Pravljice Božene Nčmcove.
Prevedel Dr. P.
(Nadaljevanje.)
„Kam pa naj jutri pošljem tega fanta ?"
„Zares ti ne morem povedati", je rekel mož.
„Na lov naj gre", je pravila za nekaj časa starka. Mušica je odletela k Milostinu, da ga pripravi in potolaži.
Zaran je prišla baba in velela, naj gre z njo. Dala mu je leseno motiko in lopato. Prišla sta k ribniku in obstala. „Tukaj" je rekla starka in pokazala veliko loko ob ribniku, „izkoplješ jamo in pustiš ribnik v njo, v ribniku pa moraš vjeti zlato in srebrno ribo."
Baba je odšla, Milostin pa je brez skrbi legel na zemljo in mislil na Kraso. Bil bi neumen, če bi se z lesenim orodjem spravljal na delo. Opoldne je priletela golobičica in že je rilo tisoč krtov po zemlji' Kroinkrog so nastajale jamice, dokler ni bila namesto loke globoka jama in pritok iz ribnika. Voda se je vdrla v jamo, Krasa je nastavila mrežo in takoj sta se metali v njej zlata in srebrna riba.
Čudila se je baba zvečer, še bolj nego prejšnji večer ko je videla vse v redu. Vpraševala je doma, a nihče ni vedel, če je kdo kraljeviču pomagal.
In mušica je zopet prisluškovala. »Morebiti zna čarati, pa to ni mogoče. Toda jutri bo jezdil in pri tem mu ne bo nič pomagalo."
Krasa je prinesla Milostinu poročilo: Jutri moraš jezditi, a bodi brez strahu, prvi konj bo Drdra, drugi Treperenda. Če se ne bosta mogli s teboj visoko dvigniti, ovij si to le rdečo ruto okoli vratu in težek boš kakor svinec. Ko stopiš s konja, odskoči in zmahni trikrat s tem le belim robcem, da ti ne bo škodoval ogenj, ki ga bo konj bruhal na tebe. Tretji konj bom jaz; takrat vrzi obe ruti za sebe, kajti jaz ti bom na pomoč."
Zaran je starka poklicala Milostina na dvorišče in vela pripeljati belega konja. „Na tem konju moraš v zraku moj grad sedemkrat objezditi", je zapovedala kraljeviču.
„Meni je prav, če bo me le mogel nositi."
Z ruto okoli vratu je skočil pogumno na belca, ki pa se je komaj premikal z mesta in se za nekoliko korakov zvrnil na tla. Milostin odskoči in ko jame konj jezno brcati in bruhati ogenj, zamahne trikrat z belo ruto in ogenj ugasne. „Slaba mrha je to, če nimate boljšega konja, ne bo nič z ježo."
Pripeljali so rjavega. Zgodilo pa se je kakor s prvim. Srdita čarovnica je dala pripeljati vranca. Kraljevič je vrgel ruti za sebe, vspel se na vranca in se dvignil z njim v zrak kakor ptič. Sedemkrat je objezdil grad in se spustil zopet na dvorišče. „To je konjiček", je pravil, „na njem se jezdi kakor na perotnicah." Baba je tekala po dvoru kakor stekla kusa. Ko je videla, da je njena nada uničena, je zaprla Milostina v klet in mu dala za stražo Drdro in Treperendo. Krasa bi ga bila rada osvobodila, a bala se je, da bi se ne  izdala, ker
ni bila dovolj močna za boj s starko. Šla je torej k babici na posvetovanje. V mislih pa je zašla k ribniku, kjer jo je nenadoma obvladal trud, da je sedla pod dre--vo in zaspala. Jedva je zaprla oči, je stala pred njo vila v zelenkasti prozorni tančici. Jaz sem tvoja mati", je rekla vila z rahlim glasom in se sklonila k njej. Tebe in Milostina hočem rešiti odtod. Poskrbi, da ga pripelješ pred polnočjo iz gradu sem; tu namočita prstan in bisere v vodi in prikaže se vama čoln, v katerega skočita. Naj se godi okoli vaju karkoli, ne bojta se ničesar; kadar se pripeljeta do brega, idita mirno svojo pot, kajti čarovnica ne bo več imela nad vama moči." Nato ji je dahnila poljubček na lice in izginila.
Krasa se je prebudila. Ni videla, ali so bile sanje ali resnica. K babici je šla in jo prosila za svet, kaj naj stori.
„Idi domov in nekako ukani Drdro in Treperendo, da ju nekako dobiš od kleti; kaj ti je potem storiti, itak veš."
Težko se je krasa poslovila od babice in odšla za vselej iz hišice. Na poti je premišljala, kako bi odpravila stražnici. Domislila se je, da sta zelo sladko-snedni.
„Oh, deklici, pri babici sem bila, ko je kuhala večerjo. Tako dobre jedi še zares nista jedli."
„Kaj nam to praviš, če pa midve ničesar ne dobiva."
„Zakaj ne ? Babica je vama obema shranila najlepši košček. Lahko si gresta ponj."
„Saj ne moreva. Dobro veš, kdo je tukaj  zaprt.'"
„On vama ne uide. Za ta trenotek pa tudi jaz rada tukaj počakam."
Odhiteli sta, Krasa pa je takoj odprla vrata in zbežala z Milostinom k ribniku. Pomočila sta prstan in bisere in že se je zibal čolnič pred njima. Urno sta plula po vodi in obilo rib in povodnih zverin je mrgolelo kroginkrog, a nobena ni prišla preblizu. Groza pa je obšla Kraso, ko se je ozrla in zagledala drugo ladjico, v kateri je sedela srdita čarovnica. Že jima je bila za petami, kar je nastal vihar, ki je metal ogromne valove preko ladjic. Nenadoma pa se voda pomirila, čoln je trčil ob breg in urno sta skočila na kopno. Čoln je izginil in nič drugega ni bilo videti na vodi, ko deske in treske razbite ladje. Brezdvomno so jo raz-trgale Vile.
Milostin in Krasa sta dolgo hodila, preden sta prišla v mesto, v katerem je bil kraljevič doma. Med mestom in kraljevskim gradom je tekla reka, čez njo je bil most, tristo korakov od mosta pa je stal mlin, in pri tem mlinu se je ustavila Krasa, s kraljevičem. „Daj mi zdaj bisere", je pravila Krasa, „jaz pa ti dam prstan. Moraš ga imeti, da te starši spoznajo.1'
.,ln ti ne greš z menoj ?" je vprašal kraljevič žalostno.
„Ne, jaz ne grem s teboj, dokler ne pošlješ po mene. Obljubi pa mi to, da dvakrat dvanajst ur svoje matere ne boš poljubil. Če storiš tako, bo dobro s teboj in kmalu se bodeva videla; če ne, bo slabo, in Bog ve, kedaj se vidiva."
Obljubil je svoji rešiteljici, dasi ni vedel, kaj ma-
teri reče. Nato sta se ločila. Kraljevič je šel v grad, Krasa v mlin.
Mlinar je baš prihajal. „Oče, ali bi  rabili  deko?"
„Zakaj vprašuješ, mlada ?"
„Rada bi šla k vam služit, če me hočete. Od daleč prihajam, sirota sem brez staršev in sama si moram iskati službe."
„Žal mi je vas, deklica, pa da vam odkrito povem, moja žena je huda in malokatera dekla ostane pri njej štirinajst dni."
„Če ni nič drugega, potem se ne bojim, ker znam prijeti za vsako delo in bom gotovo vaši ženi pogodu."
..Pojdite torej z menoj."
Prideta v sobo in mlinarica se jima priziblje naproti.
„Kakšno pritepenko si pelješ?" ju je pozdravila z ne posebno prijaznim glasom. „Le počasi, dokler ne veš, kaj in kako", je odvrnil mlinar. „To je tvoja nova dekla, saj si itak danes zaran eno nagnala, morebiti ti pride baš o pravem času.
Mlinarica je nabrala ustnico, podprla roke ob tolste boke in si ogledovala Kraso od pet do glave. „To bo nekaj pravega, kakor vidim."
„Le vzemite me in videli boste, da vam ne bo žal" je odgovorila Krasa.
In mlinarica jo je vzela in bila je resnično zadovoljna. Vsako delo je bilo v redu kakor bi trenil; če jo je kam poslala, je bila že zopet doma. Vse je delala po njeni volji, da se ni mogla nikdar na njo razjeziti. Vsi so jo radi imeli.
Kraljeviču pa ni šlo tako po sreči. Oglasil se je pri očetu in stari kralj je bil radosti ves iz sebe, ko mu je Milostin pokazal prstan jn ga prepričal, da je zares njegov sin. Mati ga je seveda hotela objemati, on pa jo je prosil, naj ga pusti dvakrat dvanajst ur, ker ga veže obljuba. Užalilo je kraljico, da lastnega sina, za katerim je prelila toliko solza, po tolikih letih ne sme niti boljubiti; a njegovo obljubo je spoštovala. Utrujenega sina so spravili v posteljo, ne da bi ga mnogo izpraševati. Ko je zaspal, ni dalo kraljici, da bi ne šla sina gledat, ki je bil tak lep, da bi na njem lahko pn-stila oči. Ni se mogla več premagovati in ga je rahlo poljubila, češ, saj o tem niti vedel ne bo. Ko pa se je Kraljevič prebudil, ni vedel ničesar več, kaj se je z njim godilo. Zdaj šele je opazila mati, da je slabo storila. Milostin je hodil po gradu topih misli, nič ga ni veselilo, nič mrzilo. Tako je bilo z njim skoro vse leto. Očeta je bolelo, Vpraševal je vedeže in zdravnike, a nihče ni vedel pomoči.
Kralj je poiskal svojemu sinu krasno princezinjo. da bi ga oženil. Milostin je ostal ravnodušen, nič ga ni veselilo. Starega kralja je jelo skrbeti, da bo si nevesta morebiti premislila; njej pa je šlo bolj za to, da postane kraljica, in nič je razburjalo, da je kraljevič niti pogledati noče.
Dan pred poroko je bil določen lov, h kateremu se je nabiralo gostov, kakor bi platno vlekel. Kralj, Milostin in nevesta so jezdili naprej, jahali so skozi mesto in torej prej čez most. Ko so prijezdili do srede, niso  mogli  dalje, konji  so stali kakor prikovani in če
Z zeleno vejico je mati zopet razdelila vodo, da je Sla Krasa po suhem navzgor. Ko se je vrnila domov, je pripovedovala soprogu, ki je ze povsod po njej vpra-Seval, kje je bila, in vsi so bili dobri vili v sreu hva-lezni. Drugega dne je trajala veselica do noCi in nazadnje so veslali v ladjicah po vodi; tedaj se je privavil velik val in polozil mladim poronCencema, ki sta stala na robu ladje, skrinjico k nogam. Z zaCudenjem so jo odprli in bila je polna dragocenosti. Bila je to dota mlade neveste, ki je bila vec" vredna nego celo kraljestvo.
Vladala sta dolga leta slavno in sreCno in po njiju njuni otroci, kakor jima je bila povodna vila prerokovala.              _________
Pepelka.
V starih Casih je zivel siromak, ki je imel tri hcere. StarejSima dvema je bilo videti, da boste lepi dekleti, najmlajSa pa je bila ves dan v kuhinji pri te2kcm delu, tako da so ji pravili vedno le Pepelka, ker vsled sa-mega pepela ni bilo mogoCe spoznatf, ali je lepa ali ne. SrarejSi dve, Kasala in Alina, nista niC delali in oCe je imel obilo skrbi, kako bi jih prezivil. Vse, kar so imeli, so zapravili. Ljudje, zlasti tcta, ki je bila pametna zenska, so jim Steli v zlo, da ne dajo deklet v sluzbo.
Nekoc" ponoCi je rekel moz svoji zeni: „Ljuba iena, z naSimi dekleti ne more tako ostati, Ce noCemo priti na beraSko palico. Tukaj noCejo iti sluzit, moram jih toraj po zvijaCi nekam odpeljati, da ne najdejo veC domov." Zeni se je zdelo sicer   Cudno, toda  sila kola
bi jih bili raztolkli, ne mogli bi se ganili z mesta. Kralj je skočil s konja in hotel peš prekorakati čez most, a tudi to ni šlo. Ni vedel, kaj naj si o tem misli. Nikjer ni blo žive duše, le pod mostom je ožemala mlinarjeva dekla perilo.
„Hej dekla," je kričal na njo kralj, „kaj se je zgodilo, da ne moremo čez most?"
„Če me povabite danes na gostijo, bi vam pomagala."
„Kdo si ti?" je vprašal kralj čudeč se.
„Mlinarjeva dekla," je odgovorila Krasa.
„Če zamoreš, ti dajem besedo, da boš danes pri naši mizi sedela."
Nato se je Krasa dotaknila mostu in konji so dirjali dalje. Kralju pa je vedno hodilo po glavi, kako čudovito je to deklo. Povpraševal je povsod, pa vsi so jo hvalili. Doma je rekel Kraljici in ona je bila še bolj radovededna. Poslali so po njo. Vsi so sedeli za mizo, poleg Milostina je bilo še prazno mesto za mlinarjevo deklico. Služabnik odpre vrata in v dvorano vstopi gospa v dragoceni krasni obleki. Vsi pogledi so se upirali vanjo.
„Milostljivi kralj, prihajam, ker ste poslali ,'pome. Jaz sem mlinarjeva dekla."
Nihče ni hotel očem verjeti, da bi ta gospa bila dekla. Vstali so in jo peljali na določeno mesto. Milostin se ni oziral po njej, pač pa po dobrih jedeh. Po pojedini je ukazal kralj, naj vsak gost nekaj pove ali zapoje. Vsi so že bili na vrsti, sedaj je prišla red na Milostina in na Kraso. Krasa pa ni pripovedovala, niti pela, temveč je vstala, vzela jabolčno zrno in stopila na sredo
dvorane. Tam je zarisala krog in vrgla vanj zrno. Čez trenotek je vzrastlo iz tal drevesce, rastlo više in više; na njem se je razvil cvet in kmalo se je smehljalo na drevesu jabolko kakor kri rdeče. Krasa ga je utrgala in razrezala z nožem na dvoje: polovico si je pustila, drugo polovico pa dala Milostinu, ki jo je vzel in snedel. Nenadoma se mu je vrnila zavest, skočil je izza mfze in objel Kraso. Gosti so mislili, da je začaran; ko pa Kraljevič stopil s Kraso pred starše in jim natanko vse povedal, kje je hodil in kaj se je je z njim godilo, so spoznali, da je pri pameti. Starši niso mogli drugače ko blagosloviti njuno zvezo.
Prva nevesta se je odpeljala slabe volje domov, drugega dne pa so slavili slavno gostijo. Mlinar in mlinarica sta bila tudi povabljena. — Zvečer Ije šla Krasa na vrt in prišla v mislih do vode. Mislila je na mater. Namočila je bisere, voda se je razdelila in Krasa je zagledala mater, ki ji je namignila, naj pride k njej. Vsto-
\ pila je v globino materi v naročje. Kako krasno je bilo tam doli. Povodna vila jo je vedla s svojo kristalno palačo. Zlat pesek je pokrival stezice. Sredi hladne dvorane |na zeleni preprogi je ležal mož sredi samih lilij in vrtnic. Bil je mrtev. „To je tvoj oče" rekla je povodna vila s tužnim glasom in ji pripovedovala o svoji sreči in nesreči. Krasa je poslušala jokaje.
„Ti si srečnejša" je končala povodna vila svojo povest. „Tvoj rod bo dolgo vladal slavno in srečno. Jaz bom vedno blizu vas, da vas varujem s svojo močjo vsega zlega."
Še enkrat je popljubila Krasa mater, pogledala bledo
1 očetovo lice in šla s povodno vilo iz kristalne palače.
lomi.    Pepelka, ki je pri  peel spala, je  slisala ta raz-govor. Zarana je tiho vstala in Sla k teti po svet.
„jaz bi ti nekaj svetovala, toda samo pod pogo-jem, da ne bo§ tvojih lenih sester jemala s seboj na-zaj!" Nato ji je podala klobko niti in rekla : „Ostani zadaj in priveii konec nekje ob blifnje drevo, klobko daj v iep in tako potegneS nit za seboj, ob kateri naj-deS zopet pot domov."
Pepelka je zahvalila dobro tetico in §la s klob-kom domov.
Ko je oce vstal in deklice zbudil, jim je rekel: „Danes imam v gozdu mnogo dela. Vse tri morate iti z menoj."
StarejSima ni bilo v§eL; Pepelka je imela zajutrek ze pripravljen, ko sta se oni dve oblaclli. Najedle so se in Sle z oCetom. Pepelka je imela klobko v zepu in jo odvijala vso po niti. OCe jih je vodil krizem po gozdu, v goSCi pa jim je rekel poeakati, dokler se ne vrne. Deklice so Cakale niC hudega slutece, le Pepelka je vedela, kam to meni. Ko oCeta dolgo ni bilo, je de-jala: „Meni se zdi, da nas oCe tukaj pustijo, pojdimo jih rajSi iskat."
„Tebi neumnici se zopet nekaj blodi."
„Ce nocete, grem sama."
Tega tudi nista hoteli in sta rajSi §li za njo. Pepelka je bila dobrega srca in ju ni mogla v gozdu samih pustiti. Po niti, kojo je zopet navijala v kiobko, so priSle srecno zveder domov. Nevoljno jim je odprl, ko so trkale na vrata; izgovarjal se je, da je v gozdu zablodil in da se je vrnil zvecer sam domov nadejaje se, da pridejo same za njim.
Po nod je Pepelka dobro sliSala, kako je pravil ieni: „Zares ne vem, kako so dekleta naSla pot iz gozda. Jutri jih zavedem dalje, da bodo laZje na§le v grad, kamor jih hoCem dati v slufcbo.-'
Ni se §e daniio, Pepelka pa je 2e bila pri teti. Morala ji je obljubiti, da na noben nacin ne pripelje vec" sester nazaj. Nato ji je rekla, naj si nabere pepela,
kolikor si ga more in ga trosi   za  seboj  po  poti,  da najde pot nazaj.
Pepelka jo je zahvalila in Sla domov. Zopet je zbudil oCe heere, naj vstanejo in se obleCejo, da poj-dejo z njim v gozd po storze.
Pepelka si je vzela ko§arico s kruhom in robcem, spodaj pa si je naloZila sam pepel in tudi polne 2epe. Vso pot je trosila, dokler niso dospeli na mesto, kjer je leialo polno storzev. „Tukaj pobirajte", je Jrekel oce, „jaz grem §e dalje; kadar bodo koSarice polne, me pokliCite."
KoSarice so bile kmalu polne, oceta pa so klicale brez uspeha.
„Sedaj moramo iti same domov", oce je menda zopet zablodil", je rekla Pepelka. Sestri sta Sli brez ugovora za njo. Srecno so naSle dom popepeljeni poti.
„Vi ste ham usli, oCe?" so vpraSale deklice.
„1 kaj Se, kako bi vam u§el. V gozdu sem se tako zamislil v svoje dejo, da sem na vas popolnoma pozabil. Ko sem priSel na ono mesto, vas ni bilo veC, Sel sem torej po bliznjicah domov."
Kasala in Alina sta verjeli, Pepelka pa je vedela, pri c"em je. PonoCi je zopet rekel oLe i ,Jutrl pa mi ne pridejo vec" domov."
Bila je Se trda tema, ko je bila Pepelka zopdt pri teti. Teta se je na njo razjezila, da je pripeljala zopet sestri domov. NalaSC ji je dala graha, kolikor je le mogla nesti, da ga trosi za seboj. Po solncnem vzhodu je poklical oCe hcere, naj gredo i njim. Pepelka je 51a zadnja in je vedno trosila grah. Oce jih je zapeljal 5e dalje in jim pokazal, kje naj lomijo veje.
Nalomile so vej velike kupe, oc"eta pa ni bilo nazaj. Pepelka je splezala kakor veverica na bor in gle-dala na vse strani, ce bi videla kje kako hi§o. V da-Ijavi je zagledala velik grad. Zapomnila si je smer, zlezla z bora, povedala sestrama in vse so hitro kora-kale h gradu.
(Nadaljevanjc priliodnjiJ;