od leta 1959 Letnik XXXXIV, št. 3 Hrastnik, 7.10.2004

C;
■ r ^ ■/

jJ\j
Nova podoba Staklarna Hrastnik Nagrada na SIO Sajam Tandanca Novi sodelavci Stadak -proiivodnja
MISLI UREDNIKA...
Kljub dvema dopustniškima mesecema, v uredništvu pri izbiri tem za današnjo številko Steklarja nismo imeli večjih problemov. Pestra dogajanja, novi projekti in priprava planov za naslednje leto so značilnosti za jesenski del leta in predstavljajo glavnino vsebine današnje številke.
Tako vam tokrat predstavljamo novo celostno podobo poslovnega sistema Steklarna Hrastnik, utrinke s sejmov Tendence v Frankfurtu in Maison & Objet v Parizu, nekaj novih sodelavcev in poslovnih partnerjev, ki so se nam pridružili v preteklih mesecih. Tudi na projektu izgradnje nove tovarne, se zadeve premikajo v smeri pričetkafizične izgradnje tovarne.
V povezavi z zagotovitvijo kadrovskih potreb objavljamo po dolgih letih zopet razpis za podelitev kadrovskih štipendij, kar bo vsekakor zanimivo za zaposlene oziroma njihove otroke. Skratka dovolj informacij in razlogov za prebiranje tokratnega našega Steklarja.
Glavni urednik Knežak Soniboj
Novi projekti
Čas poletnih dopustov je za nami, pred nami pa izjemno naporno obdobje priprav na gradnjo nove tovarne za proizvodnjo posebne steklene embalaže, sama izgradnja in nadvse pomemben pričetek nove proizvodnje. Z veseljem lahko ugotovim, da vse aktivnosti v naši sredini potekajo skladno z našimi pričakovanji, uspešna pa je bila tudi Občina Hrastnik pri pridobivanju finančnih sredstev iz strukturnih skladov za financiranje izgradnje obrtno industrijske cone, na kateri bo stala nova tovarna. Pričetek gradnje je predviden ravno v času izida tega časopisa, tako da v tem trenutku, ko prebirate te vrstice, morda stroji že brnijo.
Veliko priprav in odgovornega dela je posvečenega tudi prestrukturiranju proizvodnje v Steklarni Hrastnik - Vitram d.o.o. na obstoječi lokaciji. IS proizvodne linij e za proizvodnjo steklenic na H kadni peči bo potrebno zamenjati s stiskalnicami za proizvodnjo steklenih izdelkov široke potrošnje. To pomeni, da bomo imeli čez leto dni pravo selitev proizvodnih linij in le malokatera avtomatska proizvodna linija bo ostala na svojem mestu. Te selitve so drag proces, saj pomenijo zastoje v proizvodnji, zato bo potrebno izjemno podrobno planiranje vseh aktivnosti vezanih tako na zagon nove tovarne kot na preseljevanje proizvodnih linij na obstoječi lokaciji v Steklarni Hrastnik.
Sejem v Frankfiitra konec avgusta letošnjega leta nas lahko navdaja z rahlim optimizmom, čeprav so na trgu veliki problemi in mnoge ugledne tovarne tarnajo zaradi recesije, ki se nikakor ne more prevesiti v konjunkturo. Tudi letos smo dobili potrditev, da je pred leti izbrana poslovna politika na področju široke potrošnje pravilna, kar pa ne pomeni, da bomo lahko brez velikega truda dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Še več, za doseganje podobnih rezultatov j"è potrebnega danes bistveno več truda, energije in znanja kot pred leti. Zahtevan kvalitetni nivo se vsako leto povišuje, za nas pa to pomeni več stroke, več investicijskih vlaganj, večji napor vseh delavcev.
Dekorirani stekleni izdelki so na trgu močno prisotni. Ocenjujem, da na tem področju še zdaleč nismo dosegli tistega nivoja, ki nam ga ponuja trg. Agresivnejša tržna politika v tem segmentu bo pripomogla k povečanju obsega poslovanja Stedeka, s tem pa se bodo odprle tudi dodatne možnosti za plasma izdelkov široke potrošnje Steklarne Hrastnik - Vitram d.o.o..
Opal Hrastnik d.o.o. v tem trenutku preživlja kup težav. Občasno zmanjkuje naročil, stroški poslovanja naraščajo, pritiski na zniževanje cen so prisotni vsakodnevno. Zaposleni v tej sredini so v zadnjih nekaj letih naredili izjemen napredek na tehničnem in tehnološkem področju, zato danes ni malo primerov, ko želijo še zadnje najeminentnejše steklarne iz Zahodne Evrope s področja proizvodnje opalnih stekel preseliti svojo proizvodnjo v Hrastnik. To je poslovna priložnost, ki jo bomo po moje prepričanju znali in morali izkoristiti, saj dragih alternativ za zaposlene v tej sredini ni. Povečevanje produktivnosti tudi z avtomatizacijami v delovnem procesu, trajno povečevanje izkoristka delovnega časa in racionalizacije na vseh področjih, uspešen razvoj novih tehnologij in novih izdelkov so bistvenega pomena za preživetje tega podjetja.
Čas zelo hitro teče. Ni dolgo tega, ko smo potrjevali Poslovno poročilo za leto 2004, pa že s polno paro tečejo aktivnosti za pripravo Poslovnega načrta za leto 2005. Zmernost v pričakovanjih, lastna pamet, inovativnost, kreativnost in pozitivni odnos do dela so nas v preteklosti že izvlekle iz krize in nas postavile na čvrste temelje uspešnega podjetja. Prepričan sem, da bo tako tudi vnaprej. Skladno s temi razmišljanji oblikujemo tudi Poslovni načrt za naslednje leto.
Generalni direktor Steklarne Hrastnik - skupina d.d.
Mag. Stojan Binder
OSREDNJA
KNJIŽNICA
ctM6
'Uiti
er
BIO 19 - častna pohvala seriji Impilabile
15. septembra 2004 je predsednik vlade mag. Rop v Ljubljani otvoril BIO 19. Gre za mednarodni bienale industrijskega oblikovanja, ki letos praznuje 40 letnico.
Predsednik vlade Republike Slovenije je industrijsko oblikovanje ocenil kot naložbo v uspeh: Dobro oblikovan izdelek je lahko rezultat kompleksnega procesa razvoja ideje in njenega prilagajanja zahtevam trga, ki ga skupaj izvajajo inženirji, tržniki, menedžerji in oblikovalci. Naložba v industrijsko oblikovanje pomeni za podjetja ustvarjanje nove vrednosti - v navezi z novimi tehnologijami in znanji, ki jih podjetja vgradijo v svoje proizvode.
Mednarodna komisija (predsednik g. Stephen Hitchins, Velika Britanija) pa je ocenila razstavo BIO 19 kot izredno pestro z bogatim izborom izdelkov. Le-ti se dotikajo vseh vidikov - trajnosti, recikliranja odpadkov, ekologije, družbenega zavedanja - takšna kompleksnost kaže na pomemben vpliv, ki ga ima oblikovanje tako v družbenih in gospodarskih sferah. Bienale podpirajo vse tri mednarodne strokovne organizacije
(ICSID, ICOGRADA in BEDA) in zajema sledeča področja:
a)	Proizvodi (redna proizvodnja ali vsaj nulta serija) iz 15 področij.
b)	Informacijski funkcionalni sistemi, celostne podobe.
c)	Oblikovalske zasnove.
Letošnji BIO je po strokovnem in splošnem mnenju eden najboljših v 40 letni zgodovini. Razlogi za to so v ekipi, ki je letos prevzela organizacijo. Uspela je pritegniti gospodarstvo in medije, zagotovila je vrhunsko mednarodno žirijo in udeležbo oblikovalcev ter nenazadnje zelo primemo razstavišče (grad Fužine). Tako je na BIO 19 razstavljenih 343 ekponatov iz 13 držav. Sicer pa so bili pogoji udeležbe zelo strogi, saj so prijavljena dela šla najprej skozi sito slovenske žirije, dokončno pa jih je potrdila mednarodna žirija. Le-ta je tudi podelila zlate medalje, častne pohvale in pohvale za zasnovo. Zlate medalje (skupaj 6)
so bile podeljene za popolnoma inovativne in kompleksne projekte; častne pohvale (prav tako 6) pa predvsem za nivo nadpovprečnih dosežkov industrijske in grafične produkcije (Sloveniji sta pripadli 2).
Serija Impilabile (avtor Slavko Marčen, proizvajalec Steklarna Hrastnik Vitram) je tako prejela častno pohvalo. Serijo sestavlja 14 osnovnih izdelkov inje nastajala v letih 2002 - 2004; osnovna ideja ni bila oblikovalska, ampak tržna, saj je bilo izhodišče tema zložljivi stekleni izdelki (beseda zložljiv je v italijanščini "impilabile"; kot taka je na trgu zelo prepoznavna). To dejstvo v ničemer ne zmanjšuje oblikovalskega prispevka, nasprotno: tudi najboljši oblikovalski dosežki so namreč namenjeni trgu, zato morajo izhajati iz zakonitosti in potreb trga. Naloga oblikovalca pa je, da zahteve tržnikov in tehnologov ne izničijo izvirnosti njegove ideje oziroma izvedbe.
V primeru Impilabile je šlo še za nekaj več: po realizaciji prvih izdelkov je dozorela odločitev, da je serija primemo izhodišče za novo blagovno znamko - Vitram. Velika in zahtevna naloga, novost v dosedanji zgodovini Steklarne
Hrastnik, je letos na sejmu Tendence v Frankfurtu zaživela v celoti - izdelki, embalaža, promocija in prepoznavnost na zasičenem mednarodnem trgu.
Gospodarska zbornica Slovenije je povabila slovenske avtorje nagrajenih del in dva avtorja največjih sponzorjev (Gorenje, Alpina), da so g. Jožku Čuku in ekipi GZS predstavili dosežke oblikovalcev in podjetij. Tako je bila posebej predstavljena tudi serija Impilabile.
Ob rob BIO 19 še tole: leta 1968 (3 BIO) je takratna Steklarna Hrastnik dobila častno priznanje za serijo ročno pihanih kozarcev avtorja Franca Papeža. Serija je bila poimenovana BIO in je še dolga leta uspešno predstavljala Steklarno Hrastnik na trgu.
Slavko Marčen
Vrč in kozarci iz serije Impilabile
cenovnega razreda. Da bomo dosegli še več, bomo dolgoročno konkurenčnost podjetja na mednarodnih trgih gradili z jasno inovativno produktno politiko, s katero bomo ustvarjali izdelčne inovacije in prenose ročne na avtomatsko proizvodnjo. Na ta način si moramo ustvarjati tak tržni položaj, ki ga ne bodo ogrožali konkurenti. Istočasno pa moramo ohranjati, pridobivati in razvijati zaupanje pri svojih kupcih. Nadaljevali bomo našo aktivno strategijo verodostojnosti:
•	komunikativno ravnanje stalno spremljanje potreb in vrednot naših kupcev za naše čim ustreznejše ravnanje;
•	odgovorno ravnanje - prevzemanje odgovornosti;
•	inovativno ravnanje - iskanje dobrih rešitev za obstoječe in nove probleme, da bi bili tako bolje sprejeti pri kupcih.
Naša pričakovanja na sejmu Tendence smo izpolnili:
"Pogrnjena miza" na stojnici Vitruma - Tendence Lifestyle
Predstavniki S.H.V. na stojnici firme Glaskoch (Leonardo)
Sejem TENDENCE Lifestyle Frankfurt
namenom, da si pridobimo vidno mesto z določeno vrednostjo. Razgovori z našimi najpomembnejšimi kupci, podrobni pregled konkurentov in primerjava z njimi kažejo, da smo se pozicionirali med kvalitetne proizvajalce tehnološko zahtevnih izdelkov srednjega
Danes velja pravilo "kupec je kralj" in prav je, da se tega zavedamo, saj je v času poplave izdelkov na svetovnem trgu, še kako pomembno biti opažen in biti prezpoznaven. Tudi na mednarodnem sejmu Tendence 2004, ki seje odvijal v Frankfurtu ni bilo nič drugače, saj ponudniki steklenih izdelkov kar tekmujejo med seboj kateri se bo najbolje predstavil kupcem in obiskovalcem. Na sejmu so se predstavili tako proizvajalci kot ponudniki steklenih izdelkov, ki s svojimi postavitvami ustvarjajo ambient in način življenja.
Med množico razstavljavcev je bil dobro obiskan tudi razstavni prostor Steklarne Hrastnik Vitram, ki je s svojim nastopom, predstavitvijo in novostmi pritegnila marsikaterega obiskovalca sejma.
Po mnenju udeleležencev sejma, ki so predstavljena v nadaljevanju, je razvidno, da smo na pravi poti, ki jo moramo nenehno graditi in dograjevati s svojim znanjem, izkušnjami ter inovativnostjo.
Majda Krošlin, direktorica
Nov in inovativni koncept sejma predstavlja izdelke v tematskih sklopih svetovnega življenjskega stila.
Potrošnja danes pomeni čustveno doživetje, pri katerem igrajo odločilno vlogo predstavitev, stil in design izdelkov. Potrošniku mora dati nov izdelek občutek, da je z njegovim nakupom in uporabo izboljšal kvaliteto svojega življenja. Takšno zadovoljevanje potrošnikov pa zahteva nove načine predstavljanja in ponujanja izdelkov. Postaviti jih je potrebno v ambient, da bi vzbudili nove potrebe in ideje.
Tudi na našem razstavnem prostoru je pogrnjena miza z izdelki blagovne znamke VITRUM vabila mimoidoče. Dala nam je nove tržne priložnosti vstopa na nove trge in sodelovanja z novimi kupci. Tudi ta sejem potrjuje pravilnost naše odločitve, da se predvsem z lastnim prodajnim programom lahko ustrezno umestimo na trgu. Ob številnih izdelkih, ki zadovoljujejo enake potrebe enakih odjemalcev in so si med seboj pogosto tudi podobni, to ni enostavno. Ko ustvarjamo podobo našega podjetja ter oblikujemo in razvijamo našo ponudbo, smo v celoti osredotočeni na potrošnike z
Izdelki S.H.V. na razstavnem prostoru Glaskocha (Leonardo)
-%Tl?If¥ A „ -
uimLiut
Promocija novega izdelka Steklarne Hrastnik - Vitrum na razstavnem prostoru Glaskocha (Leonardo)
•	dobra predstavitev podjetja in izdelkov;
•	testiranj e novih idej ;
•	razgovori z obstoječimi kupci;
•	novi kontakti;
•	pregled konkurence;
•	novi trendi in priložnosti;
•	preverjanje pozicije podjetja in blagovne znamke;
•	dobra predstavitev številnih naših izdelkov na razstavnem prostoru našega največjega kupca Glaskoch;
•	jasno opozorilo na otežene tržne razmere na vseh trgih.
Sejem je objekt, izpolnitev pričakovanj pa so omogočili naši sodelavci: prodaja, oblikovanje, proizvodnja s temeljitimi pripravami in nastopom na sejmu, s svojo strokovnostjo, vztrajnostjo in timskim pristopom.
Matjaž Žolnir,
vodja komercialnega sektorja
Od 27. do 31. avgusta 2004 seje v Frankfurtu odvijal tradicionalni sejem široke potrošnje TENDENCE LIFESTYLE. Steklarna Hrastnik Vitrum se je s svojim prodajnim programom predstavila na razstavnem prostoru v hali št. 10. Kljub prostorski omejitvi 36 m2 smo naš prodajni program dostojno predstavili, ki smo ga še posebej popestrili z dekoriranimi izdelki. Glede na to, daje naš prodajni program vse širši, je skrajni čas, da pridobimo večji razstavni prostor, kjer bomo lahko
izdelke še bolje predstavili predvsem v smislu uporabnosti. V ta namen smo se s predstavniki sejma dogovorili za večji razstavni prostor na sejmu AMBIENTE, ki se bo odvijal v mesecu februarju 2005, tako da bomo lahko naš prodajni program predstavili tudi v smislu "pogrnjene mize", saj le na takšen način kupec lahko vidi
uporabnost in izgled izdelkov, ki po obliki in uporabnosti predstavljajo družino.
Sejem TENDENCE ni tako obiskan kot februarski sejem AMBIENTE, predvsem zaradi poletnih dopustov, mi pa smo vseeno na našem razstavnem prostoru zabeležili dober obisk, opazili pa smo predvsem upad obiska iz neevropskih držav. Sejem smo vseeno dobro izkoristili za pogovore za našimi tradicionalnimi kupci. Kljub slabši obiskanosti sejma, smo navezali kar nekaj kontaktov z novimi potencialnimi kupci. Menim, daje sejem najboljši način predstavitve prodajnega programa, saj je le na razstavnem prostoru mogoče kupcem predstaviti celoten prodajni program.
Na sejmu smo predstavili kar nekaj novih izdelkov, predvsem iz družine IMPILABILE. Dopolnili smo linije kozarcev in skled in s tem zaokrožili celotno družino. Predstavili smo tudi nekaj "pleksi" vzorcev za testiranje trga. Izpostaviti je potrebno novo linijo za pivo, in sicer vrč ter kozarce za pivo. Reakcije kupcev so zelo pozitivne, na osnovi le-teh se bomo v naslednjih tednih odločili, ali bomo projekt nadaljevali. Vsekakor bi takšni izdelki v našem programu pomenili veliko popestritev. Tokrat smo prvič predstavili tudi nekatere izdelke z dodatki (npr. pesek, sveče, rože) in s tem
predstavili kupcem možnost uporabe izdelkov, kar je pri nekaterih kupcih vzbudilo veliko zanimanja.
V hali 10 so bili zbrani vsi naj večji svetovni proizvajalci avtomatske proizvodnje steklenih izdelkov, tako smo imeli na pregled velik del svetovne konkurence, ki se pojavlja na trgu, kar je bila dobra priložnost za primerjavo z njimi, predvsem iz vidika kakovosti in prodajnega programa.
Sejem TENDENCE v mesecu avgustu zaradi določenih sprememb organizatorja izgublja na svoji pomembnosti. V letu 2005 je obstoj sejma v takšni obliki vprašljiv, organizator je najavil še tretji sejem široke potrošnje, in sicer v mesecu juniju, kar je z vidika termina bolje (pred poletnimi dopusti), glede sejma v avgustu pa še ni pravih rešitev. V naslednjih mesecih bomo dobili dodatni informacije, na osnovi katerih se bomo odločili, na katerem od teh sejmov bomo v prihodnje nastopili.
mag. Eva Golob, produktni vodja
Celoten poslovni svet se srečuje z globalizacijo, ki se pojavlja z novimi tehnologijami, te pa zmanjšujejo pomen geografskih in kulturnih razdalj, kar je bilo razvidno tudi na sejmu Tendence LIFESTILE 2004. Konkurenčna bitka je vse močnejša in uspeli bodo le najboljši, najprodornejši in pa tisti, ki bodo znali najti pravo tržno nišo v poplavi istovrstnih izdelkov. Biti bomo morali izredno pazljivi in čutni v prizadevanju za izboljšave svojih izdelkov, prilagojene kupcu in novemu načinu življenja v katerem ambient, igra vse večjo vlogo, na kar je nakazoval tudi avgustovski sejem.
Na sejmu Tendence 2004 v Frankfurtu poimenovanem LIFESTILE smo tako zabeležili 91 obiskov iz različnih držav in kontinentov. Največ obiskovalcev je bilo iz Evrope in sicer kar 78%, ostali kontinenti pa si sledijo z bistveno nižjimi odstotki. Primerjava obiska obeh sejmov Tendence 2003 in 2004, nam nakazuje nekoliko večji obisk letošnjega sejma, čeprav je avgustovski sejem Tendence bistveno manj obiskan kot februarski Ambiente in sicer skoraj za polovico. Prav zaradi razloga slabega obiska, se nekateri svetovni proizvajalci stekla avgustovskega termina niso udeležili.
m
Izdelki S.H.V. iz serije Impilatale, razstavljeni v ambientu pri kupcu Ritzenhoff & Breker
Pa vendar je za Steklarno Hrastnik Vitrum prisotnost na sejmu bistvenega pomena, saj pri analizi strukture obiskovalcev zaznamo kar 60% novih potencialnih kupcev. Njim bomo v prihodnosti namenili posebno skrb in pozornost, da jih iz potencialnih spremenimo v stalne in zadovoljne kupce. In prav pozitiven odziv na našo ponudbo izdelkov tako s strani starih kot novih kupcev nam potrjuje dejstvo, da smo na pravi poti. V naslednjih tednih nas tako čakajo po sejemske aktivnosti, kar pomeni, da se bomo vsem obiskovalcem pisno zahvalili za obisk, si nove potencialne kupce razdelili po območjih in izpolnili obljube iz sejma o poslanih vzorcih, cenikih in ponudbah.
Slavko Marčen, vodja razvoja in oblikovanja
Sejem Tendence prinaša le delni pregled ponudbe svetovnih proizvajalcev stekla za namizni program. Toda za to navidezno kuliso se odvija ostra bitka za trg, saj le-ta v tem trenutku ponudnikom (steklarnam in ostalim) ni naklonjen.
Nekateri veliki proizvajalci (npr. Are International, Rocco Bormioli) so torej preskočili jesenski termin. Glede na njihovo globalno nastopanje (svetovni trg) je to tudi mogoče razumeti, saj se s sejmom Tendence za njih svet ne začenja in ne končuje.
Seveda pa si odsotnost težje dovolijo ostali ponudniki- npr. Glaskoch, Ritzenhof & Breker, pa tudi tiste steklarne, ki so zelo vezane na evropski (beri nemški) trg. Je pa njihov nastop deloma bolj sproščen (npr. Pasabahce) in ne odraža dejanske zmožnosti nekega
ponudnika (steklarne).
Odsotnost nekaterih pomembnih steklarn pa ni v ničemer omejila ciljev, ki jih je Steklarna Hrastnik -Vitrum postavila za nastop na sejmu. Leta 2001 začeta pot lastnega programa in tehnološke dovršenosti izdelkov je pravo orožje v bitki z večjimi, predvsem pa tehnološko bolje opremljenimi konkurenti. Vendar ta usmeritev poleg prednosti prinaša pasti, ki so v zadnjem letu vse bolj izrazite. Visoko kvalitetnih kriterijev ni več mogoče reševati le z znanjem, ampak je potrebna sodobna tehnologija. Konkurenca je tu v prednosti:
a)	Kontinuirano posodabljanje (na že sicer višjo osnovo) tehnologije je nujno povečalo razkorak med nami;
b)	Poudarek racionalizaciji na hladnem delu (vključno z
logističnim centrom) prinaša večjo konkurenčnost (in seveda večji prihodekna zaposlenega).
S samo inovativnostjo je manevrski prostor v Steklarni Hrastnik -Vitrum omejen; vse več je primerov, ko taka inovativnost ne najde orodij (sodobne tehnologije) za njeno uspešno realizacijo.
Zato je sporočilo iz sejma jasno: usmeritev Steklarne Hrastnik -Vitrum je prava, le nekatera nova orodja so nujna. Tu je na prvem mestu nova tehnologija obžiganja, pa tudi nova linija za stiskano steklo in linija za pihano steklo (npr. Olivotto). Časovno to pomeni: obžiganje takoj, ostali dve investiciji pa v letu 2005 oziroma 2006. Odstopanje od tega programa pomeni neposredno ogroženost zastavljene tržne usmeritve Steklarne Hrastnik Vitrum.
Primer promocije izdelkov S.H.V. v novi brošuri za trg firme Glaskoch (Leonardo)
Dean Žagar, vodnja obrata I
Tudi letos sem si z zanimanje ogledal sejem Tendence in ugotovil da se naše podjetje uvršča med boljše ponudnike steklenih izdelkov. Velikih novitet na sejmu ni bilo, vsekakor pa smo novitete videli na Glaskochovem razstavnem prostoru, kjer so bili naši novi izdelki dobro predstavljeni.
Namen ogleda sejma pa je predvsem v tem da si ogledamo naše konkurente (Borgonovo, Pasabache, Libey...) in da se potem primeijamo z njimi glede na kvaliteto in pa tudi glede na zahtevnost izdelkov.
Na letošnjem sejmu sem bil zelo pozitivno presenečen nad kvaliteto izdelkov steklarne Libey, saj je na svojem razstavne prostoru imela zelo kvalitetno izdelane sadne kupe
z stransko delitvijo med modelom in dnom. V tem segmentu izdelkov se še mi trenutno ne moremo primerjati z njimi saj imajo te izdelke na stiku dno-model obžgane mi pa še trenutno tega ne moremo. Tudi preostali program te tovarne je zelo kvaliteten. Predvsem pa sem na tem razstavnem prostoru videl veliko izpeljank raznih struktur na litrskih vrčih (en model- 8 različnih struktur na trnu). Menim da bi se tudi mi morali posluževati teh idej in s tem še razširiti naš asortiman izdelkov.
Ogledal sem si tudi razstavni prostor firme Borgonovo predvsem zaradi njihovega programa skled. Sklede, ki so bile na razstavnem prostoru so bile po kvaliteti kar primerljive z našimi skledami, vendar pa so za proizvodnjo nekoliko lažje od naših saj so njihove gladke površine manjše kot naše in se tako določene napake lahko lažje prikrijejo kot pri naših skledah.
Razstavni prostor firme Pasabache pa je bil urejen čisto po drugem kontekstu kot lansko leto. Poudarek _so imeli predvsem na seriji izdelkov iz kaljenega stekla. Vendar pa je kvaliteta njihovih izdelkov gotovo na nižjem nivoju kot j e naša.
Tudi ostali ponudniki steklenih izdelkov niso imeli razstavljenih veliko novitet. Zelo pa seje prijela serija izdelkov, ki jih je mogoče zlagati eden v drugega ( serija Impilabile) saj jih je mogoče videti pri vseh pomembnejših proizvajalcih.
Podrobno pa sem si ogledal tudi naš razstavni prostor, ki je bil letos še dodatno obogaten z izdelki iz lastnega programa, tako da sem potem še lažje primerjal našo kvaliteto z ostalo konkurenco. Menim, da pri proizvodnji izdelkov iz dvodelnih modelov dosegamo zelo visoko kvaliteto in smo v tem segmentu izdelkov pred mnogimi drugimi proizvajalci podobnega programa. Potrebno bo pa še kar nekaj truda, da osvojimo proizvodnjo krožnikov in skled ter da se tudi na tem trgu pozicioniramo po kvaliteti med boljše proizvajalce tega asortimana.
Pripravila: Simona Rugelj
_______________Vittimi a D_____________
üilKLÄiA
NOVA PODOBA STEKLARNE HRASTNIK
Podobo organizacije sestavljajo različni dejavniki - vsak posameznik, vsak zaposleni je poslanec podjetja, tako s svojim načinom delovanja kot s svojim odnosom do sodelavcev in strank. Podoba podjetja je odvisna od njenega poslovnega uspeha, njene strateške usmeritve in vizije, od njene percepcije navznoter in navzven, od njenega pojavljanja v medijih ter končno tudi od njenega enotnega pojavljanja z grafično formo. Celostna grafična podoba je torej le del celovite podobe organizacije, je torej zunanji pojav njenega siceršnjega delovanja. Dejstvo je, daje današnje okolje mnogo bolj kompetitivno kot kadarkoli doslej. Prav zaradi tega so komunikacije še bolj pomembne, kot so bile kadarkoli doslej - danes namreč ni več dovolj, daje podjetje pri svojem poslovanju odlično - to mora na ustrezen način tudi povedati. Steklarna Hrastnik je eno od vodilnih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja s steklom. Biti vodilni, pomeni razmišljati, delovati in poslovati kot vodilni na svojem področju in svojo odličnost izkazovati tudi navzven. Nekdaj enovito podjetje se je v zadnjem obdobju prestrukturiralo v poslovni sistem z vodilno družbo Steklarna Hrastnik - skupina d.d. in odvisnimi družbami: Steklarna Hrastnik - Vitrum, Steklarna Hrastnik - Opal, Steklarna Hrastnik - Stedek. Vse družbe se ukvarjajo s steklom na različnih
programskih področjih in njihovo medsebojno povezanost na formalni in na vsebinski ravni predstavlja tudi nova celostna grafična podoba.
Celostna grafična podoba, ki je pred nami, izraža torej predvsem medsebojno povezanost posameznih podjetij znotraj družbe Steklarna Hrastnik, hkrati pa izkazuje tudi specifiko posameznih podjetij. Celostna grafična podoba kot oblikovna podoba je izraz organizacijske strategije in vizije skupine Steklarna Hrastnik, hkrati pa omogoča prepoznavanje posameznega podjetja in njegovo razlikovanje od konkurence.
Celostna grafična podoba je namenjena tako zaposlenim v skupini Steklarna Hrastnik kot tudi poslovnim partnerjem doma in v tujini ter vsem drugim, ki se srečujejo s podjetji iz Steklarne Hrastnik. Da bi ustvarili razpoznavno podobo skupine in posameznih družb znotraj skupine, je celostna grafična podoba zasnovana na enotnem osnovnem razpoznavnem simbolu, ki z dodajanjem oblikovno enakih, a barvno različnih barvnih simbolov ustvarja značilne razpoznavne simbole za vsako posamezno družbo znotraj sistema. Enotna oblikovna osnova hkrati z ustreznimi različicami tako ustvarja podobo enovitega sistema, ki ima znotraj sebe svoje specifične programe. Osrednji element celostne
grafične podobe Steklarne Hrastnik predstavlja logotip. Taje namreč najosnovnejša stalnica celostne grafične podobe in deluje kot glavni predstavnik identitete organizacije na simbolni ravni. Glede na ostale likovne elemente, ki so razporejeni po likovnem ozadju, vzbuja logotip tudi največ pozornosti.
Osnovni znak Steklarne Hrastnik je krožne oblike v svetlo-modri barvi in simbolizira najbolj primamo podobo stekla, ki v tekočem stanju ustvarja neskončno krožno - spiralasto obliko.
Pri posameznih podjetjih se osnovnemu simbolu pridruži vsakič še dodatni krožni simbol, ki s svojo specifično barvo (temno modra, oranžna, rdeča) označuje posamezno podjetje.
V nadaljevanju so iz osnovnega logotipa izpeljane posamezne aplikacije, in sicer:
-	poslovne tiskovine (dopisni papir, kuverte, poslovne vizitke, mapa, žig),
-	označevalni elementi (označevalne table, vozila, zastave, delovne obleke),
-	promocijske tiskovine (interno glasilo),
-	pisarniški material (ovojni papir, lepilni trak, post-it lističi),
-	promocijska darilca (svinčnik, vrečka, dežnik, pisalna podloga, blok, namizne zastavice).
Vse aplikacije in pravila uporabe posameznih aplikacij so zbrana v
priročniku celostne grafične podobe, ki tako zagotavlja konsistentno komuniciranje na najrazličnejših ravneh in s tem pripomore k razpoznavni podobi tako skupine kot posameznih družb. Uvajanje celostne grafične podobe bo potekalo postopoma, začenši z osnovnimi tiskovinami, nato pa bo sledilo označevanje objektov in prostorov.
Uporaba celostne grafične podobe pa mora biti seveda ves čas dosledna. Da bi bilo to zares mogoče, bo v prihodnje poskrbel skrbnik celostne grafične podobe g. Peter Puhan, ki je zelo podrobno seznanjen z vsemi pravili in ki bo ves čas spremljal nastajanje posameznih aplikacij.
Glede na to, da je celostna grafična podoba v prvi vrsti namenjena zaposlenim Steklarne Hrastnik, ki jo bomo uporabljali in udejanjali tako rekoč vsakodnevno, je še posebej pomembno, da resnično upoštevamo pravila, ki nam bodo nenazadnje olajšala marsikatero zadrego. Z doslednim upoštevanjem pravil o uporabi celostne grafične podobe bomo skupaj pripomogli, da bo lahko naša nova celostna grafična podoba dejansko zaživela ne le med nami, ampak tudi v razmerju do zunanjih javnosti.
Pristop d.o.o.
Posamezni elementi Celostne grafične podobe Steklarne Hrastnik
Logotip varianta A:
logotip z znakom steklarna Hrastnik- skupina (primarna)
Logotip varianta B:
logotipi ostalih družb z znakom (sekundarna)
VITRUM
Steklarna Hrastnik
STEKLARNA HRASTNIK
OPAL
Steklarna Hrastnik
STEDEK
Steklarna Hrastnik
vizitka primarne in vizitke sekundarnih družb
Prikazana je vizitka z jezikovnimi mutacijami. Standardna dimenzija vizitk je 85 x 55 mm.
STEKLARNA HRASTNIK - SKUPINA
Steklarna Hrastnik - skupina d.d.
Cesta 1. maja 14,1430 Hrastnik, Slovenija www.steklama-hrastnik.si
mag. Mojca Jazbinšek Volk
namestnica generalnega direktorja Deputy General Manager
Tel.:+386 (0)3 56 54 501, Gsm:+386 (0)31 65 47 68 Fax: +386 (0)3 56 44 282 E-mail: mojca.jazbinsek@steklama-hrastnik.si
VITRUM
Steklarna Hrastnik
Steklarna Hrastnik - Vitrum d.o.o.
Cesta l.maja 14,1430 Hrastnik, Slovenija www.steklarna-hrastnik.si
Majda Krošlin
Direktorica / General Manager
Steklarna Hrastnik - Stedek d.o.o. STEDEK Vodenska 5/a, 1420 Trbovlje, Slovenija Steklarna Hrastnik www.steklarna-hrastnik.si
mag. Janez Golež
Direktor / General Manager
Tel.: +386 (0)3 56 53 500, Fax: +386 (0)3 56 26 280 E-mail: janez.golez@stedek.si
Kuverta primarne in kuverte sekundarnih družb
Znak in logotip sta postavljena na levo in vedno uporabljena v barvni različici.
Desna stran je namenjena frankiranju.
_ _ j.	Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
Ur AL	Cesta 1. maja 14,1430 Hrastnik. Slovenija
Steklarna Hrastnik	www.steklama-hrastniksi
Franci Zajc
Direktor / General Manager
Tel.: +386 (0)3 56 54 600, Fax: +386 (0)3 56 54 645 E-mail: franä.zajc@opal-hrastnik.si
Namizna zastavica je namenjena tako označevanju kot tudi promociji družbe.
Na voljo je v dveh osnovnih barvnih kombinacijah (pozitiv in negativ).
Vrečka
Je ena sama in se uporablja za vse družbe.
C
u
Mapa
Mapa ustreza velikosti dokumentov A4. Je ena sama in se uporablja za vse družbe.
Označevalna tabla v avli
Interno označevanje se nahaja na posebej določenih lokacijah. Namenjeno je orientaciji v posameznem nadstropju.

Kratke majice so zasnovane v barvah posameznih družb. Logotip je v tem primeru odtisnjen v negativu. Če je barva majice bela, je logotip v pozitivu, pozicija logotipa pa ostane nespremenjena.
Delovna obleka družbe Vitrum je v
prevladujoči temno modri barvi. Logotip v barvi je odtisnjen na zgornjem svetlo modrem žepu obleke.
Delovna obleka družbe Opal je v
prevladujoči sivi barvi z oranžnimi poudarki. Logotip v barvi je odtisnjen na zgornjem sivem žepu obleke.
Novi sodelavci
JOŽE HOLEŠEK
vodja komerciale
Na začetku aprila (prvega, če smo bolj natančni), se je Steklarni Hrastnik Opal pridružil novi sodelavec, Jože Holešek. Vodi komercialni sektor in do danes je podjetje že kar dobro spoznal. Čas je, da ga predstavimo tudi vam.
Ko je bil Jože še Jožko, je bil kakšen?
Takšen kot sedaj, samo malce bolj naiven (smeh). V mladosti sem se veliko ukvarjal s športom. Precej let sem plaval pri Rudarju, kjer sem na državnem nivoju dosegal kar dobre rezultate - nekako sem bil med prvimi tremi. Takrat je bilo športno društvo Rudar zelo močno.
Torej ste rojen "Trbovčan"?
Ja, seveda. In ponosen na to. Ponosen na našo dolino.
Kaj pa ste si kot fant želeli postati kot odrasel moški?
Vseskozi sem imel željo graditi nove zadeve. Že nekako v drugem letniku srednje šole sem vedel, da želim delati na projektih, bolj natančno, da želim delati v industriji, pri proizvodnih projektih. Veste, jaz ljubim industrijo. Ne glede na globalne trende sem mnenja, da se lahko samo v proizvodnem sektorju ustvarja nekaj novega, nekaj uporabnega, skratka, življenje.
Že moje prvo delo v Tovarni kemičnih izdelkov je bilo tisto, kar sem si kot fant želel. Delal sem na projektu novega obrata fosforne kisline od investicijskega programa do zagona. Zdaj ta obrat na žalost stoji.
Vendar sem hitro uvidel, da bo znanje strojništva, ki sem si ga pridobil na fakulteti, premalo za uspešno opravljanje dela. Manjkal mije pogled ekonomista, zato sem po zaključenem šolanju strojništva nadaljeval na ekonomski smeri.
Pa ste vseskozi delali v Zasavju?
Nisem, čeprav je bilo delo vedno povezano z Zasavjem. Štiri leta sem delal v Vzhodni Nemčiji, na vzhodni strani Berlinskega zidu kjer sem bil vodja izgradnje odžveplevalne naprave. Danes bi temu lepo rekli čistilna naprava.
To je bila pa prav gotovo zanimiva izkušnja...
Bilo je prelepo. Delati z Nemci,
Angleži, spoznavati različne stile dela, različne poglede na življenje. Na tisti čas imam res lepe spomine. Delo je bilo zelo povezano z ljudmi. To je bilo gradbišče, kjer človeka spoznaš v povsem drugačni luči. Zaradi oddaljenosti od doma želi vsak iztisniti iz sebe največ, kar zmore. In tudi čustva so tako močneje izražena tako pozitivna kot tudi negativna, seveda.
Pa domotožje?
Domotožje je vedno prisotno. Naj povem, da sem bil v Nemčiji ravno v času velikih globalnih sprememb. Tisti, ki smo delali in živeli v tujini, smo drugače doživljali dogodke, povezane z bivšo Jugoslavijo. V tistem času je padel Berlinski zid. Padcu zidu sem prisostvoval " v živo", prav tako raznim demonstracijam.
Pa je vam osebno padec Berlinskega zidu kaj pomenil?
Kot tujec sem imel svobodo potovanja, tako da v tem smislu ravno ni bilo velikih sprememb. V kontaktih z ljudmi pa se je veliko spremenilo. Takrat je bila v Vzhodni Nemčiji velika evforija. Imeli so napačne predstave o kapitalizmu, hoteli so vse in še več in to takoj. Zidali so si gradove v oblakih, kar seveda pomeni, da so kasneje razočaranja bolj grenka. Čisto v resnici so verjeli, da bodo vse dosegli čez noč in da kapitalizem ponuja vse in še več.
V Opalu ste dobre štiri mesece. Kaj je najbolj novo za vas?
Zame je vse še sveže in novo. Kljub temu da so me dobro seznanili s proizvodnjo, se vsak dan naučim še kaj novega. Veste, da sem delo nastopil 1. aprila? To se mi je zdaj že trikrat zgodilo.
Sem pa najbolj presenečen nad konservativnostjo naših kupcev. Večina ne menja dobavitelja, navajeni pa so tudi 20 in več let sodelovati z istimi ljudmi. Ko se pojavi nov obraz, rabijo precej
časa, da se navadijo. V dobi elektronskih medijev se mi zdi zelo pomemben osebni stik. Da me vidijo, začutijo. Zdi se mi, da so me kar sprejeli.
Pa sodelavci?
Zlati so. Trudijo se, tudi oni poskušajo gojiti pristne odnose s strankami. Seveda se še lovimo v določenih zadevah. Včasih je spoznati notranje zahteve in odnose zahtevnejše kot spoznati potrebe stranke. Predvsem vidim, da bo treba spremeni miselnost zaposlenih o tem, kaj zmorejo, česa so sposobni. V globalnem svetuje zdaj velika konkurenca, sploh s Kitajske imajo poceni delovno silo, učijo se pa izredno hitro. Na trg prihajajo z vedno novimi, na žalost tudi z vedno boljšimi izdelki. Opal mora graditi na unikatnosti, na prepoznavnosti, na kvaliteti, na večji fleksibilnosti. Moje mnenje je, da se bo treba bolj usmeriti v dodelavo izdelkov, se pravi brušenje, žaganje ipd. ter bolj delati na dodani vrednosti izdelkov. Jim dati bolj oseben pečat.
Pa je to prednost Opala?
Počasi se že dogajajo premiki v to smer, vendar so to še majhni koraki. Potrebnega bo še precej izobraževanja, vgraditi bi ga bilo treba v poslovni sistem.
Pa po vašem mnenju imamo ljudi, ki zmorejo učiti druge, biti mentorji, usmerjevalci?
Prepričan sem, da jih imamo. Vendar jih je potrebno najti. Ker sem nov, gledam na stvari drugače,
še vedno bolj "od zunaj". Vidim, da je potrebno ljudem predvsem povedati, da imajo znanje ter da ga morajo deliti z drugimi. Dan, ko se ne naučiš ničesar, je po mojem mnenju izgubljen dan.
Katere pomanjkljivosti "od zunaj" vidite v poslovnem sistemu?
Zdi se mi, da so ljudje preskromni glede svojega znanja. No, mogoče sem se malce napačno izrazil. Premalo se zavedajo, da imajo ogromno znanja. In premalo se poudarja sodelovanje. Naučiti se morajo, da je zavest, da brez sodelovanja med seboj ne bomo preživeli na globalnem trgu, ključni recept za uspeh. Komunikacija je slaba. Pretok informacij je preskromen. Malce težje ocenjujem celoten poslovni sistem, je pa to ključna hiba v Opalu. Kljub vsemu pa sem mnenja, daje vsaka zadeva, ki živi, pozitivna. Kar pa po drugi strani spet ne pomeni, da ne potrebuje popravkov, svežega vetra.
Dejstvo je, da lahko v tem trenutku kupiš popolnoma vse, samo ljudi ne. In zaposlenim je potrebno nameniti največ pozornosti. Odnosi med sodelavci so najbolj pomembni.
In kako vi kot vodja poskušate graditi te odnose?
Beseda motivacija ja ključnega pomena. Poskušam najti, kaj vsakega posameznega sodelavca motivira. Veste, vsak posameznik je pomemben, vendar pa je v tako velikem sistemu enak ničli, če ne sodeluje z ostalimi, če se ne

stran 11
7.10.2004
e
HP1P17T A
Il.

povezuj e v celoto.
Dober vodja mora po mojem mnenju imeti čisto človeške kvalitete - strokovno znanje pač ne more biti pod vprašajem ali stvar debate. Čustva pa so tista, ki nas naredijo drugačne, tisto, kar nas dela posebne pri vsaki stvari, ki jo opravljamo. In kot vodja poskušam odkriti, kakšna čustva se skrivajo pri moj ih zaposlenih.
Kakšni pa so vaši načrti za čas, ko ne boste več v službi?
Načrti? Jih nimam, jaz bom vedno v službi {smeh).
Izredno rad igram tenis - ampak bolj zaradi druženja s prijatelji. Sem pa najbolj sproščen na svojem
ranču, ko odkrivam lepote in skrite kotičke Slovenije. Jaz sem čisto navdušen in ponosen, da je Slovenija moj dom. Mogoče se tega najbolj zaveš, ko dobiš kakšen obisk iz tujine in so čisto navdušeni, že če vidijo rože na travniku, kaj šele vse zelenje, pa reke, pa gore, ki nas obdajajo.
Zato tudi nimam meni druge najljubše dežele. Slovenija je vse najboljše, kar ponuja svet.
Vašim mislim o lepotah Slovenije pa res ne morem oporekati. Hvala za pogovor.
Mojca Lavrič
OPALIADA V GORAH
Konec meseca junija je bila v Gorah, zdaj že tradicionalna opaliada. Kljub spremenljivemu vremenu smo dan preživeli lepo in aktivno. Za prevoz, jedačo in pijačo je bilo dobro poskrbljeno. Vzdušje pa je bilo kljub tekmovalnemu duhu sproščeno. Športno tekmovalne aktivnosti nas niso tako utrudile, da se ne bi še poveselili v tamkajšnji gostilni. Naj slike povedo več...
QPAl
Novi sodelavci
DARJA KRALJ - ZUPANČIČ
vodja proizvodnje
Če začneva po ustaljenem vrstnem redu - zaupajte nam nekaj podatkov o sebi.
Po rodu sem iz Radeč, srednjo šolo sem obiskovala v Kranju, fakulteto v Mariboru, poročila sem se v Sevnico, svojo prvo službo sem dobila v Trbovljah, nato sem bila nekaj časa zaposlena v Litiji, zdaj pa sem spet v Zasavju...
Tole je bilo pa pestro. In kje živite sedaj?
Zdaj sem ustaljena na Bregu pri Sevnici, tako da se vsakodnevno vozim v službo. Moram priznati, da mi ni težko, ker sem tukaj res zadovoljna. Mislim, da se mi prvič dogaja, da se čisto iskreno veselim novih izzivov v službi.
V Stedeku ste zaposleni kot vodja proizvodnje. Kako ste se "znašli" na tem delovnem mestu?
Preprosto sem se prijavila na razpis. Prej sem bila zaposlena v Predilnici Litija kot analitik pri pripravi dela in ker se mi je zdelo, da gre za podobne zahteve glede delovnega mesta, sem se prijavila. Izkazalo se je, da sem naredila res dobro potezo. Poleg tega me je v razpisu pritegnilo tudi to, da sem po izobrazbi malce "ven". Sem namreč univerzitetni diplomirani inženir tekstilstva, kar je že v startu pomenilo, da bo delo precej bolj zanimivo in novo.
Pa ste že kot deklica sanj ali o tem, da boste nekoč vodja proizvodnje?
Ah, kje pa. Takrat se mije zdelo, da bi bila naravnost odlična zdravnica. Pa sem si premislila, ker se bojim injekcij. Pacientom ne bi mogla vzeti niti krvi, kaj šele kaj drugega.
In kaj obsega vaše delo?
Sem nekakšen vmesni člen med
komercialo in proizvodnjo. Usklajujem roke, kontroliram izdelavo, odpremo, nabavo... Težko opredelim, ker se mi zdi, da delam sto stvari naenkrat. Zaenkrat se mi zdi, daje ogromno sprotnega, operativnega dela. Vsak dan se sproti učim, vsak danje kaj novega. Občasno si čisto zares zaželim, da bi imel dan 26 ur, da bi kakšna urica ostala še zakaj bolj sproščujočega.
In kaj pričakujete, da boste še lahko spremenili, izboljšali na tem delovnem mestu?
Zaenkrat sem tako navdušena, da moram malce razmisliti. No, lahko rečem, da upam, da se bodo tekoče zadeve bolj, kako naj se izrazim, umirile, postale bolj stvar sodelavcev. Zdaj se mi zdi, da jih moram obvladati, se vsega naučiti, da bom razumela celoten proces. Drugače pa je od vsega najbrž najtežje delati z ljudmi. Kadrovske zadeve so zame relativno nove. Lahko je potegniti ločnice med delovnimi mesti, kar se tiče procesa dela. Če karikiram - v Predilnici sem preverila, če imamo na zalogi dovolj bombaža, tukaj pa, če imamo dovolj steklenih izdelkov. Ljudje pa so posebni, tudi zahtevni, vsak je svet zase. Mogoče mi ta del mojih zadolžitev zaenkrat še najmanj ustreza.
Kakšen pa je po vašem mnenju dober vodja?
Človek, ki zna udariti po mizi. Po drugi strani pa mora biti dostopen, pa vendar obdržati določeno distanco. Skratka ločiti med ti in vi.
Pa ste takšni?
Da in ne. Včasih se mi zdi, da sem premehka, spet dmgič, da odre-agiram preveč trdo in nefleksibilno. Tega "vodenja" mi še malce manjka...
Če bi imeli čarobno paličico in bi lahko spremenili samo eno stvar na delovnem mestu, bi...
Prestavila satinimico v Trbovlje ali pa ves preostali Stedek v Hrastnik. To, daje satinimica dislocirana, je res zoprna zadeva. Že s papirji je težava, kaj šele z usklajevanjem dela in podobno. Največkrat se tam ustavim pred ali po službi. Poleg tega je bilo kar precej porodnih in poporodnih težav z novo satinir-nico. Tudi rezultati še vedno niso takšni, kot smo pričakovali. Največji problem jaz osebno vidim v deficitu kadra. Samo omeniš, da je delo s kislino, pa ti ljudje že uidejo s pisarne. Sploh ne poslušajo dalje. Rečejo hvala lepa in vidiš jih samo še v hrbet.
Pa spoznati bi si želela tudi čim več naših kupcev, preveriti konkurenco na trgu... Zaenkrat vse poznam bolj v teoriji, vsi pa vemo, da moraš konkurenco potipati od blizu, če hočeš biti boljši.
Če se premakneva na malce bolj osebna tla, da vas bralci spoznajo še malce drugače. Kaj počnete izven delovnega časa?
A imam kaj tega izven delovnega časa?! Šalim se. Takrat se precej osredotočam na gradbeništvo. Zanimivo graditi peščene hiše, ceste, voziti gradbeno mehanizacijo...Imam namreč dva nadebudneža, stara 2 in 3 leta. Sicer krasen način za preživljanje prostega časa, toda če bi imela luksuzno urico čisto in samo zase, bi zagotovo pobegnila na masažo.
In če sva prej govorili o čarobni paličici - doma bi jo sigurno
uporabila zato, da bi lahko čez vikend zjutraj poležavala. Da bi lahko prijetno sanjala tja do desetih dopoldan... Ja, to bi bilo res prijetno.
Reciva, da nimate popolnoma nobenih težav z denarjem. Kam bi j o mahnili?
V Egipt. Ponovno. Enkrat sem že bila, pa meje dežela čisto prevzela. Saj si želim videti cel svet, toda to bila definitivno prva destinacija.
Vsak človek ima nekaj - kaj pa je vaša pregreha?
Čokolada. Na tisoč in en način. Včasih je moja mami skrivala čokolado pred mano, zdaj pa, namesto da bi jo jaz skrivala pred svojimi otroki, jo "skrivam" pred sabo. Ne vem, če mine dan, da ne pojem koščka čokolade.
In za konec - vaš moto, po katerem se ravnate.
Z macolo nad probleme. Da pojasnim - če imaš velik problem, ga razbiješ na nekaj manjših problemčkov. In ni hudič, da ne bi človek rešil problemček za problemčkov, dokler na koncu ne rešiš velikega problema. Postopoma, počasi, ampak vedno se da, če se hoče.
Darja je prijetna sogovornica. Duhovita, preprosta in na prvi pogled daleč od stereotipov, kakšen naj bi bil vodja proizvodnje. Pa vendar je čutiti, da ji je delo pisano na kožo, zato verjamem, dav službi uživa.
Le tako naprej.
Mojca Lavrič

Sejem Tendence Lifestyle v Frankfurtu in MAISON & OBJET v Parizu
V	mesecih avgustu in septembru smo obiskali dva sejma, in sicer sejem Tendence Lifestyle v Frankfurtu v mesecu avgustu in sejem Maison & Objet v Parizu v mesecu septembru. Oba sejma sta sejma široke potrošnje z več programskimi sklopi. Nas so zanimali izdelki iz stekla, predvsem dekorirani.
Na sejmu Tendence Lifestyle smo s skupnim nastopom s Steklarno Hrastnik - Vitrum predstavili štiri sklope naše dejavnosti dekoriranja.
V	prvih dveh sklopih smo pred-
staviti kombinacijo tehnik barvanja in tiska (kolekciji smo poimenovali Butterfly selection in XXX Collection), v tretjem sklopu smo prikazati možnost dekoriranja izdelkov iz kolekcije Impilabile z odlepnimi slikami, v zadnjem sklopu pa smo predstavili možnost dekoriranja embalaže (steklenice Cosmos).
Sejem smo obiskali, da bi srečali naše stalne kupce, poiskali nove kupce, ter si ogledati kaj ponuja konkurenca, da bi se v prihajajočem obdobju lažje prilagodili zahtevam trga.
Na sejmu smo opazili nekaj novih tehnik dekoriranja. Precej izdelkov je bilo barvanih npr. samo po dnu izdelka, kar daje popolnoma drug učinek, kot dekoriranje spodnjega dela izdelka s prehodom (ne ustvarja se meglica). Opazili smo tudi pobarvane samo zgornje robove krožnikov, podstavkov in skled. Prikazana je bila tehnika
dvobarvnega brizganja, kar pri nas še nismo poizkusili.
Kar nekaj ponudnikov je ponujalo izdelke iz barvanega stekla, predvsem v nežnih viola, zelenih in modrih odtenkih, kar pričara drugačno kvaliteto izdelka, kot so izdelki, ki so naknadno dekorirani (barvani). Barve so zelo nežne in transparentne, predvsem od roza do violet odtenkov in v rjavi -šampanjski barvi.
Dekorji so predvsem rožni motivi, nekaj je pik, kar precej živalskih motivov (leopard, zebra, tiger).
Sejem Maison & Objet smo obiskali v začetku septembra. Na sejmu so bili razstavljeni izdelki iz stekla, keramike in drugih materialov, pohištvo, tekstil, svetila, razni okraski in dodatki.
Namen obiska tega sejma je bil pregled novih smernic za leto 2005 (po čemer je tudi ta sejem znan) glede barv, oblik, tehnik obdelav in v pridobitvi novih poslovnih partnerjev.
Tudi na tem sejmu je bilo opaziti nove barve in nove oblike izdelkov, celo v večji meri kot na sejmu v Frankfurtu. Predvsem pozorni smo bili na način brizganja z notranje strani izdelkov, kar je bilo do sedaj pri nas brez večjih težav težko izvedljivo, za kupce pa je ta način dekoriranja zelo zanimiv. Razstavljalci so imeli razstavljene izdelke zelo dobre kvalitetne. Ni bilo opaziti toliko napak v steklu in dekorju, kot pri razstavljalclih na sejmu v Frankfurtu.
Videli smo nove oblike kozarcev (npr. kozarec konične oblike z nogo), kozarec kot izpeljanka med izdelkoma Amantea in Willy -hruškaste oblike, kozarce z različnimi vzorci - odtisi (karo, vzdolžne črte), nove oblike svečnikov (konični spodaj in zgoraj, zgornji rob v obliki rožice), krožnikov (pravokotni, ovalni, nepravilne oblike), posodic (so sestavljive in večnamenske) in vrčev.
Za nas so bili posebej zanimivi razstavljalci iz Francije, Nemčije,

1717"
Italije, Španije, predvsem s stališča čim manjše oddaljenosti.
Na sejmu smo opazili kar nekaj kupcev oz. proizvajalcev s katerimi že delamo, kot na primer: GUY DEGREENE Francija, RITZENHOFF & BREKER Francija, VILLEROY & BOCH Francija, ROSENTHAL WEDGWOOD Francija, GLASKOCH Nemčija, KORZILIUS Francija, SIA Francija, LENOX.
Med bolj zanimivimi, s katerimi smo tudi navezali stike zaradi možnosti sodelovanja v prihodnje, pa so sledeči: LA MEDITERRANEA ŠPANIJA, LSA INTERNATIONAL Ukrajina, PHILIPPE DESHOULIERES Francija, LA VIDA GmbH
Nemčija, AINSI DE SUITE TRANSEXIM Francija, BRUNO EDVARD Francija, MARKHBEIN-KIBIC Francija, LA ROCHERE Francija.
V obdobju po sejmu so se že pojavila prva povpraševanja po novih oblikah izdelkov in novih tehnikah barvanja, kar narekuje potrebo po čim hitrej šem razvoju. Naše največje naloge pa so na osnovi pridobljenih podatkov vzdrževanje kontaktov z našimi stalnimi poslovnimi partnerji, novi izzivi na tehnično - tehnološkem področju ter prilagajanje trgu s produktom v celoti.
Mojca Pernovšek
Proizvodnja - začetek drugega polčasa
Več kot očitno je, da smo v prvem polčasu igrali dobro in dosegli lepe rezultate. Vsi načrti so ne le doseženi, temveč tudi preseženi, tako da bo tak tempo zelo težko obdržati do konca leta. Zato pa že imamo nekaj rezerve in ne dvomim, da bo tudi seštevek rezultatov na koncu tekme zelo lep. Za optimizem imam kar nekaj razlogov. O tem, da smo prenovili satinimico, ste v tem glasilu lahko že brali, zato naj dodam le še to, da
se tudi storilnost tam lepo dviguje. Sicer še ni na načrtovanem nivoju, vendar ne manjka več veliko. Prepričan sem, da bo z izboljšavami, kijih bomo še izvedli, tudi produktivnost narasla na zahtevano višino. V ta namen bomo postavili ob zunanji steni satinimice reverzibilni transportni trak, ki bo namesto delavcev prevažal embalažo in pa vakuumske plošče ter podobne pripomočke iz enega konca na drug konec satinimice. S tem bomo razbremenili enega delavca v vsaki izmeni, ki bo lahko več energije usmeril v proces satiniranja. Tudi delovno okolje bomo še izboljšali z izgradnjo novega prezračevalnega sistema v čistilni napravi, ki bo obenem prezračeval tudi odvodne cevi iz satinimice, ki so sedaj še lahko vir hlapov.
V Trbovljah smo na plinsko peč
Stroj za šestbarvni sitotisk
instalirali vlagalni avtomat, ki bo razbremenil enega delavca v izmeni. Seveda bo nekatere izdelke potrebno še naprej vlagati v peč ročno, v večini primerov pa bo to aktivnost prevzel stroj, tako da bodo lahko ljudje opravljali kakšno drago delo. Škoda le, da tega nismo mogli izpeljati že prej, saj smo nekaj časa delali na štiri izmene in je bila včasih stiska zaradi premajhnega števila delavcev kar velika, tako da bi se ta pridobitev takrat še bolj poznala.
Zaradi štiriizmenskega dela je bil stroj za sitotisk še bolj obremenjen kot sicer in zato smo med dopusti izvedli malo večji vzdrževalni poseg in zamenjali nekatere vitalne dele. Veseli me, da so pri sestavljanju spiska delov za zamenjavo sodelovali tisti, ki na tem stroju
delajo in ga tudi najbolj poznajo. Na ta način smo lahko brez dragega pregleda odpravili vse bistvene nevarnosti okvare in s tem zagotovili, da bo stroj ob rednem sprotnem vzdrževanju še naprej dobro delal.
Letos smo v Steklarni Hrastnik -Stedek d.o.o., kot se po novem imenujemo, prvič imeli kolektivni dopust in moram reči, da se je tak način koriščenja dopusta izkazal kot zelo primeren. Delavci so si lahko privoščili tri tedne oddiha in si nabrali novih moči za dragi polčas. Tudi za vzdrževalna delaje tak način mnogo bolj primeren kot pa "gasilske akcije" ob nenadnih okvarah.
Matej Repovž
ZAHVALA
Tudi zame je prišel tisti težko pričakovani dan, ko se še zadnjič poslovimo s sodelavci in sodelavkami, pa vendar je v srcu malo tesnobe, saj se vseh dolgih let, ki sem j ih preživela z vami, ne pozabi kar čez noč ! Najlepše se zahvaljujem za prelepa darila in lepe želje brigadi Adžaga, še posebej Barici Alauf ter celotnemu kolektivu izmene Jorgič !
Imejte se lepo in želim vam veliko zdravja!
Stanka Trošt
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj bi se rada zahvalila vsem zaposlenim v Stedeku Trbovlje, še posebno pa mojim ožjim sodelavcem iz satinimice. Darila, ki semjih dobila, me bodo vedno spominjala na vas. Obenem bi se rada zahvalila vsem posrednim sodelavcem od špedicije Opala in Steklarne Hrastnik-Vitram za dobro in korektno dolgoletno sodelovanje.
Želim vam veliko osebne sreče in veliko delovnih uspehov.
Silva Centrih
*****
Q
u
NA PODLAGI SKLEPA GENERALNEGA DIREKTORJA STEKLARNE HRASTNIK - SKUPINA D.D. TER NA PODLAGI UGOTOVLJENIH KADROVSKIH POTREB STEKLARNA HRASTNIK - SKUPINA D.D.
RAZPISUJE VEČ KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA IZOBRAŽEVANJE
;	:	I
1.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je štipendiranje vajencev in dijakov na poklicnih in srednjih šolah z javno veljavnostjo za naslednje profile: obdelovalec kovin, ključavničar, varilec, orodjar, strugar, strojni mehanik, elektro tehnik, strojni tehnik in podobno.
2.	Upravičenci
Narazpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	dijaki, ki so državljani Republike Slovenije in se obvežejo, da bodo po končanem izobraževanju sklenili delovno razmerje v katerikoli izmed družb poslovnega sistema Steklarne Hrastnik;
•	dijaki, ki niso v delovnem razmerju, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, niso samozaposlene osebe, niso lastniki ali solastniki gospodarske družbe;
•	dijaki, ki ne prejemajo republiške, Zoisove, kadrovske ali druge štipendije.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo naslednji kandidati:
•	otroci delavcev, zaposlenih v katerikoli družbi poslovnega sistema Steklarne Hrastnik;
•	dijaki višjih letnikov;
•	imajo stalno prebivališče v Zasavju (občine Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje ob Savi).
3.	Način prijave in razpisni rok
Prijava na razpis oziroma prošnja za štipendijo mora vsebovati poleg kratkega življenjepisa tudi:
• potrdilo o vpisu v tekoči letnik izobraževanja;	£
•	dokazilooučnemuspehuzadnjegaletnikaoziromapredhodnegaizobraževanja;	£
• potrdilo o državljanstvu;	J
•	potrdilo o stalnem prebivališču;
•	dokaziloobivanjuizvenkrajastalnegaprebivališča,čeprosilecbivaizvenkrajastalnegaprebivališča, ■	|
•	kopijo odločbe o odmeri dohodnine za osebe, ki so prosilca dolžne preživljati po zakonu, za predzadnje in zadnje leto pred leto, v
katerem se vlaga prošnj o oziroma se prij avlj a na razpis,	* _
•	potrdilo o številu družinskih članov,	**•*»	|fg '"■'•■v.,.,.	Ja ,„A	-Äp
•	izj ava kandidata, da ne prej ema druge štipendij e in da nima drugih sredstev za preživlj anj e.
Popolne vloge za štipendije morajo biti s priporočeno pošiljko poslane na naslov:
Steklarna Hrastnik skupina d.d.
Pravno kadrovski sektor Cesta l.maja 14 1430 Hrastnik
S pripisom: Vloga za štipendijo
Vloge morajo biti oddane do vključno 31.10.2004 (veljapoštni žig tega dne).
Nepopolne vloge, kijih kandidati ne bodo dopolnili v dodatnem roku (8 dni), družba zavrže s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
4. Obveščanje o izboru	| ®	ßf'/W	Jr.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa pisno obveščeni v 30 dneh od odpiranja vlog.
5.	Kandidate za štipendije za dodiplomski in podiplomski študij obveščamo, da naj se s svojimi vlogami obrnejo na Regionalni center za razvoj d.o.o., Podvine 36,1410 Zagorje. Rok za oddajo teh vlog je 1L 10.2004. Razpisno dokumentacijo dobite na sedežu družbe RCR d.o.o. ali na www.rcr-zasavje.si.
Hrastnik, dne 1.10.2004
Generalni direktor Steklarne Hrastnik - skupina d.d.
Mag. Stojan Binder
ZANIMALO VAS BO
Poletje in dopust sta že za nami in pred dnevi smo zakorakali v prve jesenske dni. Kljub počitniškemu razpoloženju v zadnjih mesecih, pa smo na kadrovskem področju doživeli kar precej sprememb.
STEKLARNA HRASTNIK -OPAL d.o.o.
V	obdobju zadnjih treh mesecev je prekinilo delovno razmerje sedem sodelavcev. Za spremembo zaposlitve ter sporazumno prekinitev se je po dolgoletni pripadnosti tej sredini odločila glavna računovodja Marinka Gornik, medtem ko so na enak način delovno razmerje prekinili vodja razvoja in dodelave Matjaž Guček, reglar Marko Jonke ter krogličar Robert Bagara. Odnašalcu Roku Laci pa je poteklo delovno razmerje za določen čas. V mesecu avgustu se je starostno upokojil Milko Lesjak- ročni pihalec 1 - brigadir, v mesecu septembru pa Stanislava Trošt-izpihalka stekla.
V	istem obdobju smo sklenili delovno razmerje za določen čas s sedmimi delavci, in sicer: v mesecu avgustu se je zaposlila Andreja Bezgovšek na delovnem mestu komercialista, naš štipendist Klemen Terbovc se je zaposlil na delovnem mestu krogličarja, Primož Cepuš pa na delovnem mestu tehnologa.
Septembra smo sklenili delovno razmerj e za določen čas z Zdenkom Jančarjem - vodjo razvoja in dodelave ter tremi odnašalci v Proizvodnem sektorju: Nisvetom Mujakićem, Huseinom Ibrahimovićem ter Sebastjanom Hauptmanom.
Trenutno imamo 213 zaposlenih (18 za določen čas), od tega 128 moških in 85 žensk.
JUBILANTI
V	tem času sta dva sodelavca dopolnila okrogli delovni jubilej :
•	20 LET Ljubo Jorgić
•	3 0 LET Mileva Tomič
Čestitamo.
OSTALO
Mala Nikita se je pridružila Mihaelu v družini Marka Ojsterška. Maja Urana pa je povila svojo prvorojenko.
V	mesecu avgustu se je mamici Marinki Anžlovar ter očku Dragu Adžagi rodila hčerka Ina Zala, ki jima je v veliko veselje.
Igor Planinc je s svojo dolgoletno partnerko Klavdijo stopil v zakon-
ski stan. Želimo jima obilo sreče in medsebojnega razumevanja.
Iskrene čestitke.
Kadrovski referat Alenka Maurer
STEKLARNA HRASTNIK -VITRUM d.o.o.
Med poletjem smo v Steklarni Hrastnik - Vitram d.o.o. na novo zaposlili 7 delavcev: za določen čas smo v Sektorju zagotavljanja kakovosti zaposlili dve pregle-dalki: Tatjano Rajh in Hano Burhan. Delovno mesto viličarista je v začetku meseca julija nastopil Zoran Ilič, takoj po prenehanju njegove pogodbe pa smo na isto delovno mesto zaposlili Almira Trgaloviča. Tudi v zmesami so dobili dodatno delovno silo. V začetku septembra smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto viličarist - delavec z Boštjanom Jakopičem.
Število zaposlenih se je povečalo tudi v delavnici za vzdrževanje orodja, saj je delovno mesto cizelerja nastopil Borat Satler, kije že uspešno opravil dvomesečno poskusno delo.
Prav tako za nedoločen čas, vendar s 6-mesečnim poskusnim delom pa se je v Finančno- računovodskem sektorju podjetja zaposlila Jožica Štrovs, glavna računovodkinja.
Delovno razmerje se je v tem obdobju prekinilo 8 delavcem: dva viličarista zaposlena v SGI, Leon Gorenc in Zoran Ilič, sta se po kratkem času v podjetju odločila za prekinitev, sporazumno pa smo se razšli tudi z našo dolgoletno sodelavko Alenko Kuhar, glavno računovodkinjo v FRS.
Z Stanislavom Blaznikom smo se v mesecu juliju žal morali raziti po poti izredne odpovedi.
Radivoja Kojiča, viličarista v zmesami, in Dragico Hauptman, pregledalko, ki sta pred kratkim pridobila status invalida, smo sporazumno prerazporedili v Sinet, na delovni mesti, prilagojeni njuni zmanjšani delovni zmožnosti. Pogoje za starostno upokojitev sta izpolnila Ivica Klanšek prevzemna kontrolorka v SZK, in Ivan Vovčko, operater v pakimi liniji. Obema iskreno čestitamo in jima želimo čim več zdravja, da bosta lahko uživala v prisluženi pokojnini.
Mesec avgust je Steklarna Hrastnik - Vitram d.o.o. tako zaključila s skupnim številom 420 zaposlenih, od tega z 238 moškimi in 182 ženskami. Podatek je zajemal 25 delavcev sprejetih za določen čas.
JUBILEJNE NAGRADE
•	20 LET: Ivka Gavrič, Hasnija
Hrstič
•	30 LET: Andrej Povše
IZOBRAŽEVANJE
Vlado Kršlin, izmenski vodja, je konec meseca junija opravil diplomski izpit na Višji strokovni šoli v Velenju in si tako pridobil višješolsko izobrazbo ter naziv inženir elektronike.
OSTALO
Naša delavka Damjana Guten-berger, vodja prodaje, je pred kratkim postala mamica, ko je povila svoj ega prvoroj enea Alj aža. Čestitamo!
Kadrovski oddelek Janja Rojko
STEKLARNA HRASTNIK -STEDEK d.o.o.
Vtem obdobju je bilo prekinjeno delovno razmerje delavki Rusmiri Hrstič, zaradi izteka Pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pogodbo o zaposlitvi za določen
čas smo na novo sklenili s Kristjanom Rihterjem, in sicer za delovno mesto nalagalca v obratu satinimica.
Trenutno nas je v družbi zaposlenih 91 (15 za določen čas), od tega 71 žensk in 20 moških.
JUBILEJNE NAGRADE
V	tem obdobju so dopolnile okrogli delovni jubilej naslednje sodelavke:
• 10LET: Mejralbralič •30 LET: Milena Hribar
OSTALO
Kar tri sodelavke so v teh poletnih mesecih postale srečne mamice. Družini Merke Blekovič se je pridružil sin Elvis, Jasna Žagar je srečnemu očku Alešu v drago povila hčerko Pio, v družinici Pust-Kutnjak pa je mamico Anito in očka Nenada razveselila mala Neda.
Vsem trem družinam iskreno čestitamo.
V	mesecu avgustu je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer za mednarodno poslovanje diplomirala Klara Podmenik in si tako pridobila naziv diplomirana ekonomistka.
Čestitamo!
Splošno kadrovska služba Metka Gabrič
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi drage žene in mame
SONJE SEBASU
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem dragim, ki ste v njen spomin darovali cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Ohranite jo v lepem spominu.
Mož Branko in sinova Damjan in Branko.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža Milana KALUDRA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom s Trga Franca Kozarja 2 za darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem, godbi in govorniku za njegov govor ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi Steklarni Hrastnik za prelepo cvetje.
Žalujoča žena Štefk
Gasilski kotiček
Od zadnje številke Steklarja se ni zgodilo nič kaj posebnega. Bilo je namreč mimo poletje, ki pa je daleč za nami. Edino popestritev so pripravili naši prijatelji iz Bohinjske Bistrice, ki so praznovali 120 let svojega obstoja. Pripravili so svečano sejo, kjer so se spomnili svojih korenin in nakazali svojo pot v bodoče. Naslednji dan so priredili gasilsko veselico, na kateri je za dobro voljo poskrbela, nam vsem zelo dobro znana, Irena Vrčkovnik. Vzdušje je bilo pravo, saj je za to poskrbela odlična pevka. Sicer pa, fotografija pove več kot tisoč besed.
gasilce, da se spoznajo z objektom in možnostmi, katere ponuja okolica. Tam kjer ni hidrantnega omrežja, so pomembna razna zajetja vode, katera so lahko ključnega pomena za gašenje, težave nastanejo lahko takrat, če ta zajetja niso očiščena ali dostopna. Z malo dobre volje in pomočjo gasilcev se lahko takšna zajetja usposobijo in nam kasneje rešijo premoženje. Sami ste lahko preko javnih medijev seznanjeni, kakšne težave nastanejo, če ni dovolj vode za gašenje, žal tudi tragične.
Pri nas pa glede na izkušnje, ki jih imamo, lahko pridemo do spoznanja, da za varnost v tovarni in na delovnem mestu storimo največ sami s tem, da se držimo delovnih navodil in neke splošne kulture, tu mislim predvsem na kajenje, odmetavanje raznih odpadkov na mesta, ki niso namenjena za to (cigaretni ogorki v koš za smeti...). Kljub vsemu se še vedno zgodi nesreča, ki je splet nesrečnih okoliščin ali višje sile. V takšnih
Irena Vrčkovnik in dva naključna gosta
Hvala gasilcem Bohinja za lep večer.
Ker je tu že oktober, gasilci zopet izkoristimo mesec požarne varnosti (MPV) za razne aktivnosti na tem področju. Tako je letos glavno vodilo MPV "POŽAR NA KMETIJI".
Ker smo mi industrijsko društvo, pač ne bomo v tolikšni meri udeleženi v aktivnosti, vseeno pa vam lahko svetujem, da se tisti, ki imate kmetijo, pogovorite z gasilci, ki so v vaši krajevni skupnosti ali občini, ter jih prosite za kakšen nasvet -mogoče pregled ali celo, da gasilci izvedejo vajo. Vse to je dobrodošlo, tako za vas, kot same
trenutkih je potrebno ohraniti trezno glavo in ne povzročati panike. Potrebno je storiti vse, da zaščitimo sebe in sodelavce, saj nobena dobrina ne odtehta človeškega življenja. Karkoli se zgodi nepredvidenega in bi lahko imelo posledice za ljudi in imovino, pokličite gasilce, saj smo usposobljeni in opremljeni, da se odzovemo takoj. Mogoče bo kdo rekel, da nimamo opreme in znanja, imamo pa možnost poklicati nekoga na pomoč, ki ima to opremo ali znanje.
Na delovnem mestu v Hrastniku pokličite v primeru nesreče na interno št. 622	( glavni vratar-
receptor), ki bo ukrenil vse potrebno, da nas obvesti.
Obenem bi rad izkoristil priložnost in pozval mlade fante, ki ste zaposleni v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik, da se nam pridružite. Vedeti je potrebno le eno, vstopate prostovoljno, toda s tem ste se obvezali, da boste delali po statutu, ki gaje predpisala GZS.
Na koga se obrniti, mislim, da ne bo težava, saj nas v večini vse poznate, če ne, vprašajte svoje starejše sodelavce.
Želim vam lepo j esen !
NA POMOČ!
Andrej Časar
Slalom na brzicah Save
Kot verjetno veste, je Steklarna Hrastnik generalni pokrovitelj Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. V organizaciji domačega društva je v soboto, 4. 9. 2004, na brzicah Save, pri "Možinatu", potekalo tekmovanje v slalomu na divjih vodah za mlajše kategorije. Pred leti smo temu delu Save rekli tudi vrtiž, nahaja pa se pod vzhodnim koncem nogometnega igrišča na "Kranjskem". Tekmovanja se je udeležilo 140 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah, iz vseh slovenskih klubov. Med tekmovalci sta bila tudi dva naša olimpijca: Simon Hočevar in Uroš Kodelja. Iz domačega kluba se je tekme udeležilo 13 tekmovalcev in nekateri so v svojih kategorijah dosegli odlične rezultate.
Tako je bila med mlajšimi deklicami Rosana Hrstič druga, njen brat Denis pa je bil drugi med mlajšimi dečki. V članski konkurenci je bil med kajakaši zmagovalec Uroš Kodelja, drugo in tretje mesto pa sta zasedla domača tekmovalca Peter Kauzer in Janoš Peterlin. Med kanuisti jev članski konkurenci slavil Simon Hočevar, tretji paje bil Igor Jamšek. Poimensko smo omenili samo tiste domače tekmovalce, ki so na tej tekmi stali na zmagovalnih
stopničkah, pohvaliti moramo pa tudi ostale, ki so zastopali barve našega društva na tem tekmovanju in tudi preko cele tekmovalne sezone, ki se za kajakaše in kanuiste na divjih vodah še ni končala, saj je v septembru pred njimi še nekaj tekem, med njimi tudi mednarodna za najmlajše v Celovcu. Te, predvsem najmlajše tekmovalce, vam bomo predstavili v eni od prihodnjih številk našega glasila.
Tekmovanje v Hrastniku je bilo odlično organizirano, kar so potrdili tudi vsi udeleženci, zato se vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi tekmovanja, najlepše zahvaljujemo.
Med našimi člani pa imamo tudi državne reprezentante. Tako sta bila letos v septembru, kot člana naše izbrane vrste, udeleženca Evropskega prvenstva za člane do 23 let, kajakaš Peter Kauzer in kanuist Igor Jamšek. Prvenstvo je bilo v Krakovu na Poljskem. Reprezentanco je vodil Peter Kauzer starejši. Tudi uspeh ni izostal, saj so v ekipni vožnji med kajakaši naši postali evropski podprvaki, torej nosilci srebrne medalje. Srebro med posamezniki v kajaku je tudi odšlo v Slovenijo, po zaslugi Andreja Nolimala. Peter Kauzer je v kvalifikacijah suvereno
zmagal, v finalu pa ga je dotik vratič oddaljil od medalje, tako da je na koncu osvojil šesto mesto, kar je seveda tudi odličen rezultat. Igor Jamšek je bil v kanuju med posamezniki 28, z ekipo pa je osvojil 12. mesto. Tako smo v Hrastnik ponovno prinesli medaljo iz Evropskega prvenstva.
Za vse uspehe vsem tekmovalcem iskreno čestitamo, hkrati pa se zahvaljujemo tudi vsem spon-
Čeprav v prejšnji številki Steklarja nismo objavili svojega prispevka, sindikat podjetja v tem času ni miroval. Na republiškem nivoju so potekala pogajanja o povečanju plač po posameznih panogah v gospodarstvu in v Nekovinah smo bili prvi, ki smo z delodajalci podpisali Aneks k tarifnemu delu kolektivne pogodbe.
To nam je prineslo zvišanje plače za 6.285,00 sit bruto za vse zaposlene po Kolektivni pogodbi dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije - to je polno ime naše dejavnosti. Dodatek je bil izplačan z mesecem julijem 2004, skoraj mesec dni pred vsemi ostalimi dejavnostmi. Z mesecem oktobrom bomo na to vsoto dodali še 1.964,00 sit, v decembru pa še razliko do izračunane inflacije in produktivnosti, minus eno odstotno točko. Predvidevamo, da bo to zneslo nekaj več kot tisoč tolarjev. Tako naj bi dobili pri plači izplačani v januarju 2005 skoraj 10.000,00 sit dodatka na izplačano plačo.
V prihodnjem letu naj bi se ta dodatek prelil v delavčevo osnovo. Ali bo šel v osnovo v celotni višini, ali v višini od 70 do 80% v tem trenutku še ne vemo. To nam bodo povedala nadaljnja pogajanja in dogovori. V prihodnjem letu pa ponovno pričakujemo dvig plač za vse zaposlene po naši kolektivni pogodbi za enak znesek. Za tak način povečevanja plač so se sindikati in delodajalci odločili zato, ker je prišlo zaradi procen-tualnega dviga osnov do sedaj, do prevelikega razkoraka med najniž-
zorjem in donatorjem, ki pomagajo našemu društvu. Tu gre posebna zahvala predvsem Steklarni Hrastnik - skupina d.d., našemu generalnemu sponzorju. Brez njihove pomoči tudi takšnih uspehov ne bi bilo. Upam, da bomo tudi v prihodnosti tako uspešno sodelovali.
Matej Kaiser
jimi in najvišjimi plačami, izplačanimi po kolektivni pogodbi. Minimalna plača pa je skladno z zakonom rasla veliko hitreje kot plače, ki so se uravnavale z eskalacijo (poenostavljeno z inflacijo ali rastjo življenjskih stroškov). To je počasi privedlo do tega, da v naši panogi skoraj ni več razlike v plači v prvih treh, ponekod pa tudi v prvih štirih plačilnih razredih. Tega pa po posameznih podjetjih v veliki večini primerov ni mogoče urediti. Zato je nujna prenova Panožne kolektivne pogodbe, njenega tarifnega dela, kar bo podlaga za naša pogajanja v podjetju in osnova za sklenitev Podjetniške kolektivne pogodbe, ki nam bo med dragim lahko tudi popravilaplače.
S trenutnimi plačami v kolektivu in na nivoju dražbe nismo zadovoljni. S povprečno plačo vse bolj zaostajamo za republiškim povprečjem v gospodarstvu. Negodovanje zaradi prenizkih plač je privedlo do pogajanj med sindikatom in generalnim direktorjem mag. Stojanom Binderjem, v avgustu.
17.8.2004 smo pogajanja zaključili in podpisali Dogovor o politiki plač v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik v letu 2004. In kaj nam je to prineslo? Od 1. 9. 2004 dodatek 4.000.00 sit na dogovorjen znesek 6.285.00 sit na izplačano plačo za vse zaposlene po Kolektivni pogodbi v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik. To pomeni od septembra dalje 10.285,00 sit dodatka na izplačano plačo. Tako bomo v Steklarni do konca leta dobili 53.710,00 sit bruto na izplačane plače, kar je več, kot so izpogajali sindikati v drugih dejavnostih, tudi v tistih, kjer so plače neprimerno večje kot v naši. Za primerjavo si oglejmo tabelo zneskov on odstotkov povečanja plač po aneksih tarifnih prilog posameznih dejavnosti:
1.	premogovništvo...........od
avgusta 9.961 sit + do 2% na
podlagi rezultatov dejav.
2.	elektrogospodarstvo.......od
avgusta 9.895 sit + do 2% na podlagi rezultatov dejav.
3.	kmet. in živ.	ind.........od
avgusta 8.500 sit
4.	gradbeništvo.............od
avgusta 4.000	sit	+ 2,5% od
oktobra
5.	kovinarji................od
maja 4.000, od avgusta + 4000, od novembra +1000 sit
6.	tekstil, obl. in usnj, ind....od avgusta 5.000 ali 5.500 sit, če se je povečala dodana vred.
7.	nekovine................. od
julija 6.285, od oktobra + 1.964 sit
8.	kemija I..................od
avgusta 7.800 sit
kemija II................od
avgusta 9.600 sit
kemija III...............od
avgusta 13.200 sit
9.	trgovina..................od
avgusta 7.500 sit
10.	gostinstvo,	turizem.......od
julija 7.500 sit
11.	poštne, kurirske	storitve.od
avgusta 8.404 sit
12.	komunala..................od
avgusta 7.210 sit
13.	drobno gospod.............od
avgusta 7.400 sit
14.	cestni pot.prom...........od
avgusta 6.100 sit
15.	celulozna ind.............od
avgusta 3,85% večje osn. plače, če je to manj kot 6.647 sit, dobi delavec še razliko
Iz tega je razvidno, da dvig plač v Steklarni ni tako majhen, ko ga primerjamo z dvigom plač v dragih panogah. Seveda pa s tem naše delo na plačah še zdaleč ni končano. Do konca letošnjega leta pri politiki plač verjetno ne bomo dosegli sprememb. So pa pred nami še ena pomembna pogajanja. To so pogajanja o božičnici. Zadnja tri leta smo bili pri tem uspešni, saj se nam je vsako leto ta povečala. Vsako izsiljevanje na račun zvišanja plač do decembra bi nam pri teh pogajanjih vse prej kot pomagalo. Bomo pa v tem času z vso
vnemo delali na pogajanjih za sprejem nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Tudi direktor, ki je hkrati tudi vodja pogajalske skupine na strani delodajalcev, nam je na naših pogajanjih obljubil, da bo storil vse, da bi bila nova Kolektivna pogodba podpisana do konca letošnjega leta.
V	mesecu septembra pa imamo z direktorjem pred seboj še eno "trdo" temo. Pričeli bomo pogajanja o letnih dopustih. Lani smo pogajanja prekinili in nismo dosegli soglasja. Upam, da bomo letos uspešnejši in da bo ob koncu leta znano, koliko dni letnega dopusta ima vsak od nas.
Tudi na ozimnico nismo pozabili in zbiramo ponudbe trgovin v Hrastniku in okolici, da bi našim članom omogočili kar najugodnejši nakup z obročnim odplačevanjem.
V	jesenskem času se bodo po posameznih delovnih sredinah izbirali kandidati za preventivno letovanje v Dolenjskih Toplicah, to pa je tudi čas vsakoletnih sindikalnih izletov. Tudi letos bomo omogočili sindikalni izlet vsem izmenam na štiriizmenskem delu.
Kot vsako leto bomo tudi letos poskrbeli za Dedka Mraza za naše najmlajše.
V	dogovora z ostalimi podjetji bomo poizkusili organizirati rekreacijo v dvorani, za kulturno popestritev pa smo v pogovorih s KRC-em, za odkup določenega števila vstopnic gledališkega abonmaja.
Z direktorico podjetja ga. Majdo Krošlin se dogovarjamo o možnostih cenejšega nakupa vstopnic za Zdravilišče Laško, prav tako bomo v zimskih mesecih poizkusili dobiti ugodnejše cene vstopnic za hrastniški zimski bazen.
Zaenkrat naj bo to vse. Pred seboj imamo še veliko dela in upam, da ga bomo čim uspešnejše opravili. Rezultate našega truda in prizadevanj pa bomo v prihodnosti občutili vsi na svoji koži. Potrudili se bomo po naših najboljših močeh.
Matej Kaiser
ZAHVALA
Ob prerani in nenadni izgubi drage žene in mamice Dušanke ŠPEGLIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izkazano pozornost, tolažilne besede in izrečena sožalja.
Žalujoči: mož Samo, hči Vesna in sin Damjan.
Sindikalne novice
CTF¥T , Il
kl I UMlAlt
UTRINKI IZ ZGODOVINE STEKLARNE HRASTNIK...
Prvo orožništvo so razmestili po večjih krajih po Štajerskem - leta 1850 v Trbovljah, hrastniška občina pa je imela orožniško postajo v Brežicah in je moral župan, imenovani rihtar, pošiljati poročila v Brežice. Do leta 1862 so hodile patrulje peš po Posavju, tako tudi do Hrastnika in Trbovelj. Pozneje so ustanovili orožniško postajo v Trbovljah za Trbovlje in okolico, se pravi tudi za Hrastnik. 15.4.1890pa so ustanovili samostojno orožniško postajo v Hrastniku. Prvi vodja je bil stražmojster Urek. Orožniška postaja se je nahajala v Pintarjevi hiši (rojstni hiši Lidije Sentjurc).
Med rudarsko stavko leta 1892 je stražmojster Urek obstrelil rudarja Mateka. Ker so orožniki brutalno ravnali s stavkajočimi, so ti navalili na orožniško postajo. Leta 1898 med rudarsko stavko so orožništvo ojačali z vojaki, prav takoje bilo pri naslednjih stavkah.
1.	novembra 1918 popoldan se je v zgornjem Hrastniku zgodila krajevna revolucija. Rudarji so se hoteli znesti nad vsemi, ki so jih gnjavili med prvo svetovno vojno, tako nad rudniškim ravnateljem, nekaterimi nemškutarskimi uradniki, trgovci in gostilničarji, ki so takrat izkoriščali rudarje. V noči z 1. na 2. november je pristopil k takrat ustanovljeni "Narodni straži" bivši nemškutarski avstrijski žandar Kuresch. Poslali so ga v patruljo. Pri trgovcu Vovku je opazil od daleč neke ljudi. Ko je prišel bliže, so ga delavci spoznali kot nemškutarskega žandarja, ki je hotel nekoga aretirati. Nastal je boj, Koresch je streljal, napadeni delavci pa so navalili na njega. Koresch in rudar Jaka Zupatsta podlegla ranam.
Za časa gradnjejužne železnice 1846-1849je prihajalo v naše kraje veliko tujih delavcev - Hrvati, Italijani, Čehi in Nemci. Med njimi so bili tudi razni temni elementi.
Zanimivo je, da so domačini sami prosili oblast za organe, ki bi skrbeli za red. Oblast je namestila v Hrastniku stalnega političnega komisarja in poslala četo vojakov z dvema oficirjema. Ti so vzdrževali red v dolini in jamčili za osebno varnost dve leti. To je bilo prvič, da vojaki stražili hrastniško dolino.
Leta 1883je izbruhnil prvi rudarski štrajk na Ojstrem. Takrat je prišel tja oddelek vojakov, ki ga rudarji niso ohranili v najlepšem spominu. Leta 1889je bil prvi štrajk v Hrastniku. Takrat so prišli rudarje naganjat na delo in tudi zapirat občinski orožniki in vojaki.
Med prvo svetovno vojno je bil poleg orožnika Kurescha zagrizen nemškutar stražmojster Vargason. Leta 1918 je z družino izginil kar čez noč.
Ker je strašno gorje vojnih let in tudi demoralizacija, ki so jo v dolino prinesli neki "zeleni kodravci", ogrožali javno varnost, je imel takratni narodni svet s predsednikom dr. Francem Rošem ob prevratu v začetku novembra 1918 veliko skrb, kako organizirati zanesljivo narodno stražo. Iz Zidanega mosta so poslali kar nekaj vojakov - Hrvatov, a ti so se že v nekaj dneh po splošni demobilizaciji vrnili domov. Prvo hrastniško stražo so organizirali hrastniški učitelj Jože Groznik, ki je bil poročnik ter dva domača orožnika, ki sta bila na dopustu - Nande Drnovšek in Peklar.
V tej hiši v spodnjem Hrastniku je bila od leta 1917-1918 "nemška" gostilna in trgovina. Gostilničar in trgovec je bil Johann Čisel, lastnik pa Johann Killer, inšpektor Kemične tovarne.
Čez nekaj dnije poslala narodna vlada iz Ljubljane s Primorske pregnana orožnika Arzenška in Glavnika, ki sta uredila zapuščeno orožniško postajo, nastanjeno med hlevom De Seppijeve, danes stanovanjska hiša od steklarne (pod ambulanto). Narodno stražo je plačeval rudnik kot rudarje kopače-zdnevno mezdo 21 kron.
Šibka narodna straža, ki se je sicer kmalu znebila sumljivih elementov, ni pa mogla pregnati strahu predfrontnimi vojaki tujih narodnosti. Ves kraj se najbolj bal Madžarov. Vseh skrbi pa je bilo konec, ko je 11. novembra 1918 prispel v Hrastnik močan oddelek srbskih vojakov pod poveljstvom poročnika Živka Lukiča. Ta oddelek se je vračal iz avstrijskega ujetništva.
V	gostilni "konsumovega društva rudarjev" so jih ob prihodu pogostili, potem pa so jih nastanili v poslopju nekdanje nemške šole - kasneje osnovne šole za spodnji Hrastnik. Nekaj dni pozneje so jim v Roševi gostilni priredili pozdravni večer, na katerem so tamburaši pod vodstvom brivskega mojstra Rakarja prvič igrali "Bože pravde". Žal se teh prireditev niso udeležili steklarji, ki so bili vzgojeni nemškem duhu in so hudo sovražili Srbe.
Omenim naj incident leta 1919 v Drnovškovi gostilni, ko sta se sprla srbski vojak in steklar Johan Drolc. Med prerivanjem je vojak do smrti zabodel Drolca. Drolc je bil rojen v rudarski družini, a je bil žrtev nemškutarske vzgoje v spodnjem Hrastniku.
Po prevratu leta 1918 je bil v najkrajšem času uveden red, za kar imajo največje zasluge delavci sami, saj so znali ukrotiti in odpraviti vse primere demoralizacije.
Vpredaprilski Jugoslaviji se je orožniška postaja preselila od steklarne v bišo Meketovo trgovino, nekaj let pred 2. svet. vojno pa v bivšo Kobaletovo hišo - danes Sivičevo. Med drugo svetovno vojno je bila v stari občinski hiši, pozneje je bila tam narodna banka. Tu je bila že prej v stari Avstriji, preden se je selila k steklarni "Narodna milica", je bila nekak časa spet v Kobaletovi hiši, potem pa v hiši dr. Vidmarja.
Bilo je neko poletno nedeljo leta 1897, pravi Omerzijeva žena, ko sem kot 15-letno dekle šla po brata v gostilno Boben čez Savo. Mater je bilo strah, da se ne bi moji bratje (Geči) mešali v prepir, ki je navadno nastal ob zaključku nedeljske zabave s plesom. Ob takih prilikah je zelo močan in debel gostilničar Urbajs (Možina) pometel razgrajače iz gostilne. V vsako roko je prijel po enega. To pot smo srečno brez razprtij prišli na savski brod. V čolnu pa se našel nekdo, ki je začel zbadati fante in sredi Save je nastal pretep. Toliko pa so bili razgrajači le prisebni, da niso drug drugega pometali v Savo.
V	času ojstriške zračne železnice 1879 -1885 in pred gradnjo le-teso bile spodnje hrastniške gostilne zelo dobro obiskane. Mesar Jurčk Zupan je v enem letu pri Rošu na brodu zaklal 78 prašičev, ki so jih pojedli Roševi gosti. Iz tega je razvidno, da je bil v mali stari Roševi gostilni na brodu dober promet.
Pobožnost starih steklarjev:
V	steklarnijeza časa stare Avstrije pri stranskem vhodu visel na steni velik križ. Zvečer pred praznikom Vseh svetih (1. november) so prišli v steklarno pod ta križ molit rožni venec stari steklarji, žene in otroci. Molili so v nemškem jeziku. Pri Hoffbauerjevi kapeli nad steklarno so se za časa stare Avstrije v maju vsak večer vršile "šmarnice " (majniške molitve). Te so bile v slovenskem jeziku, ker so prisotni niso bili steklarji. Tudi tem molitvam so prisostvovale žene in otroci steklarjev v velikem številu.
Steklarji so molili tudi pred začetkom dela v steklarni. Pozvaljih je starejši steklar, ki je bil določen za molitev (znana sta bila Karl Obermajer in Karl Veršnak). Vsi so pokleknili na svojih delovnih mestih in molili očenaš, seveda v nemškem jeziku. Ker so postajali mlajši steklarji zavednejši, so po letu 1919 prenehali z molitvijo. Jager trdi, da so mladi steklarji že pred 1. svetovno vojno motili te molitve s udarjanjem železa ob železo.
Silvestrovanja za časa stare Avstrije steklarji niso poznali. Silvestrovali so samo občinski gasilci in nemška gospoda - to so bili nameščenci iz hrastniških tovarn. V stari Jugoslaviji steklarji niso imeli lastnega silvestrovanja, pačpa so silvestrovali po posameznih gostilnah.
Pevskega zbora v starih časih v steklarni ni bilo. Maloštevilni mlajši steklarji so včasih zapeli v gostilni. To je bilo leta 1900 prepovedano in
steklarja brata Pavel in Silvester Königsberger sta bila zaradi tega zaprta v Celju - Pavel dva meseca in Silvester 6 mesecev. V zaporu sta se naučila še več slovenskih in nemških pesmi. Po odslužitvi kazni sta vsako nedeljo popoldne prepevala pri Hoffbauerju. Od njiju so se naučili drugi mlajši steklarji.
Leta 1908 so mladi steklarji ustanovili prvi pevski zbor z imenom "Somenaufgang". Pevovodja je bil nadučitelj leta 1907 ustanovljene nemške šole Schuhen. Seveda so peli same nemške pesmi. Od leta 1920 -1924 so imeli mladi steklarji tamburaški zbor. Vodil jih je brivec Rakar. Vaje so imeli v gostilni Dolinšek. Ko so šlifantje k vojako, se je tamburaški zbor razdrl.
Gledališke predstave
Že okrog leta 1880je imela hrastniška nemška gospoda tu in tam kakšno gledališko predstavo. Na predstavo so bili povabljeni samo uradniki hrastniških tovarn, nemškutarski trgovci, Wovk in gostilničar Rükel. Enodejanke so igrali so hrastniški nemškutarski učitelji in uradniki v salonu rudniške restavracije.
Leta 1894 je gostilničar Janez Drnovšek zgradil novo hišo poleg stare gostilne na Brodu (sedanja gostilna Ane Logar). Spodaj so bili gostilniški prostori, zgoraj pa stanovanje in salon. V tem salonu so bile vsakoletne predpustne veselice.Pozimi leta 1896/97 so v Hrastniku ustanovili potujočo nemško gledališko skupino, kije prirejala predstave vsako soboto in nedeljo.
Hrastničani, zlasti steklarji, ki so razumeli nemško, so pridno obiskovali te predstave v takrat velikem, za današnje čase pa majhnem salonu. Iz salonu so v sosednjo sobo vodila široka vrata -taso odprli in tam postavili oder.
Tisto leto so delali steklarji po 7 šihtov na teden, torej še ob nedeljah. Hrastniški steklarji so bili tako izurjeni v svojem delu, da so povsod dobili zaposlitev.
Domovina lastnikov steklarne:
Edvard Haider je bil iz Sudetov. Delal je kot direktor Sloydovega arzenala v Trstu. Tudi lastnik jurklošterske steklarne Hrohman, Haiderjev tast, je prišel iz Sudetov.
Franc Karel Burgerje bil rojen v Wolfsbergu na Koroškem. Zaposlen je bil v Trstu kot ravnatelj mlinov. Karl Burger, oče poznejšega ravnatelja kemične tovarne Friderika, je bil poročen s sestro tovarnarjev Jurija in Franca Gossletha, Rosino. Sin Friderik se ni hotel posvetiti steklarski stroki, zato je oče leta 1886 steklarno prodal firmi Wolfhardt in Kompanion. Družabnik te firme Wiljem Abel star. je prišel iz Marijinih Lazov (Marienbad) na Češkem. Tam je bil hotelir.
Družabnik Herman Prossinagg je bil doma na Koroškem. V glažuti nad Ružami na Pohorju (Berbhütte) je začel kot steklar, nato je bil skladiščnik in končno lastnik glažute.
Franc Wieltsdchiggje bilpo rodu izZilske doline na Koroškem.
Viliem Abel mlajši in Rihard Abel sta bila rojena v Hrastniku, prvi 1888, drugi 1892.
V nekih starih aktih je omenjen tudi Georg Prossinagg. To je bil brat solastnika steklarne Hermanna Prossinagga in dr. Roberta Prossinagga, ki je bil zdravnik privatnik v Trbovljah in pozneje v Ljubljani. To je povedala Bračičeva Riki.
Domovina steklarjev:
Prvi steklarji so prišli v Hrastnik s Češkega. Leta 1889 so zasedli eno peč steklarji iz Karoline (tam so glažute opustili zaradi pomanjkanja drv), prav tako leta 1904, ko so zaradi velike povodnji ustavili steklarno v Osredku. Leta 1880 so prišli steklarji iz Liboj in iz Loke pri Žusmu. Zadnji so prišli leta 1928 iz Zagorja.
Posamezni steklarji so prišli iz sledečih krajev: Smolnik, Oplotnica, Liboje, Kočevje, Jurklošter, Loka pri Žusmu, Zagorje, Trbovlje, Sv. Lovrenc, Ruše, Rezenjak na Pohorju, Piran. Iz Hrvaške so prišli iz Ivanpolja, Daruvarja, Karoline, Osredka in Osijeka. Iz Gornje Štajerske: Vaitsberg, Köflach in Obersdorf. Iz Srednje Štajerske: Grade, Dunaj, Nagelberg, Weissinsee, Eisenštajn, Moravsko.
Drugod: Varšava (Poljska), Černovice, Bukovina, Tokot (Szigetvar), Malen Otok (Madžarska), Varna (Bolgarija), Pirej (Grčija), Bukarešta (Romunija), Alidžola, Posavče pri Carigradu, Aleksandrija (Egipt), Milano (Italija), Köln, Hetzendorf, Weikwaser (Nemčija), Grinensberg (pri Amsterdamu).
Friderik in Franc Stadlbauer sta bila doma na Koroškem. Njun oče je
izdeloval ploščata stekla (šipe). Sin Friderik je imel sinova S ep In a in Hermana. Zadnji je bil pred smrtjo generalni direktor firme Zedinjene tvornice stakla, Zagreb.
Franc Stadlbauer Je bil v Hrastniku skladiščnik.
Obiskoval je nekaj razred gimnazije na Koroškem, zato je bil pismen. Pisal je pisma nepismenim, katerih je bilo leta 1910 dosti. Ker so se steklarji vedno selili iz kraja v kraj in iz države v državo, njihovi otroci niso veliko hodili v šolo. Otroke so zaposlili kot odnašalce stekla in so tako še manj hodili v šolo. Omerzijeva brata in sestra niso znali pisati. Jože Omerzi pa je Hermann Prossinagg hodil v šolo v Hrastniku od leta 1882 do 1890. Bil je
prav dober učenec in pri nadučitelju Valentinčiču se je naučil tudi goslati. Franc Stedlbauer je umrl leta 1892 v Hrastniku.
Po besedah znanega inženirja Haiderja, graditelja železniških mostov in železnic (1848 - 1903), je stala hrastniška steklarna s stanovanjskimi hišami in drugimi steklarskimi objekti očeta Edvarda Haiderja iz Trsta 230.000 goldinarjev, zanj pa je dobil konec leta 1870 od Karla Burgerja iz Trsta le 30.000 goldinarjev. Izgubil je torej 200.000 goldinarjev. Burger je okrog leta 1873 vpeljal ogrevanje steklarskih peči s plinom, takrat je začel izdelovati tudi šipe, a le do leta 1880, ker so steklarji odšli v Osredek. Ta steklarna je bila prva v avstroogrski monarhiji, ki je imela ta modernejši način kurjave. Prav tako je bila prva steklarna sv. Neže v Libojah leta 1794 z neposredno premogovo kurjavo.
Leta 1880 so pošiljali steklo v Italijo, Grčijo, Turčijo, Egipt, Indijo ter seveda Madžarsko in druge dežele v okviru avstroogrske monarhije. Delali so pivsko posodo in brušeno steklo, vinske steklenice za pivo in slatino.
Leta 1890 so tudi posamezne ženske pomagale pri steklarskem delu. V brusilnici so leta 1909 odprli pletarno in začeli opletati steklenice -pletenke. Lastnik pletarne italijan Gombel je pripeljal iz Trsta svoje delavce, med drugimi tudi družino Delpin iz Trbiža. Imel je tudi gostilno čez ulico - kar v brusilnici. Prodajali so črno italijansko vino po 10 krajcarjev, belo vino po 12 krajcarjev in liter žganja po 40 krajcarjev. Steklarji so pridno koristili to ceneno pijačo tudi pri delu. Če se je vino pri steklarski peči preveč segrelo, so ga kar zlili v steklarsko korito in poslali odnašalce po svežo pijačo. Po šihtu so si običajno v koritu umili noge, torej so si umivali noge v vinu.
Gambelje leta 1914 odšel k vojakom in se ni več vrnil, pačpa so tuše danes Delpinovi potomci.
Hrastniški zoboderi - zobozdravniki
Prvi znani zoboder v Hrastniku je bil župan Miha Roš. V spodnjem Hrastniku seje pečal s tem poslom tesar, izdelovalec čolnov in gostilničar v Drnovškovi koči (sedaj Klepej) Brinar (po domače Radecky), v zgornjem Hrastniku pajamski zidar Kišek (zarjavelo orodje v umazani cunji).
Iz zapiskov nadučitelja Alojza Hofbauerja pripravila Alenka Leskovšek
Nadaljevanje v naslednji številki...
k? ir*
Eurest se predstavi
EUREST je del največje svetovne grupacije COMPASS PLC, katere poglavitna dejavnost je gostinstvo v najširšem pomenu besede. Prisotni smo v več kot 90-ih državah na vseh kontinentih, imamo preko 360.000 zaposlenih in letni promet, ki presega 10 milijard angleških funtov.
EUREST deluje v Sloveniji od leta 1994 in je prisoten v vseh slovenskih regijah. Imamo preko 400 redno zaposlenih, preko 100 poslovnih strank in preko 90 restavracij ter letni promet preko 3 milijarde SIT.
Naša poglavitna dejavnost je gostinstvo na delovnem mestu.
Prehrana na delovnem mestu je namreč eden izmed osnovnih pogojev za zadovoljstvo in motiviranost delavcev ter s tem za uspešno opravljanje dela, zato mora biti zmeraj premišljeno načrtovana in kakovostna ter raznolika. Ljudje smo različni, zato se razlikujejo tudi naše želje in potrebe. Pri Eurestu skupaj z naročniki snujemo najboljše možne rešitve in zagotavljamo, da so zmeraj v skladu z njihovimi željami in potrebami. Z organizacijo pravilne prehrane skrbimo za dobro počutje in storilnost 17.000 ljudi dnevno.
Druga naša dejavnost je catering, to je organizacija ter gostinska oskrba različnih sprejemov, otvoritev, pogostitev, coctail partyjev, jubilejnih prireditev, porok, športnih in javnih prireditev, tiskovnih konferenc, kongresov... Vsem, ki nimajo možnosti in zmogljivosti za organizacijo ustrezne gostinske ponudbe na delovnem mestu, zasebnih zabavah ali na odročnih krajih, Eurest nudi pripravo, dostavo in izvedbo vseh vrst gostinskih storitev, tudi tako zahtevnih, kot je diplomatska strežba.
Naša dodatna dejavnost je
inženiring. Z lastno ekipo strokovnjakov Eurest izvaja storitve svetovanja, kompletnega inženiringa prenov in vzdrževanja kuhinj in restavracij. Hrano pripravljamo v enotah z najsodobnejšo opremo in tehnologijo ter se trudimo, da naši gosti uživajo hrano v primernem, sproščenem in prijaznem okolju.
ZAČETEK SODELOVANJA S STEKLARNO HRASTNIK
Ponosni smo, da je prvega julija 2004 Eurest pričel poslovno sodelovati z znanim in uspešnim zasavskim podjetjem Steklarna Hrastnik - skupina d.d., ki pod svojim okriljem združuje še podjetja Steklarna Hrastnik -Vitrum d.o.o., Opal Hrastnik d.o.o. in Stedek d.o.o.
Pogodba o sodelovanju, ki jo je s strani Steklarne Hrastnik podpisal generalni direktor mag. Stojan Binder, je bila podpisana že konec meseca marca 2004, vendar je do prevzema posla prišlo šele po trimesečnem odpovednem roku prejšnjemu ponudniku gostinskih uslug.
Eurest je kot novi partner Steklarne Hrastnik prevzel tudi zaposlene, ki so delali v kuhinji in so bili v preteklosti zaposleni v Steklarni Hrastnik. Poleg tega pa smo zaposlili novega vodjo obrata, Uroša Pograjca, ki je že prekaljen gostinec in bo v Eurestu odgovoren za kuhinjo in restavracijo v Steklarni Hrastnik ter razdelilnico podjetja Stedek v Trbovljah. Delovnik v Steklarni Hrastnik traja 365 dni v letu, 7 dni v tednu in delo poteka v treh izmenah, zato je bilo za prvi dan začetka poslovanja Euresta nemogoče pripraviti toplo malico. Pripravili smo hladne pakete, ki so jih zaposleni v Steklarni Hrastnik sprejeli z razumevanjem, za kar se jim ob tej priložnosti lepo zahvaljujem.
Že naslednji dan pa smo v Eurestu delali s polno paro in našim gostom ponudili poleg prvega in drugega toplega menija še enolončnico in hladni meni v obliki hladnih solat, narezkov...
Eurest in Steklarna Hrastnik sta se dogovorila, da bosta s skupnimi močmi obnovila kuhinjo in restavracijo. Na ta način se bo povečala varnost pri pripravi in serviranju hrane za zaposlene v podjetjih skupine d.d. in omogočila izboljšano gostinsko ponudbo. Vse to bo vsekakor pripomoglo k boljšemu počutju zaposlenih in k
njihovi večji produktivnosti, saj se tako vodstvo Steklarne Hrastnik, kot tudi Eurest, še kako dobro zavedamo, da je pravilna in uravnotežena prehrana na delovnem mestu zelo pomembna za delovnega človeka in njegovo zdravje.
V soboto, 18 septembra, so v Hrastniku potekale 3. športne igre sindikata KNG Slovenije. Organizator iger je bil Območni odbor Zasavje in Posavje.
Tisti, ki že kar nekaj let delate v Steklarni, se verjetno spomnite Peterobojev. Tako so bile poimenovane športne igre, v katerih so sodelovali člani petih kolektivov iz vse Slovenije. Te igre so imele dolgo tradicijo. Zaradi težav v posameznih podjetjih se je udeležba počasi manjšala in igre so ugasnile. Med sindikalisti pa je ves čas živel spomin nanje in dolgo so iskali nekakšno obliko medsebojnega tekmovanja in predvsem druženja svojih članov. Po nekajletnem zatišju je sindikat KNG, organiziral letne igre v Rogaški Slatini. Ker organizacija takšne prireditve zahteva obilo dela in priprav, iger ponovno dve leti ni bilo. Lansko leto se je z organizacijo potrudil Območni odbor Koroške in izpeljal igre na Ravnah na Koroškem. Že na igrah pa smo se okvirno dogovorili, da naslednje igre organiziramo v Hrastniku. In smo j ih.
Na igre se je prijavilo skoraj 800 udeležencev iz vseh delov Slovenije. Priznati moramo, danas je število kar malo presenetilo. V množičnosti je bil to velik preskok navzgor, v primerjavi z udeležbo na vseh prejšnjih podobnih srečanjih. Za uspešno organizacijo tako tekmovalnega kot rekreativnega dela in prehrane vseh udeležencev smo se povezali s KRC-em. Pripravili smo urnik v vseh disciplinah športnega dela srečanja, pohod na Kal in Mrzlico, rekreativno plavanje v bazenu in spust z rafti po Savi, od Zagorja do Hrastnika.
Tekmovalcev in ekip je bilo toliko, da vsega, kljub številu športnih objektov, nismo mogli izvesti v Hrastniku. Tako se je odbojka igrala v Dolanki, pa tudi ena skupina malega nogometa je odigrala svoje tekme na Dolu. Celotno tekmovanje v košarki pa smo morali izvesti v športni dvorani v Zagorju. Domačo
Prepričan sem, da bomo zastavljene cilje skupaj dosegli in jih tudi presegli, saj je dobro sodelovanje temelj za vse poslovne uspehe tudi vnaprej.
Matjaž Vraničar
športno dvorano smo pripravili za malico, kosilo in družabno srečanje vseh udeležencev v popoldanskem delu. Za zabavo po igrah je odlično poskrbel ansambel Okrogli muzikantje, tako da se zvečer ekipe kar niso mogle odpraviti domov. Iger smo se seveda udeležili tudi domačini. Sodelovale so ekipe iz Vitruma, Opala, Sineta in TKI iz Hrastnika. Vseh rezultatov ne bomo objavljali, omenili pa bi najvidnejše uvrstitve Hrastničanov: TKI je bila tretja v kegljanju, Opal je bil tretji v pikadu, Vitmm drugi v vlečenju vrvi, Opal je bil zmagovalec namiznega tenisa v moški in ženski konkurenci, Sinet je zmagal v vlečenju vrvi, Vitrum v košarki, v edini posamični panogi pa je "naš" Aleš Stefane zmagal med plavalci. Torej je izkupiček domačega območja izjemen. Pet prvih mest, eno drugo in eno tretje, je bila pika na i na v vseh pogledih uspešno izvedenih igrah.
Do današnjega dne na sindikat prihajajo same pohvale za odlično organizirano tekmovanje in srečanje. Naj se tudi po tej poti zahvalim vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo tako uspešno izpeljali ta nemajhen projekt. Prav tako velja zahvala vsem tekmovalcem za udeležbo, športno in "fer" obnašanje v času tekmovanj in po njem.
Vsem udeležencem bo ostal Hrastnik v najlepšem spominu. Če že ne po športnem uspehu, pa po odlični organizaciji, prijaznosti in ustrežljivosti domačinov, prijetnem okolju in naravi ter vsekakor nepozabnem druženju po koncu tekmovalnega dela. Vsekakor je bila to lepa predstavitev Hrastnika, kar je omenil tudi župan v pozdravnem govoru.
Še enkrat lepa hvala vsem in nasvidenje prihodnje leto v Beli Krajini.
V imenu organizacijskega odbora iger
Matej Kaiser
Tretje športne igre sindikata KNG Slovenije
Oddelek za študij
stran 22
III 177/2004
658(497.12X085.3)
Nagradna križanka
5000014951,3
COBISS ©
REKA Z ZNAMENITIMI SLAPOVI
KDOR POKLICNO SKRBI ZA VARNOST
MESTO NA ŠVEDSKEM
EDINOST, MEDSEBOJNA POMOČ
NAŠA
DENARNA
ENOTA
AMER.
TENIŠKA
IGRALKA
(CHRIS)
CLAN
KLUBA
ROTARY
AFRIŠKI
PTIČ
NELETALEC
IME
RUSJA-
NOVIH
LETAL
VRSTA,
SORTA
POLITIK
BLAIR
AVTOR:
KARLI
DREMEL
BARVI-
TOST
JAPONSKI
MOJSTER
LESOREZA
VRSTA
OROŽJA
PEVKA
TURNER
KISLO
KOBILJE
MLEKO
ZAZNAVA S PRSTI
KULTURNA
RASTLINA
ODPRTINA V STENI
VPITJE,
KRIČANJE
REKA V SIBIRIJI
ALBANSKI
POLITIK
ALIA
FILMSKA
IGRALKA
PAPAS
CELOTNI POSNETEK PRI FILMU
IMPORT
VNETJE
SKLEPOV
EGIPOVSKI
KRALJ
SLOVENSKI
PESNIK
(DRAGOTIN)
ODMOR,
PREMOLK
KOMPAKTNA TALNA OBLOGA
KONRAD
ADENAUER
PRITOK EURE V FRANCIJI
STARO
KITAJSKO
BRENKALO
JAPONSKI
PISATELJ
(HAKUSEKI)
FRANC.
PISATELJ
(ANDRE)
ŽELATINA
IZ
MORSKIH
ALG
PRIDEVEK,
VZDEVEK
ČEŠKI
KOMPONIST
TROPSKA
KRASTAČA
NEVARNA
SLABOST
UVODNA
SKLADBA
SONJA
NEF
FRANC.
SLIKAR
KONEC
POLOTOKA
RDEČA
ŽIVAL
MESTO V ITALIJI
KRAJ POD FRUŠKO GORO
DOVRŠNI
PRETEKLI
ČAS
PESNIK
MERMOLJA
PECELJ PRI GOBI
UPANJE
GOROVJE V ALŽIRIJI
MUSLIM.
BOG
KOS
SUKANCA
VRSTA
MAMILA
DRŽAVA V AZIJI
KUB. PESNIK (ALEJO)
ZDRAVILNA
RASTLINA
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
MAČEK,
KOTVA
FRANC.
SKLADATELJ
IVAN
REGENT
DLAKA POD NOSOM
GERMANSKI
OREL
ŠTRCELJ,
STULA
KANT-
AVTOR
SMOLAR
INDIJSKI
PISATELJ
(RADŽA)
NASTJA
ČEH
DRAMATIK
(DARIO)
NADA
SHRANJE-
VANJE
TOČAJ V KRČMI
SERGEJ
ILJUŠIN
OTOK V JADRANU
SOBNA
RASTLINA
GUMIJE-
VEC
BREZ-
VLADJE
ČEŠKI
PISATELJ
(JAN)
AFRIŠKA
GOZDNA
ŽIRAFA
ANGL.
PRODU-
CENT
(ATHUR)
VELIKA
PRIPEKA,
VROČINA
ANTIČNO IME REKE ANIENE
Nagradna križanka
Možakarje vsako jutro kupil časopis, ga odprl še pred uličnim prodajalcem in pregledal nekatere strani. Po nekaj mesecih ga prodajalec vpraša kaj išče vsako jutro v časopisu.
"Gledam če je v kakšni osmrtnici moja fotografija."
Nekega dne pa vsakodnevnega kupca časopisov ni bilo. Prodajalec je dopoldan bral časopis in med osmrtnicami zagledal možakarjevo fotografijo. "Vsak dan jo je iskal, danes, koje objavljena ga pa ni!"
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.	nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolarjev
2.	nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 30.10.2004.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Ime in priimek;. _
Naslov:__________
Davčna številka:
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št.2/2004 smo prejeli 33 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolaijev: AnicaPoslek, upok.
2.	nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev: Ema Sihur, upok.
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev: Marjana Fabjan, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
omika, iva, Asir, beton, šar, loza, oseba, trgovčič, PD, tiro, Adelaide, Doroteja, Igrane, ekipa, Atena, rt, Neca, Bajuk, Indra, Aheron, Orest, Avlida, Napoli, Ritt, NN, ijar, Ba, Ane, Kami, Himalaja, Hannover, Opuzen, mn, Ivan, prisoje, eta, avokado, alk, Lar, Ari, honorar, Rea, Aka, los. /K.D.
Steklar - glasilo poslovne skupine Steklarne Hrastnik
ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Janja Rojko, Metka Gabrič, Mojca Lavrič, Simona Rugelj in Alenka Leskovšek.
Glavni urednik: Soniboj Knežak. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 03 56 54 600.
OSREDNJO KNJ. CELJE