Razne stvari. Domaže. (Obupni klic od meje.) Prijatelj naSega lista nam slika uprav kitajske Solske razmere v Št. Jerneju v Radvanju. Po letoSnjem šolskem katalogu je bilo 60 otrok za šolo najavljenih, izmed teh 46 Slovencev in 14 Nemcev. Obiskovalo je pa šolo v zadnjem tečaju bolj redno samo 14 Slovencev in 2 Nemca, 32 Slovencev in 2 Nemca pa niti niso prihajali ali so vsaj prihajali tako neredno, da se niso mogli klasificirati. Mnogi Slovenci rajši pošiljajo svoje otroke v sosedne, če tudi silno oddaljene šole na pr. v Pernice, da se tam vsaj brati in pisati naučijo. Dne 16. avg. 1898 je krajni šolski svet v Šent Jerneju zopet vložil prošnjo do okrajnega šolskega sveta, da bi se slovenski otroci poučevali v slovenskem jeziku. A okrajni šolski svet v Marnbergu, kateremu predseduje gospod Zoff, je odgovoril, da slovenska šola v Št. Jerneju ni potrebna. Prebivalstvo v Št. Jerneju živo čuti potrebo po slovenski šoli, a okrajni šolski svet v Marnbergu pravi, da ni potrebna . . . Ker že šentiernejski Solski svet več kot leto dni brezuspešno rekurira na deželni Solski svet proti enakim odlokom okrajnega Solskega sveta, je sedaj celo zadevo poveril po našem urednistvu držav. poslancu J. Ž i č k a r j u s prošnjo: »Prosimo Vas, da nas reSite, mi poginjamo!» Gotovo g. Žičkar in cela slovenska delegacija ne bodo presliSali obupnega klica avojih bratov ob meji! (Naše pošte.) Kaj mislite, koliko dni potrebuje pismo iz Maribora v Vojnik? Če ne veste, Vam pa povemo mi. Oddali smo pismo do prijatelja v Vojniku 29. julija in pismo je srečno prilezlo do prijatelja dne 12. oktobra ter mu prineslo naše pozdrave in poklone. Kdo je temu kriv? Blagovolite po- slušatij! Zapisali smo na naslov «Vojnik«. A inežna ženska roka je na naši poSti prečrtala Vojnik ter samolastno zapisala Salzburg. Mi smo hoteli, da pismo pride v Vojnik, a go- -spica na pošti, da pride v Salzburg. Pismo^se je udalo želji poštne gospice in se napo-^tilo v Salzburg. Ker pa tam ni nažlo našega f prijatelja, romalo je žalostno čez dva meseca križem po svetu, dokler ga v istini ni našlo « v Vojniku. Sploh moramo reči, da se nem- ško osobje naše pošte odlikuje z izbornim znanjem zemljepisja. Pred kratkiin smo poslali priporočeno pismo na Dunaj. Ko poštni uradnik vidi ime kraja, vpraša začuden po nemSkem: »Kaj je Dunaj?« Mi odgovarjamo na te pojave z našo staro zahtevo: Neraec si naj med Nemci služi kruh! (Vseobčinekozjanskegaokraja) se uljudno pozivljejo, da blagovolijo napraviti prošnje za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani po obrazcu naznačenem v zadnji številki »Slov. Gosp.« ter iste prošnje poslati tajniku katoliško-političnega društva v Kozjem; taisti jih potem izroči našim državnim poslancem. (Spačka) je porodila neka žena v Zibiki pri Šmarji. Ubogo dele je brez rok in nog, sicer pa čvrsto in zdravo. (Branje v Slov. goricah) je letos srednje. Plesnoba in gnjiloba ie grozdja veliko uničila. Kar ga je ostalo, je dalo izvrsten mošt, ki se prodaja po 120 gld. štrtinjak, t. j. 12 gld. vedro. (Nemško uradovanje). Okrajni odbor kozjanski je prosil za nemško-slovenski pečat pri riaši sodniji. Ministerstvo ga je nakazalo rabiti. Sodnija pa še ga zmeraj ne rabi. Na izključno slovenske tiskovine in povabila, naznanila itd. pritisne še zmiraj samonemški pečat. Zunanji napis je še zmiraj samonemški, sodni okraj pa samoslovenski. (Z o p e t n a p r e d e k.) Na pritožbo okrajnega odbora kozjanskega je zaukazalo ministerstvo c. kr. davkariji v Kozjem rabiti izključno le dvojezične pečate in tiskovine. Slavnim okrajnim odborom slovenskim priporočamo isto pot. Sicer pa se prav lahko sedaj sklicujejo na odlok ministerstva v zadevi našega okrajnega odbora. V obče pa je sramota za našo vlado, da moramo tako beračiti za svoje pravice! (Otvoritev nemške gostilne v K o z j e m) se je vršila v nedeljo ob neugodnem vremenu zelo neugodno. 0, ti »bougi«" Kragora! Sedaj pač vidiš, kdo je za tebe in s teboj. Le tvoji hlapci in dolžniki, ki so imeli zastonj jesti in piti, so te obiskali, a tudi le sedaj, drugič jih menda ne vidiš več v svojih prostorih. Podčetrteško godbo pa, ki Se je drugi dan rogovilila, bomo si dobro zapomnili, ko pride ob novem letu, v majniku in drugih priložnostih beračit pred naše slovenske hiše. (Zavedne občine.) Prošnje za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani ter prošnjo, da se po slovenskem Štajerju objavljajo na železnicah vsi razglasi, cenovniki in vozni redi v obeh deželnih jezikih in se naj imena postaj kličejo tudi v slovenskem jeziku, te proSnje so vposlale po poslancu Žičkarju na dotična ministerstva občine Sv. Lovrenc v SIov. Goricah, Zagorci, Sakusak, Hlaponci in Dragovič. Slava! (Za slov. vseučiliSče in nadsodišče v Ljubljani) nai bi vsi občinski zastopi južnoštajarski, ki so v naSih rokah, odposlali prošnje na Dunaj ali pa jih izročili dotičnim svojim poslancem. Kadar se gre za kaj imenitnega na Slovenskem, naj bi se ne oglašali le posamezniki, temveč ves narod naj bi potom županov odločno potrkal na ministerska vrata, da se tem prej uresničijo naSe želje. Torei na delo slovenski župani! Obrazec za proSnje vam \e o. ;avil zadnii «Slov. Gosp.» (Rimski tempel.) Mim i teden so nasli v spodnji Hajdini pri 1'tuj iri izkopavanju rimskih spomenikov razv. mrtva^ki'giav, bronastih igel in marmori siili stebmv tudi dobro ohranjeno zidovje ri ^kega tempelna. Protesor dr. Gurlett iz O.aiica, ki sedaj vodi izkopavanje, je posnel ¦,-. raznih napisov na kamenih in statuvah, ^ ,e bil tempel sezidan okoli leta 150 ali 160 p. Kr. in posvečen perzijskemu Bogu Mitru (Mithras.) Ker so vse te starine izkopali ob ravno najdeni rimski stezi, bodo v spou.huli ob njt-; dalje kopali in brezdvomno še marsikaterp ostanke slavnoznanega Petovija nnSli. (Napredek.) Okrajna hranilniea v Kozjem si namerava nakupiti V;\ a!u laslr.o hiSo. — (N e m S k a P e s n i c a.) Ob hiši občinskega predstojnika pesniškega, gostilničarja Fluherja, je nabita znana zahvala cesarjeva le v nemškem jeziku. Slovenski del se je oddrezal, in tako nosi list le pol podpisa; namesto Baquehem bere se le Baque. Da bi bilo v Pesnieo omenjeno zahvalo le v nemškem jeziku dalo okrajno glavarstvo, tega prav ne moremo verjeti, ker jo nahajamo drugod v mariborski okolici v obeh jezikih. Bržkone je se drznil slovenski del odrezati občinski predstojnik, Fluher. Če je tako, ali tak človek, ki oblasti očitno nasprotuje, ne zasluži, da se takoj odstavi? Sicer pa borao tistemu, ki je to povzročil, uže našli gospoda. (Novi zvonovi) za novo krasno čadramsko cerkev, ki tehtajo 60 metr. stotov, so se na god sv. Terezije z velikim veseljem med strelom in zvonenjem vseh domačih cerkva v procesiji dopeliali na svoje mesto in bodo 30 t. m. v nedeljo po mil. g. knezoškofu posvečeni. Vsi dobrotniki in prijatelji te stavbe so k lepi svečanosti povabljeni. (V Cadramu) bo 23. t. imelo društvo «Sloga» zborovanje in bo g. potovalni učitelj J. Bele urano kmetovanje razlagal. (Od Sv.Križa na Murskem polju) se nam }e poslal dopis, iz katerega povzamemo, da je ondotni občeStovani in priljubljeni nadučLitelj L. Šijanec stopil v pokoj, kojega misli uživati v Radgoni. Učiteljeval je 45 let, in sicer zadnjih 28 let pri Sv. Križu na Murskem polju. (Našim poslance m.) Govori se, da štajarski deželni namestnik, markiz Baquehem namerava odstopiti. Ne vemo, koliko je resnice na tej govorici, a naše poslance že sedaj opozarjamo, da so pripravIjeni za vsaki slučaj. Posebno pa nas naj varujejo kranjskega barona Heina. (Iz Zdol pri Kozjem.) StraSen vihar z nalivom je razsajal v noči 17. okt. pri nas. Bliskalo in grmelo je strašno hudo, veter je hotel vse prevreči, trgal je veje raz drevja, trgal strehe in jih odkrival. Tako je nekemu posestniku polovico strehe odtrgal. Podiral je nadalje brajde, in mnogo druge škode je napravil. Lilo je pa tako, kakor o vesoljnem potopu. Marsikdo ni priiatelj molitve, a ta večer je molil in prosil, naj nas ljubi Bog otme preteče nam kazni. Tako strašne ure z viharjem in nalivom ne pomnijo ludi najstarejši ljudje! (K o z j e, n ep aGottschee.) Hitrost poSte na Slov. Štajarju je splošno znana. Pripetilo se mi je zadnji petek in soboto, da sem vprašal za »Slov. Gospodarja«, ali je že prišel. Poštna upraviteljca ga iSče in iSče, a ni ga nikjer. Za božjo voljo, sem si mislil, kaj je vendar mojega pogoltnilo, da ni priSel v Kozje, ker drugi so vsi srečno v Kozje dospeli. A glejte ga, drugi dan, v nedeljo grem zopet vpraSat, ali je že danes priSel »Slov. Gospodar« in hvala Bogu, srečno sam ga dobil vroke. Prepotoval je pa skoraj Spodnjo Štajarsko in Kranjsko ter me iskal v Gottschee. Še le tam so mu povedali, da sem jaz v Kozjem in ne v Gottschee. PoStni uradniki in slovenščina! (Znamenita slavnost.) V nedeljo se je vršila v Ponikvi slavnost odkritja »pominske plofffe znamenitemu zemljepiscu in kartogralu Kneenu. Slavnostni govor je imel gsp. Drag. Hribar iz Celja. Na Kocenu imamo zopet izgled, kako se je tuji svet iesto ponašal z naSimi slovenskirai veleunii. (Nadskof dr. Missia — kardinalV) (iovori se, da bo goriski nadskof dr. Missia postal kardinal. (Duhovniške s p r e ra e m b e.) C. g. M. PleSnik, župnik v Št. Pavlu je imenovan kn. šk. duh. svctovalcem, Fr. Horvat pride kot kapelan v Št. Lovrenc na dravskem polju, A. Jerovšek kot kapelan v zavod deli' Anima v Kim. novembra pri ^inejnih krajih "knjižnico. '•B («Zav Št. Ilju, in v kratkem s I o da na dveh obustanovi Ijudsko ,kih Vt-7'*™** slovenskih prostoy o 1 j n 1 h požarnih b r a tii b z a S p.  !6tajarsko>) skliče v srnisiu § 13. zau^ezn'h pravil glavno skupSčino vseh slov. aprostov. gasilnih društev na Spod. Stajarskem, i jcatera hočejo k zavezi pristopiti, na dan  &q oktobra t. I. v Žalec v dvor-ani gostilne vV , • , , , . , , ir. . ,T f fiausenbichler dopoludne ob 10 un. — Vsa sjna gasilna druStva, koja bodo odposlala a^vujega zastopnika k glavni skupščini zaveze, Dpuhvene. Novn dru«tvot Dhp vn ^i-.-i (N o v o d r u š t v o.) Dne 30. oktobra se vrši osnovalno zborovanje «bralnega društva pri Sv. Marjeti niže Ptuja.» Natančneji vspored se objavi prihodnjič. (Slovenci pri Sv. Jakobu v Slov. goricah) udeležite se v obilnem številu shoda, ki ga priredi pri nas v nedeljo jareninsko politično in gospodarsko društvo ter se vsi pridružite kot udje novemu društvu, ki bo tudi vam lahko veliko koristilo. Sosedje, dobro doSli! (V K o n j i c a h) se je vršila predzadnjo nedeljo beseda političnega in delavsko podpornega društva v spomin pokojni cesarici Elizabeti. Govorili so nadžupnik in dekan Voh ter kapelana Kumer in Jančič. Nazadnje se je odposlala do cesarskega prestola tudi sožalje izražajoča brzojavka. Toliko povzamemo iz obširnega poročila, katerega zaradi pičlega prostora ne moremo objaviti v njegovi celoti. (Odbor kat. slov. političnega in gospodarskega druStvassedežem v Jarenini) se jev svoj prvi seji tako-le sestavil: Predsednik Anton Fišer, vpok. župnik in posestnik v Jarenini, podpredsednik Fr. Thaler, veleposestnik pri Št. Ilju, tajnik Fr. GomilSek, kaplan v Jarenini, blagajnik Jakob Rošker, veleposestnik v Jarenini, odborniki: Ignac Zupanič, Jožef Polančič, Leop. Zupanič, Ivan Kapler, Fran Platajs in Fran Cimperc. Namestniki so: J. Jager, Fran Jančič, Anton Hauc in A. Reismann. — Sklenilo se je, da društvo priredi dne 23. oktobra shod pri sv. Jakobu, dne 6. 1 "iaj blagovolijo to do 20. t. m. naznaniti , .jačelništvu prostovoljne požarne brambe v Žalcu in navedejo ime dotičnega odposlanca. Iz dx>ugrili kpajev. (N e m š k a neuraiiost.) Nemci so ponosni, da je Wolf, največji kričač in pretepač v državnem zboru, tudi Nemec. Častijo ga na vse mogoče načine. Vrhunec neumnosti pri tetn CešCenju je paC dosegel nedavno Nemec v Trutnovem na Ceškem, ki je dal svojega otroka krstiti na ime: Karl Herman Wolf. In Nemci vendar zabtevajo, da naj občudujemo nemško pamet in orniko! Si bomo pač prej premislili. (2 i d o v s k a n e s r a m n o s t.) Neki poljski list poroča: Soproga bankirja J. v Lvovu je čitala nekje, da se pariške dame, ki hočejo dolgo nhraniti lepoto, kopljejo v mleku. To po.skuša sedaj tudi ona. Vsako jutro zgadaj se pripelje pied bankirjevo hišo mlekarski voz necega židovskega liferanta. Sluge neso posode z mlekom v kopelj, kamor pride lepa bankirka kopat se za četrt ure. Po kopelji gre bankirka še nekaj časa spat, sluge pa stočijo mleko zopet nazaj v posode in mlekarski voz se odpelje v raesto na trg, kjer se proda vsak dan vse mleko. Bankirka plača za «posojeno» mleko dva goldinarja na dan. Sejmi. Dne 21. oktobra v Sevnici, Celju, Mali nedelji. Dne 22. v Poljčanah, Brežicah, Mariboru levi breg. Dne 24. v Vidmu, Velenju, Šoštanju, Ribnici. Dne 25. na Bizeljskem. Dne 26. v Imenem. Dne 27. oktobra v Turniščab.