ul. F. Filzi 10. I.
Huda nesreča Boljunčana pri Gradiški
V noči med ponedeljkom in torkom se je na cesti Trst -Videm, in sicer med Marianom in Gradiško pripetila zelo huda nesreča 39-letnemu električarju Jožefu Kralju (Carli-ju) iz Boljunca. Kralj je vozil kot ponavadi zmerno, toda naenkrat se je iz neznane tehnične okvare zaletel na levo stran ceste ob drevo. Sunek ga je vrgel z vespe TS 4854 v drevo in zatem na tla. Hudo ranjenega Kralja je našel neki avtomobilist, ki ga je takoj odpeljal v krminsko bolnico.
Ugotovili so, da ima ponesrečenec prebito lobanjo, iz katere so že uhajali možgani. Njegovo stanje je zelo resno.
Nesreča ali poskus samomora
Včeraj ob 16. je R K pripeljal v glavno bolnico 58-letne-ga Gusmana Vanina iz Ul. Gambini 16. Mož' je imel več ran na vratu in zapestju. Njegova žena je bolničarjem izjavila, da je našla moža v kuhinji, z rezilom v roki. Vanin ni hotel povedati, ali je to storil po nesreči ali prostovoljno. Ozdravel bo v io dneh.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Druga predstava ((Seviljskega brivca«, ki bi morala biti v nedeljo zvečer, je bila preložena na danes zvečer ob 21. uri. Nastopajo Tito Gobbi in isti operni pevci kot zadnjič. Dirigent Pino Trost.
S to predstavo se konča operna sezona. Prihodnjo soboto se prične operetna sezona s prvo predstavo «11 Paese dei campanelli« Carla Lombarda in Virgilia Ran-zata.
MOTOKLUB SKEDENJ
organizira izlet v Ljubljano z neobveznim obiskom Postojnske jame. Odhod 2. avgusta, vpisovanje do 23. julija na sedežu v Skedenjski ul. 122 vsak dan od 19. do 20. ure.
MOTOKLUB »ADRIA* MILJE - DOLINA organizira 2. avgusta enodnevni izlet v Postojno. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini do 23. t. m..
MOTOKLUB «MLADOST» NABREŽINA
organizira 2. avgusta 1953 enodnevni izlet v Postojno-Gorjan-sko. Vpisovanje za mavhinjski sektor pri Zdravku Urdih, za sesljanski sektor pri Emilu Furlanu ali Viktorju Komar, za šem-polajski sektor pri Katelučju, za Sv. Križ pri Ladislavu Sirku, za Zgonik pri Emilu Budinu, za Ko-ludrovico-Salež pri Karlu Milič, za Nabrežino na sedežu motoklu-ba od 20. do 21. ure in se zaključi danes 22. t. m..
MOTOKLUB JADRAN OPČINE priredi 2. avgusta ob odkritju spomenika padlim borcem motociklistični izlet v Gorjansko in Komen. Vpisovanje na sedežu danes in jutri od 19. do 21. ure.
MOTOKLUB «AMATORI» priredi za člane 2. avgusta 1953 motociklistični izlet v Postojno, kjer bodo padalske tekme. Vpisovanje v Ul. Altieri 8-1 danes in jutri od 17. do 19.30.
ŠPORTNO DRUŠTVO ((ILIRIJA« organizira ,2. avgusta 1952 izlet v Gorjansko ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom. Vpisovanje pri Slavku Pirjevcu, Prosek št. 116 od 20. do 22. ure do vključno 24. t. m„
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 21. julija se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 5 oseb, porok je bilo 7.
CERKVENE POROKE: zdravniki dr. Ugo Turchetto in učiteljica Liliana Ciave; mizar Mario Pre-donzani in pletilja Giordana Sa-vio; krojač Giusto Buchberger in prodajalka Giuseppina Canobel; uradnik Giuseppe Larice in uradnica Maria Predonzan: brivec Co-simo Biacolillo in gospodinja Ar-mida Voch; kurjač Francesco Lo-vrinovich in gospodinja Emilia Ribarirh: zidar Pietro Sandri in gospodinja Venera Vecchio.
UMRLI SO: 67-letna Emma Do-brigna por. Pavan: 78-letna Rosa Tosato vd. Consolini: 67-letni Iso-doro Debianchi; 80-letni Nicolo Pi-tacco; 81-letni Alojz Bratina.
NEZGODA. KI BI LAHKO IMELA HUJŠE POSLEDICE
Filotms zletel v morje
na cesti med Žavljami In Hiljami
Vzrok nesreče ozka cesta ■ Šofer se je hotel izogniti kamio-— in je zavozil preveč na desno - 16 ljudi laže ranjenih
nu
Včeraj zjutraj ob 7. uri se je na glavni cesti, <ci Pelj® v Milje pripetila zelo huda nesreča, 16 potnikov filobusa štev. 20, med njimi 35>-letni šofer Giacinto Cavallero, stanujoč v Ul. Abra 9, je preživelo dramatičen dogodek, k'	kon-
čal na srečo le z manjšimi ranami prizadetih.
Nesreča se je zgodila na tistem delu glavne ceste, ki je že večkrat bil vzrok raznim prometnim nezgodam. To je del med Aquilo in Farneji. Od čistilnice Aquila se spušča cesta navzdol in zavije v precej oster ovinek, zatem pa nadaljuje pot med morjem, ki je v bližini obale globoko kvečjemu 1 meter. Takoj zatem pa 7 do 8 metrov na eni strani, na drugi strani pa leži neobdelana zemlja. Včasih je bilo tu močvirje, nad njim pa je bil most, ki so ga kasneje spojili s cesto. Ko je filobus privozil do omenjenega kraja,_ je šofer od daleč zagledal težak tovorni avto, ki je prihajal z nasprotne strani. Čeprav je cesta tu skoraj dovolj široka, se je šofer le malo pomaknil na desno stran, da ne bi prišlo do trčenja dveh vozil. Toda vozilo je zašlo preveč na desno stran. Sprednje desno kolo je zadelo ob cestni kamen. Filobus je zatem podrl več obcestnih kamnov, desno sprednje kolo je šlo iz ceste in viselo nad morjem. Naenkrat je vozilo zgubilo ravnotežje in z močnim truščem zdrsnilo v morje. Preplah potnikov je bil zelo velik. Slišati je bilo njihovo vpitje daleč naokrog. Najprej je skočil na kraj nesreče šofer tovornega avta, ki je opazil filobus v globini, obrnjen na desno stran. Ta čas sta kljub ranam 44-letni sprevodniJs Francesco Giorgini in
OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
organizira v NEDELJO 2. AVGUSTA t. 1. ob priliki gospodarske razstave, letalskega mitinga in tekmovanja padalcev
ZICNI IZLET V POSTOJNO
Cena vožnji in vstop na letališče 730 lir.
Vpisovanje za mestne okraje na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29; na Opčinah v prostorih prosvetnega krožka od 20. do 22. ure vsak dan; za Padriče pri Ivanki Grgič; za Trebče pri Anici Kralj; za Prosek-Kon-tovel na običajnem mestu; za Dolino na sedežu OF v večernih urah. Vpisovalo se bo vključno do 24. julija.
DRAMSKA DRUŽINA FROSVET. KROŽKA z OPČIN
gostuje v soboto 25. julija ob 21. uri na KONTOVELU
z veseloigro
,Triie vaški svelniki"
in v nedeljo 26. julija
ob 16. uri v kino dvorani v NABREŽINI
OPOZORILO STARŠEM
otrok v kolonijah v Sloveniji
Opozarjamo vse starše, ki imajo svoje otroke v kolonijah v Sloveniji — Kranj, Radovljica, Bohinjska Bistrica — da bodo prišli otroci v Trst v petek 24. t. m., in sicer z vlakom, ki pripelje na tržaško postajo ob 20.20.
Ljudska prosveta
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
naznanja vsem udeležencem izleta v Ljubljano, da so razglednice na vpogled v drogeriji Tedi Scheimer. Prav tam se dobijo tudi
razglednice zbora v narodnih nošah.
Razna obvestila
PREDNOSTNE LESTVICE ZA MESTA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna meta na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1953-1954 so objavljene in so na vpogled na Slovenski nižji srednjih šoli v Trstu, U-lica della Scuola Nuova št. 14, od 21. julija do 30. -julija 1953 vključno, od 10, do 13. ure.
Mati oglasi
MLADEGA POMOČNIKA ISCEM
za trgovino jestvin v sredini mesta. Naslov na upravi našega lista.
preglednik Acegata Francesco Populini dvignila pod avtobusa m pomagala ostalim potnikom, da so prišli iz filobusa. Nekdo je razbil tudi sprednja okna vozila. Kmalu je bilo vseh 16 potnikov, ki so bili ze. Io preplašeni, na varnem. Vsi so bili laže ranjeni. Njihova imena so: 46-letni Giuseppe Petarosso, Ul. d’Alviano 76, 40-letna Marija Korošec. Ul. Baiamonti 11, 6-letna Renata Škerl iz Farnejev 860, 20-letni Domenico Del Zio, iz «Domus Civica« 7, 45-letna Marija Stur. man iz Farnejev 860. 43-letni Luka Vojič iz Zg. Skednja 369, 46-letni Rihard Rolih, Ul. Co-stalunga 242, 45-letni Francesco Populin, Ul. Fonte Appia 8, 49-1 etm Angelo Paoli, Ul. sy.
Marco 55. 17-letni Gianpaolo Valčič, Ul. Baiamonti 30, 38-letni Ervin,o	Montanari, Ul.
Doda 5. 34-letni Ruggero Hre-vatin,, Ul. Soncini 39. 35-letni Giacinto Cavšllero, Ul. Ambro 9, 40-letni Francesco Giorgini, «Domus Civica« 7, 27-letni Um. berto Gandusio, Ul. Lorenzet-ti 40 in 25-letni Carlo Palesa, Sv. Ana 975. Ranjenci so večji del delavci, ki so odhajali na delo. Iz Milj in tudi iz Trsta so na kraj nesreče takoj prišle ambulance R K, ki so ponesrečence takoj odpeljali v bolnico. Zatem pa so prišli a-genti civilne policije, gasilci ttr člani ameriške tehnične službe s posebnimi pripravami in do 10.30 so uspeli izvleči iz morja poškodovani filobus.
Excelsior. 16.30: «Zlati pašniki«, Rod Cameron, Arleen VVheland, Forrest Tuckerr.
Nazionale. 16.30:	((Ljubezen,	ki
uklenja«, Jean Simmons, Victor Mature.
FUodrammalico. 16.30: ((Mladina za rešetkami«, mladini izpod 16 let strogo prepovedano.
Arcobaleno. 16.00: «Angeli izprijenega sveta«, Sofia Alvarez, David Silva. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Astra Roia.no. 16.30: ((Obremenilno pismo«, Loretta Young, Bar-ry Sullivan, Bruce Cowling.
Grattacielo. 16.00: »Vdovec išče ženo«, Van Heflln, Patrizia Neal, Glgi Perreau.
Atabarda. 16.30: «Hollywoodske ježe«, Aliče Fa.ve, Don Ameche, Alan Curtls
Ariston. 16.30: ((Kraljica Kristina«, Greta Garbo.
Aurora. 16.30: ((Maja«. Maria Lit-to, Willy Fritsch, Greta Weiser.
Garibaldi. 16.00: ((Blaznost«, Wil-liam Holden, Nina Foch.
Impero. 16.30: «Nočni angeli«, Ca-role Lombard, Brian Aherne.
Ideale. 16.30: ((Nasproti nevihti«, D. Mc Guise, D. Andrevvs.
Italia. 16.30: «Drevored upanja«, Cosetta Greco, Marcello Mastro-ianni, Ugo Tognazzi. Mladoletnim prepovedano.
Viale. 16.00:	«Jetnica ognjenega
stolpa«.
Massimo. 16.30: «Crni ogenj«, De-lia Slca, Maril.vn Buferd, Otet-lo Toso. Mladoletnim prepovedano.
Savona. 16.00:	»Mesto	ugodja«,
Jane Russell, Victor Mature.
Azzurro. 16.00:	((Kraljica brez
krone«, Danielle Darrieux, John Loder.
Belvedere. 16.00: »Velik grešnik«, G. Pečk, A. Gardner, M. Douglas.
Marconi. 15.30: «Mehiški zaliv«, John Garfield, Patricia Neal.
Novo cine. 16.30: ((Nemogoča pustolovščina«, Errol Flynn, Ronald Reagan.
Odeon. 16.00:	«Pozor	pred	mor-
narji«, Dean Martin, Jerry Le-vvis.
Radio. 16.00: »Zarota odpadnikov«. Gordon Mac Rac. Rory Calhonn.
KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.15: »En dan v Nevv Yorku», Gene Kelly, Frank Sinatra. Barvni film. Ginnastica. 20.30, 22.00: «Luisian-ski ribič«, s sodelovanjem tenorista Maria Lanze.
Ponziana. 20.30: «Francis na akademiji«, Donald 0’Conor Rojan. 20.15. 22.00: «Bil sem vojni zaročenec«, Cary Grant, Ann Sheridan.
Paradiso. 20.15: «Uničenje na veliki stezi«, G. Montgomery, Brenda Marshall.
Secolo. 20.45: »Bill, velik sl«, Co-rinne Calvet.
SREDA, 22. julija 1953 jikjoslovasskb CON £ Tit ISTA
254.6 m ali 178 kc 7.00 Poročila. 7.10 Jutranja.gh*; ba. 8.00 Borbene pesmi. 8.4« v dnevu vstaje slovenskega naro°*
9.30 Slavnostni koncert skla® jugoslovanskih avtorjev. 13.30 ty: ročila. 14.30 Partizanski dnevmSI 14.40 Otroške pesmi ob klavir^ improvizaciji Bojana Adamiča w jeta Dana Filiplič in Greta bot*"
17.30 Igra vaški kvintet. 1%-P Smetana: «VLTAVA» — iz si®11' nične pesnitve «Moja domovin*
18.30 30’ igra zabavni orkester kr dia Ljubljane. 19.00 Večerne ves--
20.00 Giuseppe Verdi «Don los« — IV. in V. dejanje, zb* S knjižne police: Njegoš <lGor?i venec«. 21.30 Revijska sla*:
22.00 Melodije in ritmi za 23.10, 23.40 Glasba za lahko
23.30 Zadnja poročila.
Tltbl' 11.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.00 Se dobna Anglija. 13.00 Glasba J godbe na pihala. 13.30 Kultimj obzornik. 13.40 Mozart: Sonata JI violino in klavircembalo. H" Klavirski jazz. 17.30 Plesna
ba. 18.15 Dve slavni VVeberFJ skladbi. 18.40 Pestri folklorni tivi. 19.00 Zdravniški vedež. 1J8 Operne arije, dueti in zbori. Slavne skladbe za violino. zOj Lahke melodije. 21.00 Opere1*! melodije. 21.30 Chopinove bal>*J in fantazije. 22.00 Čajkovski: s“!| fonija št. 5. 22.42 Komorna glasjl 23.00 Večerni ples. 23.32 Polno^ji glasba
TRST I.
11.30 Pojeta Eva Nova in Fhjj co Ricci. 12.25 Glasba iz fi"1® 13.25, 14.25, 17.00, 18.25 PorO'* o Tour de France. 18.00 Angelin jev orkester. 18.30 Koncert K nistke Ornelle Puliti SantoUa^ 19.05 Ameriška glasba. 20.45 P«? Teddy Reno. 21.05 G. DcnizeR »Linda iz Chamounixa», oper* | treh dejanjih.
NLoVliN 1 .1 A
327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
11.30 Lažja slovenska orkesd? na glasba. 12.30 Poročila. 13r Pozdravi partizanskim borcem *. družinam. 15.00 Poročila. Pj Melodije iz slovenskih fil®Y 16.00 Kulturno delo v NOB. l“i Igra godba na pihala ljubljaeff garnizije pod vodstvom kape12’: Jožeta Bruna. 16.50 V pesmi' plesu po Jugoslaviji. 17.30 iz *
ougujiaviji. i l	ti
vstaje našega ljudstva. 18.C9 goslovanska narodna in urnejj
Naročnina
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
za
JUGOSL. CONO TRSTA:
posamezna številka 10 (P mesečna naročnina 210 *
Naročila sprejem*
knjigama «LI-PA», K°Per Tel. 172.
ADEX IZLETI
2. AVGUSTA 1953 IZLET V
TOMAJ GORJANSKO-KRAJNA VAS
I. IN 2. AVGUSTA 19*3
IZLET V
BUZET
1. IN 2. AVGUSTA 1953 IZLET V
ŠTANJEL
BRANIK
DORNBERG
Vpisovanje do- 24. t. ^ pri «Adria-Express»,
F Severo 5-b - tel. 29243.  ______________________
TELEFONSKE ZA PRIMER
ŠTEVILKE
NUJNOSTI
Rdeči križ: 66 • 60
Gasilci:
Pollciia
2-22
2-23
VELESEJEM V CELOVCU
od 6. do 16. avausta
Vstopnice na velesdJ*111 pfi
m informacije dobite
nADRIA - EXPRESS«
F. Severo 5-b, tel. 29-
Izlet na Koroški ve
.les«-
glasba. 19.10 Zabavna glasba. -„ Radijski dnevnik. 20.00 Zbor* ske in solistične skladbe jugOJB vanskih skladateljev. 20.30 Ra.Sjj ska igra — Vasja Ocvirk: PJ1,«! vani Peter Klepec. 21.10 VečdJ orkestralni spored. 22.00 P0^, la. 22.15 Zabavna in lahka glaS
Dobski dnevnik ^_________________
gjLfttfNIH DNI OSVOBODILMIH BORE MA PRIMORSKEM
Jlemci! Obkoljeni smo!“
J®. smo v Cerfknem že tri 'štiri dni i,n smo se počutili rv dobro. Zdelo se nam je,
J' da smo na svojem domu,
* Prepričani srno bili, da je presenečenje od strani ®8žn3ka izključeno, ker so .5vsi vrhovi krog Cerkna “Meni po enotah, enaintride-!? divizije.
J*j*s je Cerkno veljalo za 2?*sno prestolnico primor-«Upartizanov. Im tudi je bi-„Ovahno kot kaka prestolnica, L* Prostranem, snažnem trgu,
1 la je vse te dni oblivalo januarsko sonce, je mr-borcev najrazličnejših komandirjev, komaodan-lJ. komisarjev, kurirjev na jS1*, na kolesu, peš, tu si >aval stare znance, ki jih j* videl že kdo ve koliko čajk veselja in stresanja rok ? "Bo konca, pač od radosti, .sta še oba živa in zdrava, -fjhg 2» drugim so se vrstili polni žlahtne brez-J““nosti in vedrega optimi-f®? sredi razkošne svečanosti fvitO zidov, med katerimi se r Porajala nova slovenska rjttura in — kar je bilo naj-^cilne j še za ta čas in ljudi t Pri slehernem si opazil, ka-J,Polno iin močno živi, kako JjJjrnega obvladuje neka nečitljiva sla po življenju, Jub očitni zavesti in pripravljati, da še v naslednjem ^PPtku žrtvuje svoje življe-
^UŠAN FURLAN
iŽ ta ideale, ki se je zanje *°dil boriti.
. rakšni so bili tudi fantje iz 'hijske šole, fantje šestega, č°. imenovanega ((nesrečnega ^®Ja«, kot so ga — ne sluteč ■ tem. grozno resnico — sami rjenovali zaradi tega, ker so * morali v pičlih dvajsetih kolikor je trajal tečaj, ^ trikrat premestiti iz ene-g^kraja v drugi zaradi nem-Sae nevarnosti. Kazalo je, da " »odo v Cerknem vendarle dokončali. Res so ga jmncali, toda tako, da sta v^henadne bolečine jeknili vJ Primorska in Slovenija, Jugoslavija. jJ °oči med 26. in 27. januarjih’ .iSe je neslišno pritihota-j. m Idrije v Cerkno kolo-du Pomških gestapovcev. Vo-{;* im je domačin, slovenski cerVr kreatura okupatorja in ca rlonskega župnika Piščan-
jjj Nemoteno so zasedli polo-- - krog Cerkna,
skupina s e je vgne-Celo "v cerkvenem stolpu, {“r° Pripravljeni so hoteli početi osmo uro, ko so se te-ponavadi zb 44 vfhci. Imeli so v načrtu,
Pohiv i’*1 tu presenetili in vse Vaju Sreča, da so se predaje n. Prejšnji dan končala! To ■j. ^rsikomu rešilo življenje, leg*iutr0 sem se prebudil kot	na osem, kasne-
k bafcLf^ičaino. ker sem legel setn	Sele ob štirih. Vstal
°mo’tip	za mizo in še ves
*>roš„“n začel buljiti v neko
ubiti od daleč, da mi ne bo treba od blizu gledati njihovih podivjanih obrazov, prenašati kdo ve kakšne umazanije.
Izza hribov je pravkar lezlo bledo jutranje sonce. Leže sem pošev videl, kako so v njegovi luči prek vseh senožeti in travnikov tekali v hrib ljudje, ki so se hoteli rešiti smrti. Prisluškoval sem rezkim nemškim poveljem, divjemu kričanju, razbrzdanemu smehu Švabov in grmenju orožja. Potem sem čakal. V o-strem zimskem ozračju je završalo. Mine! Od štaba enaintridesete so v veličastnih krivuljah veslale čez dolino in treskale prav blizu mene. Nemci so začeli zapuščati položaje in tekati od ranjenca do ranjenca. Nekomu, ki je ležal nad menoj, so spustili v glavo rafal. Zdaj sem dokončno vedel, da ne uidem, vedel pa sem tudi, da bom napravil, kar sem odločil.
V daljavi sem nenadoma začul kričanje, ki ni bilo podobno nemškemu. Bile so naše e-note, ki so se v teku spuščale z okoliških hribov. Videl sem jih kot pičice, ki so se naglo pomikale nizdol po strminah. Nato sem začul ropotanje vozov, topotanje konj, ki so jih Nemci naglo vlačili iz hlevov — streljanje je med tem ponehalo — zatem divji skok dirjajočih koles. Nemci so bežali. Zdelo se mi je, da ni res, zdelo se mi je nemogoče, da sem rešen. V hipu so doslej napeti živci popustili. V nogi sem začutil neznosne bolečine. Vedel sem, da je krog mene srvetlo jutro in nad mano jasno nebo, vendar nisem več razločeval stvari. Pred očmi so se mi lovile nekakšne črne pahljače, vse ozračje je vzve-lo od tisoče v temnih utripajočih pičic in mehurčkov. Pomislil sem, da je to od tega, ker mi kri odteka. Cez čas sem zraven sebe začul več glasov bili so tovariši, ki so me dvignili in odnesli.
Ležal sem na vozu. Bolečine so postajale čedalje neznos-nejše. Od časa do časa sem zelo težko odprl oči in videl kako so nosili krvava telesa in jih zlagali drugo zraven drugega. Ljudje, ki so mračnih obrazov stopali med njimi so bili brez besed, samo gledali so jih. Ves zadihan je od nekje pritekel mlad komisar, eden od tečajnikov. Kekel je. «Tam gor jih leži dvanajst, vsa zemlja je krvava«. Nekaj jih je odšlo z njim, da bi jih prinesli.
Mislil sem na komisarjeve besede, ki sem jih razumel čeravno mi je bilo v glavi vse motno. Vpraševal sem se, če sem res tako ranjen, da bom moral umreti, če bom še kdaj zdrav in, če me bo še dol-
go tako bolelo. Prisluškoval sem besedam, ki so jih krog mene šepetaj e izgovarjali, da je prejkone polovica tečajnikov pobitih. Čudil sem se, da me to bolj ne prizadeva. V glavi mi je razbijalo, ves sem gorel. Z velikansko muko sem ugotovil, da je to od vročice.
Na vročem čelu sem začutil dotik hladne roke. Odprl sem oči. Nad mano se je sklanjal duhovnik. Sočutno me je gledal, potem sem čul, kako me je vprašal: «Te hudo boli, u-bogi fant?« Prikimal sem z glavo. Tisti trenutek sem čutil do njega veliko hvaležnost. On pa se mi je nasmehnil, stopil še k drugim, ki so pravtako ležali na vozovih in se tudi sklonil nad njimi.
Sele v bolnici smo izvedeli, da je to bil eden obeh cerkljanskih duhovnikov, ki sta zasnovala strašni pokol. Prekleli smo njega, njegovo druščino in vse farizeje tega sveta, ki nosijo na jeziku ljubezen, v sebi pa najbolj črno sovraštvo. Prekleli smo jih v svojem in imenu tistih sedeminštiride-setih mladih fantov in deklet, ki so jih bili tako krvavo pahnili v smrt samo zato, ker so ljubili svojo zemljo, se zanjo borili ter končno zanjo žrtvovali tudi svoja mlada življenja.
D. FURJAN
->• r°- Bolj sem vanjo buljil.
ŠESTDESET LET SLOVENSKEGA PLANINSTVA
POD SVOJO STREHO NA SVOJEM TRIGLAVU
NEKAJ SAMO	TA
Bombažna tkanina osvaja modo
Vzorci, ki ustrezajo okusu-Tkanine, ki se ne krčijo, niti mečkajo-Barve, ki ne bledijo - Bom-bažasti damast tudi za večerne obleke-Poplin pike ostaneta še zanaprej cenjeni tkanini
in
Vzpon bombaža v kraljestvu mode je bil nesluten. Ker se da lepo prati, ga že dolgo u-porabljajo za praktične poletne obleke, ni pa še dolgo temu, kar mu londonski in pariški modni risarji dajejo večjega poudarka. Zanj se je začelo novo življenje, ko so tovarnarji spoznali, koliko več uspehov lahko dosežejo, če sodelujejo z modno industrijo. Zato so v zadnjih petih ali Če-
bulj
pr«rna i- znova lezel v nek ne-moge]gIhv spanec, ki ga nisem
kako- Renati. Cez čas sem,
kje v Jkozi meglo, začul ne-
sem daljavi rafale. Pa se ni-
je tača zan,j e. V Cerknem
šola jo la tudi podoficirska
bend ristreljanja je bilo sle-
hiso n„;aP na pretek. Rafali
Čisto bht aU' zdai sem 3ih Č"1 daleč	Potem	spet nekje
2 nji’m? mislil sem: veter se
' me je
: J e n;	‘1CK.ČI icsHuud, 1
3e šoj	2nal razložiti. To
Pričeval Sem samega sebe pre-čet. Pn tem pa sem m°-Se me it?v nerad, priznati, da le povit va strah. Spanec me <	Krog	in	krog
faPel- rvetfnad°ma sem se ves 10 kot , ,oknom je zatreskale vV.P.ekIu- Planil sem izza J>tla ’ v a so se treskoma od-Wandit -Je Planil Viktor, btaber a zas<"tne čete. Bil je bje i2	fant- doma ne‘
h bil vet	■na Krasu, zdaj
^*dno sveti-zaripel v obraz, s
n sebe ie h' lin3imi očmi in
P^kolieni sm i il:	«Nemci!
tl, potem	* Samo t0 3e re-
Vrat i ir. ■ spet Planil sko-
VmašaU	Hotel	sem
>tci tu leirtJe da so mitra-t'iseIJ d .nekaj podobnega, pa Nji u i ntegnil. Vrgel šem
st	Vta-U' Na dvori-
brCremmtt lzSnili rafali *‘«U »S •	? Vogalu šole so
Stili ‘Rje zeleni Nemci Dvi-
ir5ci *m or°zJe. Rafal jih je
žin britje. Preskočil sem > sit? v sadovnjak. Za ma-»?*1 oi.*ra ‘ ^el<el sem in jdšj ?utek. kako mi bodo tktipdaj raztreščili glavo. Za-S .v rami sunek. Bil vdesh et- Tekel sem naprej. ;S1 sem, od kozolca, je si-1m')Cz sovražpi puškomi-0J z leve pravtako. Ne-Vii^er borcev, ki so tekli 'kt’. se Je iznenada usta-b nekaj zakričal. Nisem
		
Lj.ubka poletna obleka iz belega šantunga.
stih letih uvedli nerve tehnike in zelo izpopolnili prejšnje postopke izdelovanja ter apretu-re. Temu in pa novim vzorcem, koristnim in mnogostran-skim značilnostim bombaža ter izborni kakovosti, gre zasluga, da so se v kraljestvu mode povzpele na zelo važno mesto.
Da je bombaž lahko ustregel kritičnemu modernemu o-kusu, se je moral precej temeljito izpremeniti. Stari kam-briki in organidisi. čeprav lepo tkani in tiskani, so zaradi svojih neumetniških vzorcev prav tako zastareli, kot kaka stara kočija. Odjemalci želijo vzorce, ki ustrezajo okusu modernega življenja, in tkanine, ki se ne skrčijo in ne mečkajo, barve, ki ne zbledijo m tak način tkanja, da je tkanine lahko prav tako lepo ukrojiti in da prav tako dobro padejo kot na primer prvovrstna volnena blaga.
Nove bombažaste tkanine namenjene za leto 1953-54 ' izpolnjujejo vse te pogoje in so izdelane v tolikih vzorcih ter tkane na toliko različnih načinov, da niso več omejene samo za poletne obleke, ampak da jih uporabljajo tudi za pomladanska, jesenska in zimska oblačila. Ženskam, ki so jim ljubši klasični modeli, so namenjena mrežasto tkana bom-bažasta blaga ali pa vzbokli-nasto tkana, ki jim pravimo «clo-clo». Kambriki imajo zla-tobarvne drobno tiskane vzorce drevesnih letnic in posebno značilen je tiskani bombažasti saten, ki je tako tkan, da se zdi, da je iz slame. Vse te tkanine ne obledijo, se ne skrčijo in ne mečkajo.
Nekatere nove tehnike, ki so jih iznašli med vojno v čisto druge namene, se sedaj koristno uveljavljajo. Med temi je na primer tajni postopek, po katerem barve ne postanejo medle tudi po mnogokratnem pranju Po njegovi zaslugi ne škoduje večkratno pranje celo z zlatom tiskani bombažasti tkanini ki jo uporabljajo pred-
vsem za polvečerne obleke Zelo priljubljeni so novi, plastično tiskani vzorci. Med^ odlikami modernih bombažastih tkanin je tudi ta, da ohranijo vedno svoj blesk. Med tkanine, ki jih uporabljajo za večerne obleke, je moda v zadnjem času uvrstila tudi bombažasti damast, ki so ga prej uporabljali samo za prte, prtiče in podobno.
Največje iznenadenje, ki so ga pripravile za prihodnjo sezono namenjene bombažaste tkanine, pa je tako imenovani «denim». Tako zelo smo bili navajeni, da je vedno igral le drugovrstno vjogo, zato so obiskovalci londonskih modnih razstav naravnost začudili, ko so opazili, da so ga modni strokovnjaki uporabili za večerne obleke.
Med tkaninami, ki niso novinke, sta poplin in pike, ju. že več let uporabljajo kostume in klasične obleke. Po zaslugi novih vzorcev pa sta še bolj prikupna in vabljiva. Na eni izmed razstav, ki so jih priredili v okviru londonskih modnih tednov, je vzbujal posebno pozornost bel pike črnim, na mrežo spominjajočim tiskanim vzorcem. Veliko naročil so prejeli tudi za neki poplin s tiskanim vzorcem sončnic. Mnogo odobravanja so želi nadalje bombažasti tweedi, ki so primerni za kostume in za dežne plašče, ki jih lahko nosimo na obe strani. Ce so namenjeni za dežne plašče, so 'seveda prepojeni in zato nepremočljivi.
Pri vzorcih tkanin je opaziti vedno manj cvetličnih motivov. Modni risarji črpajo nove zamisli moderne arhitekture, kiparstva, da celo iz celičnega sestava rastlin. Pravilna izbira tistega, kar je primerno za tkanine, učinkuje zelo elegantno. Kot. pravo nasprotje tem vzorcem lahko omenimo motive, ki so jih naredili po čipkah in ki po ljubkosti, lepih barvah ter dobrem tisku prav nič ne zaostajajo za prvimi.
2.
Istega leta p a je udaril navdušen triglavski planinec Jakob Aljhž, župnik na Donju, s svojini prvim podvigom. Na svojo pobudo in na svoje stroške je dal postaviti na vrh Triglava svoj stolp s prvim slovenskim napisom na tej naši gori; Aljažev stolp. Otvorjen je bil dne 14. avg. 1895 v njegovi prisotnosti in še štirih drugih mož, med njimi je bil skladatelj Matej Hubad. Zastopnika osrednjega SPD ni bilo zraven.
Medtem, ko je mojster Belec svojimi pomočniki nabijal pri njegovem stolpu, sestavljajoč ga iz sestavnih delov na zame. glelem vrhu Triglava, je župnik. Aljaž prisluškoval udarcem v — Deschmannhuette, Iz njegovih blaženih sanj ga je zdramil oskrbnik nemške koče: eSreča je za vas, da ni bilo nocoj Nemcev tukaj, sicer bi za vas ne bilo prostora«. To je Aljaža tako zbodlo, da je sklenil, da bo postavil drugo kočo na'Triglavu. Ko se je po odkritju svojega stolpa razgledo. val naokrog, in videl dve divji kozi, ki sta tekli čez Kredarico mu je bilo takoj jasno, kje naj bi koča stala. Na povratku domov je takoj kupil več oralov sveta na Kredarici od donske občine, zatem je sele potrkal pri SPD za pomoč tn sodelovanje.	..
Na tak. poziv pa osrednji od. bor, kljub svoji načelni planinski politiki, ni mogel ostati gluh, in prvič se je zgodilo, da se je na njegov poziv za javne prispevke v ^Planinskem ves^ niku« (v istem l. 1S95. se je namreč durštvo ojunačilo, aa je začelo izdajati svoje glasilo, ki so ga prejemali vsi člani) slovenska javnost velikodušno odzvala in zagotovila s tem gradnjo Triglavske koče in A~ Ijaževe v Vratih. Nemci so namreč tako dolgo iskali primernega prostora za kočo v Vratih, da jih je Aljaž prehitel.
V Planinskem mestniku se je glasilo med drugim; aVsem Slovencem naznanjamo preve. selo vest, da smo si v staro last spet priborili pelikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhunec po vsej Evropi že poznan Aljažev stolp, malo niže imamo Staničevo imenitno zavetišče in na Velem polju pii-jazno letovišče: Vodnikovo kočo. Kupilo je namreč SPD svet na Kredarici tik Malega Triglava. Tukaj na prostorni pla-nici... bodo spomladi vrli Triglavom zgradili našo Triglavsko kočo. Hvala Bogu, da bomo spet pod svojo streho na svojem Triglavu, da nas ne bodo več odurno pehali od sebe naši domači markovci (nem-čurji) in naši svoj slovenski rod nesramno sramoteči, slo vensko poštenje na prodaj noseči paraziti. Naš je Triglav in naš ostane na veke«.
Sam Aljaž, ki je dal na svojem svetu že prejšnjo jesen posekati macesne, je vodil dela pri obeh kočah. L. 1896 sta bili že obe otvorjeni. Sam Orožen je v otvoritvenem govoru v Vratih seveda — (na Kredarici je govoril načelnikov na_ mestnik Ivan Kruleč) — tako slavil Aljaža, da so ga zgrabili trije planinci in ga na ramenih nosili okrog koče.
Pri otvoritvi Triglavske koče je bilo že okrog 100 planincev, od teh je šlo na vrh okrog 7°.
S temi podvigi si je SPD sicer osvojilo Triglav, a nakopalo si je, in z njimi župnik A-Ijaž, več tožb kranjskih nemškutarjev, ki so jo pa na srečo na vsej črti polomili.
Osrednje SPD. P a je bilo hvaležno Aljažu, da mu je pokazal, kje je njegovo pravo delovno področje, jn ga izvolilo
za svojega častnega člana. Pravo planinsko delo se je začelo šele iz teh izhodiščnih točk. Ko je bila čez nekaj let narejena tudi Tominškova pot iz Vrat na Kredarico, je bila bitka za slovenski Triglav v glavnem dobljena (pot čez Prag si je bil prisvojil Alpenverein).
Ob prvi desetletnici je imelo SPD že 12 podružnic ter 20 koč in zavetišč Po vsem slovenskem ozemlju. Ob zaključku drugega desetletja pa je imelo že 26 podružnic in 34 zavetišč. V to dobo spada Tumov podvig: preplezanje Severne tri. glavske stene po smeri, ki se imenuje po njem, ali enostavno — slovenska smer. Z isto brzino se je množilo število
članstva SPD od začetnih 225 v l. 1893 na 6.046 v l. 1913 in na 10.044 v l. 1928, v l. 1950 pa na 49.840; število posetnikov koč pa je od 8.584 v l. 1913, na 42.380 v l. 1924, 61.370 v letu 1928 ter 262.000 v l. 1950. Ob 40-letnici je oskrbovalo že 70 stavb, od katerih je bilo 52 last SPD. Konec l. 1950 pa je imelo, kljub temu, da je bila med vojno večina koč požgana, spet 73 lastnih koč in domov, večji del povečanih in moderniziranih. Število podružnic pa je po vojni naraslo na 60.
Ni prostora, da bi se ustavljali na poedinih dogodkih ob. širnega dela SPD po vsem slovenskem ozemlju. Omenimo naj le še nekaj osnovnih ob-
dobij, kot je n. pr. prva svetovna vojna, ki je odtrgala na zasedenem ozemlju na Koroškem in na Primorskem 13 podružnic ter 5 koč.
Drugo važno obdobje je usta. novitev planinskega kluba «Skala«. Tu so se zbrali mladi ljudje z namenom, da delajo za povratek k pravemu, čisto planinskemu udejstvovanju, s pionirskimi odkritvenimi nagi. bi, kot so bili začeli naši prvi osvajalci Triglava: brata Dežman in Valentin Stanič l. 1808. in sto let kasneje člani planinske družbice «Dren» z Brinškom, Badjuro, brati Kunaverji itd. S to prerodilno dobo, ko
(Nadaljevanje na 4. strani)
m,; »e a.'—'f Zraven njega so s,,®tu8i- Zaklical sem jim, i ,sti k; Prebijajo v isto smer. V: .dvalf sern začutil, kako me -. delo , at zaporedoma nekaj kesU nk, isto nog°- To sem v ,3eč| util kot dve topi, ne-®ii j6 eksploziji, in noga se Vrv. rtPaenkrat uvila, kakor sem se na koleno
tirva\ac
DolnPbše
hoge in legel na zmrzla he i t me je občutek po-»>5la ttetnoči, iz ust mi je t v- Bu azana italijanska kle-‘u sem prepričan, da sem Stoži«. °Pravil. Pripravil sem da ker sem se bil odlo-]anca Jhe ne bodo klali kot °b n? ,° mi je nekako laz-""sli. da me bodo morali
Ograda Kalinga
zq poljano znanost
Jhj0, ^ništva UNESCO poro-Jodeljen jtb*la za let° 1933 fa p0i« a Kalingova nagrada .JttansiT. 0 tazlago znanosti -veoik7, ?u Pisatelju in znan-l	dr. Juliianu Ttnvlevii
PaHraH^' Jul‘ianu Huxleyu. tlinp.a a znasa 1.000 funtov
N*a&V aii -2'800 dolarjev.
U	vsako	le-
ZhZp°lago "v' ki ga 3e d£d na ženstveni g0Jm’ kulturni in »(aih naria°rganizaciji Zdru-i)«c M n°v indijski indu-B. PatnaUc.
o Verdijevi «Aidi» in Bize. tovih ((Lovcih biserov« je tržaška «sezonsko-operna» publika s premiero Rossinijevega ((Seviljskega brivca« doživela nad pričakovanje veliko predstavo. Toda ne le zaradj imena Tita Gobbija, ki je pač toliko znano in popularno (vsaj iz filmanih oper!), temveč zla. sti zategadelj, ker je to bila izvedba, ki se je skoraj do izenačitve približala idealni stilni izvedbi Rossinijevega najbolj značilnega dela.
Ce lahko le deloma verjamemo Rossinijevi starostni izjavi, da je napisal ((Seviljskega brivca« v dveh tednih (kar je kasneje njegov najbolj zanesljivi biograf Radidiotti demantiral in dodal še šest dni!), potem je prav tako nedvoumno, da je tega svojega brivca naravnost izpuhtel. V danih družbeno-političnih, pa tudi umetnostnih okoliščinah je po. menila ta vrhunska italijanska opera buffa za njenega tvorca — in libretista! — dokaj sme lo dejanje. Ne smemo pozabiti, da je po ((Seviljskem brivcu« šla italijanska operna tvornost zlagoma navzdol, Če ne upoštevamo nekaterih vr. huncev, ki pa v celokupni razvojni tvornosti vendar niso u-smerili linije nazaj. Zanimiv je politično-zgodovinski dokument iz leta 1856, ko je milanska policija napisala na li-Ift-eto sledečo pripombo; «Do-voliuie se izvedba z opozorilom da ne bo obleka Don Ba-silia' niti malo spominjala na obleko katerega koli verskega
OPERNA SEZON A NA GR_A DJJ
TITO
V ..SEVILJSKEM BRIVCU1
reda« Pa spletke pred premie.
“ te opere zlasti spletka vročekrvnega Paisiella (ki je 1 že trideset let prej glasbeno obdelal Beaumarchaisov libre, to in je bila pravzaprav ne-prekosljiva drznost. da slJ® mladi Rossini... m tako dalje.) in njegovih pristašev. Potem pa- scenski incidenti na premieri- tenorist Garci, ki sj je ležerno uglaševal strune na kitar" črna mačka, ki so jo spustili Pred rampo, skratka, nastal pe velik gledališki škandal in — jasno! — popoln polom. Toda le prvi dan Odtlej živi ta opera na opernih odrih vsega sveta, morebiti -e bolj sveže in še boU aktualno, kakor v pretekli dobi.
Izvedba ((Seviljskega brivca« na gradu Sv. Justa v četrtek, dne 18 julija je bila verjetno najkvalitetnejši glasbeni dogo. dek letošnje sezone.
-r-okrat je skupna izvedba Rossinija ila iz skoraj uradno pribite italijanske šablone v predstavo, ki po režijski plati, v scenariji in glasbeni izvedbi
ni dosti zaostajala za seriozni- | membrano. Njegova nastopna —; izvedbami velikih opernih i arija o Eigaru je doživetje, da
malo takih. Gobbija ni populariziral njegov bariton, pač pa prej njegovo veliko operno — izvajalsko znanje, ki mu gotovo ni priletelo z neba, ampak je rezultat dolgoletnega trdega dela in — no, razumljivo! — čudovitega organa. In še to: na odru šele prav zaživi, kajti Figaro ne utegne pozirati pred publiko in arijo natanko preračunati na efekt. Velik, dramatičen in kovinsko jasen, dasi za spoznanje preoster bariton z izrazito italijansko pevsko šolo. (Od jugoslovan. skih pevcev se mu naglo približuje baritonist Vladimir Ruždjak iz Zagreba, ki ima vse odlike velikega opernega solista.)
Rosina Antoniette Pastori je sicer neizrazit dramatičen (!) sopran s presenetljivo kolora-turo. Igralsko še malce neuravnovešena je dala vendar solidno kreacijo te velike ope-re-buffe. Simpatična vloga Don Bartola se je izživela v
gledališč. Kljub dejstvu, da je režiser Carlo Piccinato zelo vljudno dovolil razmeroma mnogo koncesij nekaterim solistom, zlasti vlogi Don Bartola v smislu preosebnega burkaštva (ki pa je tržaški publiki očitno bilo všeč!), je v skup. ni oceni spravil ((Seviljskega brivca« v novo, gibljivo in svežo predstavo.
Solisti so zanesljivo in z veliko operno rutino obvladovali svoje vloge. Samostojno tre-tirani recitativi in belkanti-stično izpeljane arije so zvenele v izredno akustičen prostor na gradu z gotovostjo, ki je večkrat nismo vajeni.
Mnoge bralce bo zanimalo, kaj bi bilo treba napisati o Gobbiju? Pravzaprav nič takega, kakor le to, da bi bila mnoga opera tega ali onega italijanskega mojstra brez njegovega sodelovanja skoraj praz-nai Gobbi ne preseneča le v filmu, kjer gre njegov prodor, ni bariton skozi mikrofonsko
spodobni burki, ki je prijala tržaški publiki. Toda izrazit buffo-bariton. Stilno najbolj idealna kreacija ((Seviljskega brivca« pa je poleg naslovne vloge bil brez dvoma Don Ba-silio, ki ga je tolmačil buffo-basist Fernando Corena. Njegova glavna arija v drugem dejanju, ki jo je s tem pevcem treba še gledati, bo ostala v nepozabnem spominu. Polna vloga humorja, toda niti ene banalnosti. «Serenadni» tenorist Nicola Monti je vlogo Al-mavive ostvaril solidno muzikalno.
Dirigent Pino Trost je Rossinija interpretiral več ali manj brez lastne osebnosti, skorajda premalo zainteresirano. Res je seveda, da si veliki pevci večkrat ne dovoljujejo, da bi jim dirigent ali režiser »vsiljeval« svoja tolmačenja (ki pa zopet niso nič več, kakor vljudnostni kompromisi!). To. krat je izvajanje sploh bilo brez tolmačenja. Pri Rossiniju je to včasih mogoče, večkrat pa lahko nastane zaradi te »železne stilnosti« neverjetna izvajalska polifonija. Tokrat se to k sreči ni zgodilo ker so se igralci sami potrudili. Brez dolgih not seveda ni šlo. Toda to je že nacionalna vrlina.
Moški zbor je brezhibno zapel tistih par taktov. Orkester, ki ga poznamo iz zimske sim fonične sezone, je tokrat bil do poslednje note homogen in do intimnosti diskreten.
Se enkrat: velika predstava in doživetje z Gobbijem! LM
PODJETJE 1. OKU V KOPRU
cestna delovnemu ljudstvu oo obletnici ljudske vstaje Slovenije
EX AMPELEA
IZOLA
Ob prazniku ljudske vstaje ( Slcmenije čestitamo vsem delavcem in cenjenim odjemalcem ter priporočamo naše proizvode.
EX AMPELEA
v V tal	sna nita d. d.
pravni sedež: Koper	
ravnateljstvo v Piranu	
te l	eion štev. 21
Ob prazniku dnova vstaje Slovenije želi
delovnemu ljudstvu obilo novih uspehov
TRGOVSKO
PODJETJE
PORTOROŽ telef. št. 33
Ljudski odbor mestne občine Piran
a, občinski odbor Soc. zveze
delovnega ljudstva v Piranu
čeMitala h plamilm 22. julija 1953 obemu liudMuu
TRGOVSKO PODJETJE
PROGinmO
IZOLA	■	žel.	m.
čedtita, dv-O-jifn cenjenim odjemaJlr § cem li dnem uataje d^Umenije |
illllllll!llllllllllllllll!‘lllllllll|||||ltliinillllllllllllllllllllllllllllNllllllllllW
Ob prazniku 22. julija
čestita svojim komitentom in jim
želi obilo uspehov pii delu
ISTRSKA
BANKA.«
KOPER
m' K	ffG	Vremenska	napoved za dane.s:
*	Pretežno	jasno,	nekoliko	ve-
trovno. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 31,2 stopinje; najnižja pa 20 stopinj.
TRST, sreda 22. Julij« 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje; jug. cone Trsta: 8.45:
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda. — Trst II.: 21.30. Chopinove balade in fantazije. — Trst I.: 18-30: Koncert pianistke O. P. Santoliquido. — Slovenija: 16.50: V pesmi in plesu po Jugoslaviji.
V nedeljo je bila proslava 38. obletnice velikih bitk med italijansko in avstrijsko vojsko na Kalvariji, ali Podpori, kakor po italijanskih listih imenujejo ta hrib ob tej priliki. Spomini na tisti dan so res žalostni in zaslužijo zaradi svoje tragičnosti, da se jih spominjamo z vso pieteto, namreč pieteto do tistih de-settisočev in desettisočev italijanskih vojakov vseh redov vojske, ki so morali kakor brezpravni sužnji na povelje zločinskih generalov in poveljnikov takratne imperialistične Italije naskakovati močno utrjeni hrib z zavestjo, da ga ne bodo zavzeli, vendar pa da bodo pri tem dali življenja.
Dolgo časa so vojaški oddelki naskakovali Kalvarijo, in prav toliko časa so za italijanske imperialistične cilje krvaveli nedolžni italijanski vojaki. Vsak dan so iz prvih bojnih linij pošiljali v zaledje velike skupine zvezanih vojakov, ki so spoznali boj brez upa zmage in se rajši pustili justicirati od neusmiljene lastne vojaške justice, kakor pa da bi šli v neizogibno smrt. Desettisoč karabinjerjev so tisti dan zapodili proti oddelkom Bosancev, ki so bili pod avstrijskim orožjem, in od teh se jih je vrnilo samo 200.
Spričo takih dogodkov bi bilo bolj kot pravično, da bi se razni ljudje, ki danes sedijo na italijanskih odločilnih mestih in ki so prevzeli v dediščino vso italijansko preteklost, spomnili na grozno uničevanje nedolžnih vojakov in obsodili politiko in ljudi, ki so zakrivili njihovo smrt. To se pravi, da bi morali razni Bernardisi in tisti, ki so imeli priložnostne govore in nagovore, oddolžiti padlim vojakom predvsem z najodloč-nejšo obsodbo imperialistične politike, ki je stremela po osvajanju neitalijanskih krajev ob vzhodnih mejah, neitalijanskih krajev kakor je Gorica in sama «Podgora», kakor imenujejo še danes Kalvarijo in vas Podgoro v italijanščini.
Namesto tega pa smo dočakali ravno nasprotno, da sta goriški župan dr. Bernardis in odlikovanec z zlato medaljo Guido Slataper govorila o «osvoboditvi Julijske kra-jinen in o turnejah, za katere so naši (italijanski, op. ur J vojaki hrabro padli...)) Govorili so tudi o «balkanski civilizaciji)), z jezo pa mislili na Jugoslavijo, ki je v drugi svetovni vojni udarila italijanski nenasitni imperializem po gobcu in tako enkrat za vedno pokazala italijanskim politikom, da se Mussolinijeve težnje širjenja proti vzhodu ne bodo uresničile.
Razburjenje trgovcev in obrtnikov zaradi dajatev turističnemu uradu
Posredovanje Pokrajinske ime obrtnikov - V Gorici ni razvil turizem in se na la način tudi ne bo mogel raivili
Goriški obrtniki in trgovci so zelo presenečeni, ker so te dni hodili po hišah predstavniki Pokrajinske ustanove za turizem ter jim predložili opozorilo zgoraj omenjene ustanove, na katerem je bilo označeno, da bo moral ta ali oni trgovec plačati na podlagi obdavčljivega zneska še določeno vsoto, ki gre v korist krajevnega urada za turizem. Nekateri trgovci bi morali plačati celo več kakor znašajo njihovi davki državi ali pa občini.
Izterjevanje te pristojbine pri trgovcih v korist turistične pokrajinske ustanove ima že svojo zgodovino. Izvršni svet Pokrajinske zveze za obrtništvo je že od leta 1950 dalje nasprotovalo izvajanju zakona od 21. avgusta leta 1937, ki predvideva plačevanja posebnega davka uradu za turizem za tiste osebe, ki imajo od turizma neposredne gospodarske koristi. Stališče Pokrajinske zveze za obrtništvo je bilo vseskozi toliko pravilnejše in nujnejše, ker v Gorici ne moremo govoriti o turizmu, zakaj tistih nekaj desetin turistov, ki pride ob lepih nedeljah in praznikih v Gorico, daje zaslužek samo trem ali štirim lastnikom hotelov m nič več in nič manj.
Poleg tega pa je ta zakon bil sprejet pod fašizmom, ko je oblast podvzemala vsemogoče zakone, samo da je nagrabila za svoje ustanove in zase čim-več denarja, ki ga je potem uporabljala za gradnjo vojne industrije in priprave napada.
Čeprav je Pokrajinska ustanova za turizem razrešila nekatere kategorije plačevanja te pristojbine, je prizadela še vedno zelo veliko število trgovcev in obrtnikov. Nezadovoljstvo prizadetih je upravičeno, ker bi morali marsikateri plačati vsoto, ki se suče od 14 do 20 tisoč lir.
Zaradi velikega nezadovolj-
VesJi za Jrgovce
Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da so na sedežu zveze, Korzo Verdi štev. 5, I., na vpogled razne okrožnice, o sledečih zadevah: 1. Anglija — predujem ene tretjine kontingentov, ki jih predvideva italijansko-angleški trgovski sporazumo od dne 29.1.1953; 2. Islandija — zamena not, podpisane v Rimu dne 27. junija 1953; 3. Seznami carinskih tarif; 4. Poljska — deseta odgo-ditev trgovskega sporazuma (15. junija 1949); 5. XVII. velesejem Severa; 6. Prožne oguli-ne — uvoz; 7. Internacionalna banka za obnovitev in razvoj Washingtona — Izvozi italijanskega blaga s finansiranjem B.I.R.S.; 9. Grčija — sprostitev uvozov.
stva nad izvajanjem fašističnega zakona, ki je tako močno prizadel že itak gospodarsko zelo oslabele goriške trgovce, je Pokrajinska zveza za obrtništvo sklenila posredovati, in zato je pozvala vse tiste trgovce, pri katerih ni na dobljenih potrdilih označena tudi gospodarska dejavnost, naj napravijo priziv na krajevno ustanovo za turizem in zahtevajo razbremenitev plačila.
Organizacija obrtnikov pa bi morala v svojih zahtevah iti do kraja in vztrajati, da se v Gorici sploh ne izvaja zakon od leta 1937, ampak bi bilo treba ravno v nasprotju s tem zakonom izglasovati drugega, ki bi vsaj v majhni meri naravnal kosti gospodarsko strtim goriškim trgovcem in obrtnikom.
Pokrajinska zveza za obrtništvo daje pojasnila na svojem sedežu na Korzu štev. 11.
V
v. t4 **'
Hudičev most v Čedadu.
NE OBLJUB, NUJNO POMOČ POTREBUJEJO
Strašen vihar in nevihta
v nedeljo v Beneški Sloveniji
Stemnilo se je. kakor da bi bila trda noč ■ Razkrite strehe, izruvana drevesa in opustošeno polje • Kakor sodni dan
Vogriču in Lovrencu Vogriču i kakor vsakikrat. Prav bi bilo, iz te vasi je pobilo in razme-I da bi italijanske oblasti manj
V nedeljo 19. t. m. od 15. do 17. ure se je po naših gorah stemnilo, kakor da bi bila trda noč. Začel je divjati in razsajati vihar, da stari ljudje ne pomnijo še takega pri nas. Za sedaj imamo točne podatke samo iz treh občin, v katerih je nevihta naredila ogromno škodo; te občine, so: Grmek, Dreka in Sv. Lenart. V vaseh, ki spadajo pod te občine, so se morah ljudje zapreti v hiše, a tudi v hišah je bilo življenje v nevarnosti. Strašno je bilo to gledati.
Tako je vilo in lomilo, da se je zdelo, da bo konec sveta. Izruvalo je in polomilo debelo drevje, kostanje, jablane itd. Zvilo je trte, zatolklo je v tla koruzo, krompir in drugi pridelek; prevrnilo kozolce, na katerih se je sušila pšenica. Vihar je razkril strehe in razdrl senike. Nekaterim kmetom je samo na gospodarskih poslopjih naredilo od 50.000 do 100.000 lir škode. Rudolfu Truš-njaku iz Dolenjega pri Sv. Lenartu je razkrilo skoraj vso streho; Jožetu Mariniču iz Dol. Brda pri Grmeku je razdrlo senik in razbilo 18 «šapov» (to so trami z opeke in cementa, ki stanejo več kot 1500 lir vsak). Pripravil jih je bil, da bi zidal hlev. Tudi Evgeniju
Promet mora biti bolje urejen da bo manj prometnih nesreč
Malomarnost goriške občinske uprave - Tržič je dorici lahko za zgled - Nekaj važnih predlogov
Mnogo se je že pisalo in go-1 ves promet. Stražniki pa bi
Vorilo o prometnem problemu v goriikem mestu, a malo ali skoraj nič ni bilo na tem polju storjeno. Promet, posebno avtomobilski, in še bolj promet z «motoekuterji» se vsak dan veča, a uredbe in naprave so še vedno iste kot so bile pred leti pred drugo svetovno vojno. Po goriških ulicah, posebno po Korzu, vidimo »junaške« podvige še bolj »junaških« motoristov in avtomobilistov, ki drvijo tudi z brzino 80 km na uro. To je prva hiba; ne obstaja nobena omejitev brzine. Goriška občina bi 'uhko potrojila malenkostno vsoto in objavila razglas in ukaz. da je treba brzino v mestnem središču omejiti.
Goriški motoristi in avtomobilisti pa poleg tega piskajo in trobijo ves dan in se sploh ne zmenijo za uboge živce meščanov. Tretja točka: križišča so brez varstva in zaradi tega ni nič čudnega, če se zgodi toliko nesreč- Čeprav je občina postavila pred časom nekake signalne priprave na križišču pred kavarno Garibaldi in pred gledališčem Verdi, ni vse to dovolj. Poleg teh priprav bi morali stati stražniki, ki bi vodili
morali biti tudi pred pošto, na križišču pred cerkvijo Sv. Justa, na začetku Ul. Trieste in na križišču pred sodnijo. Zdi se, da je skrb demokristjanske uprave bolj posvečena zaljubljencem v javnem vrtu, kjer so postavili pred časom dragocene neonske svetilke, kot pa naraščajočemu prometu. Manjše občine na Goriškem, kot so Tržič, Ronke im Krmin so lahko za vzgled pokrajinskemu središču.
Ob nedeljah zjutraj se zbere pred sedežem Avtokluba v Ul.
Nazario Sauro lepo število »scooterjev«, ki pridejo iz cele pokrajine po bencinska nakazila. Pri tem pa vlada v parkiranju teh vozil tak nered, da je prehod po tej, sicer široki, ulici, pravi problem. Ni dovolj tabla, ki jo je županstvo postavilo pred nekaj tedni, ob nedeljah bi moral tamkaj službovati tudi mestni stražnik, ki bi urejeval promet.
Marsikdo bo na to odgovoril, da goriška občina nima denarja za ureditev prometnega DEŽURNA LEKARNA vprašanja, za vzdrževanje več- _	. .. ... .
jega števila mestnih stražni- Danes Posluje ves dan ln po-kov, itd. Mi pa nismo tega mne- n°či lekarna Venuti, Ulica Ra-nja. V Tržiču, na primer, kjer—batta št. 18 - tel. 21-24.
je število prebivalstva za polovico manjše kot v Gorici, je isto število stražnikov kot v Gorici, če ne še večje. V Gorici pa vidimo mestne stražnike, kako krožijo i>o zelenjad-nem trgu, kako kramljajo po mestu, le tu pa tam se malo pobrigajo za promet in priso-lijo neprevidnemu vozaču kako kazen. Neobveščeni tujec si bo mislil, da so ljudje v Gorici zelo disciplinirani, ker je kazni v goriški občini vsaki mesec le sto ali dvesto. Pa bi se bridko motil. Ce bi goriška policija hotela dati kazen za vsak prometni prekršek, bi bilo gotovo vsaki mesec nad tisoč kazni in s tem tudi lepa vsota denarcev za občino, ki bi ta denar lahko uporabila za izboljšanje prometa.
A to so žal le sanje. Se nadalje bomo videli «junaške» motoriste po Korzu, prisostvovali bomo nesrečam in vse to le zaradi pomanjkanja dobre volje s strani odgovornih.
talo s strehe nad 50 strešnikov. Več ali manj je vsak kmet prizadet od te nesreče.
Žalosten je pogled na polja. Ko je vihar najbolj divjal, se je usula še toča, ki je sekala kakor da bi bila jeklena.
Meseca maja je bila slana, ki je naredila veliko škodo na našem polju. Toča nas je že petkrat obiskala in predzadnji krat je sam videmski list «Mes-saggero Veneto« priznal, da znaša škoda samo v Grmeku čez 40 milijonov lir. Sedaj je škoda še večja.
Ko so naši kmetje utrpeli veliko škodo, ki jo je povzročila toča, so oblasti obljubile pomoč, toda do danes ni še nihče dobil ničesar. Tudi sedaj bodo obljubljali pomoč, a potem bodo hitro pozabili na svoje obljube in naše potrebe,
na svojem Iriolavu
(Nadaljevanje s 3. strani)
je zrelejša mladina z dr. Klementom Jugom na čelu zavest_ no krenila stran od izglajenih poti v samotne, večini nepristopne stene, ter odkrivati sodobnosti nove predele gora in poglede, s to dobo šele je slovensko planinstvo postalo enakovredno onemu drugih narodov. In statistično poročilo iz leta 1950 je lahko dodalo v spremembi k tistim iz prejšnjih desetletij, da je dosegla P Z (Planinska zveza Slovenije) pri 60 podružnicah oz. društvih, da jih ima 25 svoje alpinistične odseke, kjer sodeluje 800 plezalcev, od teh 200 rednih članov. V. samem letu 1950. so izvršili 2412 plezalnih vzponov. S tem je bil dosežen pogoj za odpošiljanje planinskih odprav v inozemstvo in v dru_ ge jugoslovanske republike, največ v Bosno in Hercegovino, Metohijo, nadalje v Francijo, Avstrijo in Švico.
Po vseh teh edinstvenih u-spehih je Planinska zveza Slovenije oz. že prej SPD postala vsenarodna organizacija. V-pravičeno je zato, da slavi svo_ jo 60-letnico posebno slovesno, toliko bolj, ker so mu bile prejšnje jubilejne proslave večjidel preprečene: 25-letnica je padla v dobo prve svetovne vojne (1918.), 50-letnica pa v sredo narodnoosvobodilne borbe l. 1943.
Danes, ko je vsak 26. Slovenec član planinskih društev, naj se tudi tržaški Slovenci v polni meri odzovejo pozivu m se udeleže jubilejnih proslav v Vratih dne 1. in 2. avgusta, in kdor želi še 3. avgusta k otvo. ritvi ceste na Mangrt in koče na Mangrtu, posebno pa odkritja spomenika dr. Juliju Ku-gyju v Trenti
Z. JELINČIČ
KONEC
obljubljale in vec storile v korist našega revnega prebivalstva.
J. P.
Nesreča pri igri
12-letm Jožef Tortoioli, iz Gorice, Tržaška ulica št. 189, se je včeraj zvečer igral na dvorišču. Pri igranju pa je nesrečno padel in si zlomil desno roko. Rešilni-avto Zelenega križa ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia.
Tatovi med Kopalci
Zaradi vročine, ki je zadnje dni pritisnila tudi pri nas, se vsakdo, ki ima količkaj časa, rad napoti v popoldanskih urah k Soči, da se tam malo ohladi. Toda med kopalci so tudi ljudje, ki ne gredo k Soči samo zaradi tega, da bi v bližini hladne vode zadihali. Njihov glavni namen je ta, da bi prežali okrog oblek, ki jih kopalci pustijo kje na prostem in od tam tudi kaj odnesli. Tak je bil načrt neznanca, ki je včeraj šel k Soči in se ustavil v kraju, kjer je bil med mnogimi kopalci tudi 16-letni Jožef Ferrari iz Ločnika, Ul. Giulio Cesare št. 5. Ferrari je v dobri veri do svojega bližnjega pustil obleko za nekim grmovjem in ko se je proti večeru hotel vrniti domov je zapazil, da so mu tatovi ukradli listnico, v kateri je imel osebno izkaznico in 300 lir.
Odhod in prihod
otrok iz kolonij
Včeraj zjutraj se je izpred Dijaškega doma v Svetogorski ulici odpeljala v Ukve v Kanalsko dolino druga skupina slovenskih otrok na 15-dnevne počitnice. To pot so bili na vrsti dečki. Po prihodu v Ukve so se takoj porazgubili po poslopju počitniške kolonije, na izpraznjeni avtobus pa so stopile kasneje deklice, ki so se po 15-dnevnih počitnicah vrnile srečne in vesele na svoje do-
Nehvaležna krava
V ponedeljek proti večeru se je 47-letni kmet Roman Piz-zul iz Gorice, Trg sv. Antona št. 6, vračal z dela na polju s kmečkim vozom, katerega sta peljali dve kravi. Ko je prišel do Ul. Lantieri, se je ena izmed krav razburila in začela skakati. Voznik je hotel kravo pomiriti in se ji je zato približal, toda v istem trenutku ga je krava sunila z glavo v prsni koš in kmet je zletel v neko žično ograjo ob poti. Na pomoč mu je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v bolni-c i Brigata Pavia. Zdravnik, ki ga je sprejel v oskrbo, je ugotovil, da si je Pizzul zlomil nekaj reber, pri padcu na žično ograjo pa se je laže opra-[skal na več krajih. Ako ne bodo nastopile posledice, bo ozdravel v treh tednih.
KINO
VERDI. 17.30:	«Lotarinški
križ«. J. Kelli, J. Aumont.
CENTRALE. 17:	«Maščevalec
Manile«, D. Renoldo in S. Gurie.
VITTOR1A. 17: »Očitanje vesti«, G. Francia in O. Toso.
MODERNO. 17: «Pod pariškim nebom«, B. Auber.
LETNI. 21: «Tvoja usta gorijo«, R. Widmard.
V ZNAMENJU OBLIKE IN BARVE
JlikaulUL MLMtaoa Z. C&ddauei
V soboto 18. t. m. je bila v prostorih «Circolo della Stampa« odprta razstava Go-ričanke L. Cossovel. Slikari-ca razstavlja 11 olj in 12 a-kvarelov, katere prištevamo k novi struji spacialnega slikarstva.
Nimamo namena tu razpravljati o struji kot taki in o problemih, ki jih skuša reševati, omejili se bomo samo na nekatera dela, ki so močneje vzbudila našo pozornost. Prej pa moramo vseeno poudariti, da slikarstvo, kot vsaka druga vrsta umetnosti predstavlja vedno neki problem; toliko teže ga moremo doumeti, kolikor bolj se u-metnifki jezik oddaljuje od preproste fotografične realnosti in išče nove vsebine, ali kot v tem primeru, nove oblike in razsežnosti.
Od razstavljenih akvarelov nam najbolj ugajata prui in po vrstnem redu osmi akvarel. Oba sta brez naslova, ker nimata nobene vsebine tudi m namen umetnice, da bi jim hotela to dati. Oba se omejujeta le na golo
obliko in še ta je zajeta samo v svojem bistvu, Oblika je prvi začetek! Ta gola, brezvsebinska oblika, izražena v akvarelih, dobi v oljih tudi vsebino:	Benetke. Od
teh nam najbolj ugajata «Zarja v Benetkah» in ((Zaton«. A tudi tu najprej dojamemo obliko. Vsebina se nam komaj pozneje razkrije, zajeta tudi ta samo v najbistvenejših potezah.
Poleg oblike igra barva najvažnejšo vlogo in moramo reči, da umetnica kaže na precejšnjo barvno občutljivost
Vsaka ponovna beseda bi bila odveč, ker gre za novo slikarsko strujo, ki je komaj v zametku in katere poti še ne moremo predvidevati. Vsekakor lahko rečemo, da nekatera dela izmed teh, ki nam jih je pokazala L. Cossovel v tej svoji razstavi, ne predstavljajo le neke mode, kar se tako pogosto dogaja p modernem slikarstvu, temveč vsebujejo nekaj prvin iz katerih lahko sklepamo na u-goden razvoj.
X. j.
I i!
SEDEMNAJSTA ETAPA - PRVA V ALPAjj
Wagtmans prvi v Gapu
Splošna ocena na prvih mestih tudi po včerajšnji etapi nespremenjeni
VRSTNI RED NA CILJU 17. ETAPE MONACO - GAP (261 km):
1. VVAGTMANS (Hol.) v
8.?34”;	2. Bartali (It.) presledek 44”; 3. Voorting G. (Hol.)
44”; 4. Rolland (Fr.) 55";	5.
Meunier (NEC) 1’10”; 6. Serra (Sp.) 1’15”; 7. Rossello (It.)
2’10”; 8. Trobat (Sp.) isti čas;
9. Bober (Ile) isti čas; 10. Hu-ber (Sv.) 3’42”; 11. Forestier (NEC) 3’51”; 12. Massip (Sp.);
13. Couvreur (Belg.); 14. Magni (It.); 15. Bobet (Fr ); 16. Schaer (Sv.); 17. Van Est (Hol.); 18.
Geminiani (Fr.); 19. Quenne-hen (NEC); 20. Mallejac (O), vsi s časom Forestierja 3’51”;
21. z istim časom je prišla na cilj skupina 26. kolesarjev, med katerimi: Astrua, Drei, Isotti,
Close, Le GuMly, Bauvin. Mirando, Lazarides, itd.; 51. Cor-rieri 6’25”; 53. Baroni 8’25”.
GAP, 21. — Prva alpska etapa, Monaco—Gap, 261 km; pot se dvigne z obale na višino 1347 m (Col de Maure); v tej etapi še ni najvišjih vrhov, vendar pa jih je kar pet in zadnji, Sentinella, je oddaljen samo 7 km od cilja (vožnja navzdol). To so v kratkem karakteristike današnje etape.
Med favorite za zmago bi skoraj težko prištevali Barta-lija z njegovim precejšnjim zaostankom, če ne bi bil prav on sam tisti, ki še ni vrgel puške v koruzo. Toda če bi hotel nadoknaditi zamujeno, potem je za to prilika samo v Alpah. Pričakovati je torej bilo, da bo Bartali erekeh) svojo besedo — zdaj ali nikoli.
No, danes je res «spregovoril».
103 »S 150 175	200	225
Profil včerajšnje etape.
Ni sicer sprevrgel vsega položaja na lestvici, toda premaknil se je za nekoliko mest naprej in tudi nekaj minut je pridobil. Kljub vsemu je bila današnja etapa prelahka za starega nergača, ki pravi, da se na koncu šele ugreje. Seveda, to so lahko samo bese-
SPLOSNA OCENA PO 17. ETAPI :
1. MALLEJAC (O.) 99.47’35”;
2. Astrua (It.) presledek 1T3";
3. Bobet (Fr.) 3’13”; 4. Rolland (Fr.) 3'51”;	5. Close (Belg.)
5’38”; 6. Lauredi (Fr.) 6’52”; 7. Schaer (Sv.) 7'25”; 8. Geminiani (Fr.) 8’15”;	9. Bauvin
(NEC) 9'3S”;	10. VVagtmans
(Hol.) 9’39”;	11.	Mahe’	(O.)
12’44”; 12. Anzile (NEC) 14’47”; 13. Mirando (SE) 14’55”; 14. Bartali (It.) 16'43”; 15. Voorting G. (Hol.) 18’36”; 17. Ern-
Na počitku v Monacu si je Astrua (desno) v družbi bivše®1 dirkača Camellinija ogledoval mesto.
zer (Luks.) 19’23”; 18. Magni (It.) 23’08”;	19.	Serra	(Sp.)
24’44”; 20. Rossello (It.) 28’40”; 50. Isotti (It.) 1.13’47”; 51. Baroni (It.) 1.21’39”; 57. Corrieri (It.) 1.34T3”;	58.	Drei (It.)
1.37T5”.
de. Vsekakor je Bartali danes privozil drugi, 44 sekund za prvim.
Napadati je pričel 45 km pred ciljem po zadnjem okrevališču. (Tam je bil med gledalci — sam Fausto Coppi, ki je prišel pogledat, kaj delajo njegovi kolegi in kako jim kaj gre. Mogoče mu je bilo v tistem trenutku kaj žal, da tudi on ne vozi z njimi). Za Barta-lijem sta zavozila Wagtmans in Francoz Rolland. Kajpak, ni slabo obesiti se na Bartalija. -če misli pobegniti. Tudi še zasledovalca nista spuščala v vodstvo in ju je torej moral Bartali rad ali nerad evleči)). Strmina je bila prelahka in prekratka, da bi se ju mogel otresti. Potem pa je še v zadnjem kilometru strmine Barta-li opazil, da pri njegovih prestavah ni vse v redu, pa se n) upal^kaj popravljati, da bi ne bilo potem še slabše. To sta opazila tudi Wagtmans in Rolland, ki sta pričela z izmen.ia-t ajočimi se sunki. Prišli so še drugi, vendar je samo Wagt-mansu uspelo pridobiti 39 sekund prednosti ' na zadnjem vrhu. S pridobljeno prednostjo je bil Wagtmans v vožnji navzdol proti cilju pravi ((leteči Holandec)) in je naskok povečal še za pet sekund. Na strmini nihče ni vzdržal vožnje z Bartalijem razen Voor-tinga.
Vendar bomo šele jutri, v etapi Varsa in Izoarda, lahko rekli, ali smemo na Bartalija računati kot na favorita ali ne.
GASTON DUBOIS
t OCENA ZA VELIKO NAGRADO PETDESETLETNIC* TOURA:
1. SCHAER (Sv.) 226 toč* 2. Magni (It.) 248 ; 3. Genu«1* ni (Pr.) 282,5; 4. Van Est (HoL 334; 5. Rolland (Fr.) 338; 6. Voorting (Hol.) 384; 8. Bot* (Fr.) 458; 9. Lauredi (Fr.)
10. Bauvin (NEC) 499; 11. 8f. tali (It.) 510; 16. Rossello 593.
OCENA ZA VELIKO GORS^ NAGRADO PO 17. ETA?1
1. LORONO 32 točk; 2-rando 29; 3. Schaer 22; 4. nj bet 20; 5. Bauvin in Astrua J' 7. Le Guilly 15; 8. Huber 9. Van Genechten 12; 10. “ ra 8; 11. De Smet in G. V«0’ Bol*1
ting 7; 13. VVagtmans in Bol 6; 15. A. Voorting 5; 16.
di, Tonello in Van Est *'•
Mallejac, Rotta in MeuWer,
22. Darrigade, Forestier in
iineris 2;	25.	Anzile. M*®”
Close, Quentin in Bartali !•
□
a
dem
ZASTOPNIK IN GLA VNA ZALOGA :
MDR. HDIHORCII TRGOVCEV I JESTVINAMI
TRST - Ul. Valdlrlvo S, tel. 50-34
Hm. /65
Profil današnje etape
Plavanje
prvelff/
Na plavalnem tek mov93j v Budimpešti so bili doScZ^i mnogi odlični rezultati. Na j m prosto za ženske sta Te . in Gyenge plavali 1:06,81 * ( ska štafeta 4x100 m mešanj, postavi Temes, Littomerio* Szekely in Gyenge je d°set<, s 5:19.6 nov madžarski relCI,jr med moškimi pa je bil ^ boljši Ipacs, ki je prep*9 | 100 m prosto v 58.5.
V nadaljevanju Budimpešte v plavanju j® 'Vf ki preplaval 400 m pr°s’ p. 4:41.7, Csordas 1500 m Pr21 19:01.0, Gyenge pa je dot. na 200 m prosto nov ma j ski rekord z rezultatom 2- s
V Parizu je bilo medn9 tr no plavalno tekmovanje, /'.jji rega so se udeležili najb. J švedski plavalci. Dosežen' f bili naslednji rezultati: I -A prosto; Larsson (Sved) p) 100 m hrbtno: Violas 1:09,9; 200 m prsno; Br°u (Fr.) 2:44.5; 4x100 m Jjjj Švedska 4:30.6; Francija »■el
15-letna Doritt Christe^j-je v Aarhusu dosegla a nim rezultatom 6:09.3 nov | ski rekord na 400 m PrS%sb
V Zuerichu je Gerlcke gel z rezultatom 2:42.0 r,oVtralZ
na 200 n*e‘
carski rekord hrbtno.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka «3-808 in «4-638.	- Postni
predal 802. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSlrie v Sirlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »O lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pelltco l-II. Tet 33-82 — Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud, repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega * Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ
din-
ISK*
Trd-