155. itev. Poštnina platana v gotovini. V Uubllanl, v sredo 13. lullla 1321. Posamezna itav. K 1. Leto V. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise rrankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K l-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust. Glasilo jugosEov. socllalno - demokratične stranke. Telefonska št. 312« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Opravništvo ie v Ltubljanf,1 Frančiškanska ulica št. 6 L, UčlteFstra tiskarna. Telegrami. PREISKAVA ATENTATA. Beograd, 11. jul. Kakor ie bilo že poro. taiio. ie sobni s||kar Mojzes pred preiskovalnimi oblastmi Izpovedal, kateri dan ]e bil koočnovellavno skienlen atentat na zahtevo izvrševalnega odbora v Beogradu. A'entat je bil določen 26, luniia v nek} ka-Varni v Novem Sadu. Iz Beograda so prišli na sejo komunistični poslanci Kovačevič, Čopič, Filipovič in Trebinjac. Seje se ie udeležilo 15 oseb. Poslanec Kovačevič je Soadeležnlke pozval, naj bi se kateri Javil, ta bt izvršil atentat, nakar se lih le več lavilo. On pa je določil samo Jubača in Ste. Ifča. Podroben načrt o izvedbi atentata lina je sporočil šele kasneje. Stejlču bi Juha. fu je bilo naročeno, naj na vsak način skušata priti v skupščinsko dvorano, kjer bi •ientat najbolje uspel. Marija, sestra Lazar-ia Manojlovlča le izpovedala, da ji je bilo dvakrat naročeno, naj nese neka pisma v Beograd Ugotovljeno je, da sta prenašala pošto med izvrševainim odborom in komunisti v Novem Sadu llija bi Julka Lazaro* vič Tudi delavec Iz Novega Sada Miliala-vlč je potrdil Mojzesovo izjavo glede seje 26. junija in glede oseb, ki so se udeležile te seje, nakar je bilo izvršenih več aretacij. Danes dopoldne so pripeljali v Beograd aretirane osebe in jih takoj zaslišali. Nekateri so že priznali, da so se udeležili priprav ** atentat. Vsi zaslišane! izpovedujejo obremenjujoče za zaprte poslance, ki so postopal/ v soglasju med seboj. Glavni inlcia-tor je bil poslanec Kovačevič. AVSTRIJCI GROZE JUGOSLAVIJI ZARADI PREGANJANJA AVSTRIJCEV. Dunaj, 12. jul. Kakor poroča »Parlamentskorrespondenz«. so poslanci Krast. dr. Hampel in tovariši stavili v današnji seji narodne skupščine uredlojf za represalije proti Jugoslaviji zaradi postopanja proti avstrijskim državljanom. Predlog zahteva, naj vlada podvzame vse korake, eventuelno naj prične z represalijami, da zaščiti pravice avstrijskih državljanov v Jugoslaviji. Glede postopanja z nemškimi rojaki v Jugoslaviji naj se naprosi pomoč zveze narodov. MADŽAR! ZA UJETNIKE V RUSIJI, LDU. Budimpešta. 12. julija. (MKU). Na Današnji seji nardone skupščine je predložil poslanec Karl Huszar interpelacijo, v kateri se vpraša celokupna vlada, ali je pripravljena sodelovati pri tem. da narodna skupščina pošlje vsem parlamentom sveta manifest, v katerem bi se opozarjalo na žalostno usodo madžarskih vojni!} ujetnikov v sovjetski Rusiji. Ministrski predsednik se naproša, naj stavi svoj odgovor na dnevni red prihodnje seje. da se da vsakemu poslancu možnost, govoriti k vprašanju o povratku madžarskih vojnih ujetnikov v domovino. BRIANO PROTI MADŽAROM. Pariz, 12. jul. Senat je včeraj zvečer razpravljal o trianonski pogodbi. Poročevalec Reynald je Izjavil. da ima triananonska pogodba za podlago iste ideje, kakor st. ger-mainska. namreč ustvariti pravično sodbo, oprostiti zatirane narode, naložiti odškodnino premagancem in zahtevati poroštva. Senator De Non-cis se je izjavil proti trianonski mirovni pogodbi, češ da je za Madžarsko nepravična. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da se De Noncis ozira samo na pritožbe Madžarov. ne čuje pa pritožb onih narodov. ki so jih Madžari še pred kratkim zatirali, namreč Sedmogra-ško. ki je med vojno zaveznike tako znatno podpirala in zanje toliko žrtvovala. Vprašanje zapadrjomadžar-skih komitatov je bilo rešeno v st. germainski mirovni pogdobi. Vendar na bo še posebna komisija na licu mesta proučila vprašanje eventualnih popravkov meja in tudi zveza narodov se bo pečala s to zadevo. Ministrski predsednik je končal s prošnjo zbornici, naj se ničesar ne ukrene, kar bi razdrlo stike kateregakoli naroda s Francijo. Nato se je debata zaključila in pogodba ratificirala. BRIAND O FRANCOSKI ZUNANJI POLITIKI. LDU. Pariz, 11 .juiija. (ttavas). Zbornica je danes obravnavala vprašanje popolnih kreditov. Poslanec Soulieur (neodvisni radikalec) je opozoril vlado na zadevo v Siriji, Kemalove čete organizirajo tamkaj po večini namški častniki. Govornik je zahteval aktivnejšo politiko v Siiiji. Mi.nisnski predsednik Briand je o d vinil, da gre za to, ali se bo Francijh bojevala s Turki, ali bo mogoče obur/atf Sirijo v sedanjih mejah, kakšna bo politika Francije in kako naj se revidira se-vreska mirovna pogodba ter vzpostavi mir v Orentu. V to svrho je treba problem Snije in Orienta končno rešiti in doseči s Turčijo mirne odiošajc. Cilicije pa Francija ne more dobiti drugače, kakor si zagotoviti njeno varnost. Ministrski predsednik je izjavil, da se je pohodil prepričati zaveznike, da je revizija sevreške pogodbe nujno potrebna in je rekel, da je prepričan, da se bodo vsa ta vprašanja rešila mirnim potem. Francija je pripravljena. da takoj odredi, da se sovražnosti ustavijo in da odpošlje zastopnike. ki bodo v.mešani komisiji uredil vprašanje mej. Ministrski predsednik je izjavil nadalje: »Pravico imam, da izjavim, da položaj Francije ni vznemirljiv. Francija leži ob Reni in ne more dopustiti, da bi postala Nemčija taka. da bi ogrožala Francijo«. Ministrski predsednik je govoril nato o dogodkih v Gornji Šleziji ter je poudarjal, da Gornja Šlezija ni nemško ozemlje in da je general I erond izvrstno izpolnil svojo težko nalogo. Glede zunanje politike je izjavil ministrski predsednik. da je poiskusil. ali ne bi šlo brez vojaških ekspedicij v Nemčiji. Če bi prišlo tako daleč, da bi se izpodrinil Wirthov kabine.t, bi se začela napram Franciji nova. sovražna politika. V tem primeru pa bi imela tudi„ Francija v rokah vsa sredstva za dosego svojih ciljev in ne bo pokazala nikake slabosti. Kontrolne komisije v Nemčiji so dobile zadoščenje v vseh ozirih. ŠLEZIJSKO VPRAŠANJE PRED FRANCOSKO ZBORNICO. Pariz, 12. jul. Na včerajšnji popoldan-seji zbornice Se je nadaljevala debata o naknadnih kreditih. Na vprašanje poslanca Le Fe v ra glede razorožitve Nemčije, ie iz-I javil ministrski predsednik Briand: Narod 70 milijonov, m je še po porazu zastrupljeu z militarističnim duhom Velenemcev lo z mislijo revanše, se mora nadzorovati In razorožiti. Razmere med Nemčijo In Francijo toliko časa ne bodo normalne, dokler Nemčija ne krene s pota politike katastrof, j Vsaka francoska vlada ima torej dolžnost imet odprte oči. Glede ljudskega glasovanja y Gornji Šleziji fe ministrski predsednik ponovno opozarjal na to, da je na vseh zemljevidih, tudi na nemških, označeno, da so Poljaki na spornem ozemlju v večini. Mirovna pogodba se bo Izvajala v svojem duhu |n po svojih določbah. Na vprašanje slede razsodb državnega sodišča v Leipzigu fe ministrski predsednik Izjavil: Fran. coska vlada je svoje pravne zastopnike brzojavno odpoklicala, ker je bila mnenja, da ne more še dalj časa sodelovati pri justični komediji. Namerava pozvat] zaveznike, na! se v tem vprašanju drže določb mirovne pogodbe. Nato je bil predlog socialista Blu-tna, proti kateremu je nastopil Briand in ki zahteva, naj se čete odpokličejo Iz Cilicije, odklonjen s 438 proti 114 glasovom. Nato je bil splošni proračun sprejet. ANGLEŽI IN FRANCOZI ZA RAZOROŽE- NJE V TIHEM OCEANU. London, 12. jul. Včeraj je Informiral llovci George spodnjo zbornico o angleški politik! v Tihem oceanu in na Daljnem vzho* du In Izjavil, da zavlsl mir v prvi vrsti od prjateljskega sodelovanja Anglije In drugih držav. Anglija želi, da b] mogla z Zedinjenimi državami čimbolj poglobiti svoje prijateljstvo ter obdržati svoje stike % Japonsko. Tud! na Kitajskem morajo ostati vrata odprta. Anglija upa, da bo mogoče sklenUl z Zedinjenimi državami dogovor glede skupnega delovanja. Gre predvsem za to, da se najde način, kako združiti vse činitelje k skupni politiki, da se omeji oboroževanje v Tihem oceanu, s čimer bi se zagotovil svetovni mir In prost razvoj narodnih la-teresov na Daljnem vzhodu. LIoyd George je toplo pozdravil predsednika Hardlnga, ki je prvj nastopil za razoroževanje. Pariz, 12. jul. Ministrski predsedulk Briand Je obema zbornicama sporočil o koraku Zedinjenih držav glede konference v Washn>gtcnu, k) ima namen omejiti oboroževanje. Izrekel je predsedniku Hardlngu svojo zahvalo za plemenito povabilo In Izjavil, da francoska vlada z veseljem sprejme to pt vabilo. Pariz, 12. jul. Francoski listi izražalo svoie veselje zaradi iniciative predsednika Hardiiiga, ki jo bo Francija, katere politika je odločno miroljubna, sprejela z veseljem »Matin« poroča, da namerava ministrski predsednik Briand osebno sodelovati pri delu vashingtonske konference, in sicer kot zastotpnik Francije. Angleški listi menijo, da se udeleži te konference tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George. Ta konferenca se bo najbrže vršila pričetkom jeseni. »Matin« meni, da se zborovanje zveze narodov, ki je določeno za 16. t. m. odgodi z ozirom na ameriški predlog. POŽAR V HAMBURŠKI LADJEDELNICI. Berlin, 12. jul. Včeraj ie Izbruhnil v ladjedelnici Bloden in Voss v Hamburgu velik požar, ki je upepelil 60 m dolgo zgradbo. Požarna bramba je le s težavo preprečila razširjenje o srnja. V bližini so se nahajale shrambe za olje. Škode je več milijonov. GRKI v MALI AZIJI PRED OFENZIVO? London, 12. jul. Reuterjev urad javlja, da se grška ofenziva najbrže prične še ta teden. Turih so ostali zunaj nevtralne cone, vtisnili pa so grško fronto. Zaradi taca so se utora!! Grki umakniti. Carigrad, 12. jul. Grki so poizkusili napredovat' proti Izmldu. Posadka mesta, ki le bila ojačena s turškim! oddelki, Je 20 km pred mestom pripravila zasedo. Posrečilo sc ]1 je obkoliti Grke, ki so v triurnem boju Izgubi.'1 400 mrtvih In ranjenih. Grki so okolico fzmida zopet Izpraznili, Delavske razmere v Bosni in Hercegovini. Kakšne da so delavske razmere v Bosni in Hercegovini, najboljše kažejo referati bosansko - hercegovskih sodrugov na nedavnem pokrajinskem zboru strokovnih organizacij v Sarajevu. Predvsem se nahaja delavstvo zaposleno v lesni industriji, v rudnikih in na državnih železnicah v zelo slabih ekonomskih razmerah. Bodisi da so podjetja državna ali zasebna, je izkoriščanje delavstva povsod enako, ponekod je pa v državnih podjetjih celo večje. Poleg brezobzirnega izkoriščanja, pa mora trpeti delavstvo vse vrste šikan in preganjanj. Delavce, ki so desetletja delali v enem in istem podjetiu mečejo podjetniki na cesto. To se dogaja v veliki meri v železniški delavnici v Sarajevu, v tobačni tovarni v Banjaluki in v rudnikih Zenica, Kreš itd. In mesto da bi država dajala zgled, kako ščititi delavca pred izkoriščanjem in kaitu mu izboljšati ekonomski položaj, nastopa nasprotno sama kot inicijator, da se njegov položaj slabša tudi v zasebnih podjetjih. V lesni industriji so delavci stavljeni izven zakona o osemurniku, in so predmet najbujšega izkoriščanja, ker morajo delati od ranega jutra do poznega večera, kuaarji šo vsled nizkih plač v skrajni bedi s svojimi dmžinami. Isto je z žeiez-čarji. Plače ženskega, delavstva so pa v Bosni in Hercegovini izpod vsake kritike. Ker družinski očeije ne morejo dovoljno oskrbuva-i družine, delajo povsod tudi otroci od 10—.14 let stari in jih podjetniki najhuje izkoriščajo. To vse se godi v naši državi kljub temu, da ie tudi ona podpirala senžermenski mir. v katerem so zapisane tudi tele določbe: 1. Velja naj načelo, da delo ni smatrati za blago ali trgovinski predmet. 2. Pravica združevanja v vseh smereh, ki ne nasprotujejo zakonom, tako za delodajalca kakor tudi za delojemalca. 3. Plače delavcev naj bodo take, da zasigurnjo delavcu dostojno življenje pjrimerno času In kraju. -1. Velja naj osemurno dnevno delo, katero naj se uvede povsod, kjer ga še ni. 5. Uvede na.i se tedenski (nedeljski) odmor 21 ur. 6. Odprava otroškega dela in obveznost. da se stavijo delu obeh spolov potrebne mete, da se mladini podaljša doba učenja in fizičnega razvijanja. 7. Velja nai načelo enake plače brez razlike spola za delo enake vrednosti. 8. Delavska zakonodaja mora zaslguratl pravično ekonomsko postopanje napram vsem delavcem, ki so v deželi. 9. Vsaka država je dolžna, da orga-zira Inšpekcijsko službo, v kateri bodo tudi ženske, da bo zasiguraia sprejetje zakona in uredb o zaščiti delavstva. Kakor vse kaže, se pa vlada kai malo briga za .to, kako zaščiti delavca pred Iskoriščanjem. kako urediti otroško in žensko delo. uza-« koniti osemurnik itd., kakor vse je to prav lepo zapisano v senžer* menski pogodbi. No. delavski raz* red od buržoazije tudi niti ne pri* čakuie socijalne pravičnosti, ker sl jo mora priboriti edinole sam z or* ganizirano politično in strokovna akcijo. * Primerjajoč delavske razmere z našimi v Sloveniji, moremo konsta* tirati, da tudi pri nas delavske raz* mere niso nič kaj boljše. Vladajo* ča buržoazija gre vsepovsod na roko edinole sebi. zvišuje delav* stvu delovni čas. mu krati plače,, ga šikanira in goji med delovnimi sloll hlapčevski duh kruhoborstva gro* zeč sicer, da pripravi delavce olj kruh. Življenske razmere se slabša* jo, ker draginja dejansko v Slove* niji raste čimnajbolj. Povprečna pla* ča delavstva znaša 1500 K meseč* no in so tiste kategorije, kjer so pla* če večje kot 2000 K mesečno, žela redke. Ob takih razmerah se zdt skoroda neverjetno, da buržoazija! zahteva še. da bi se znižale plača in podaljšal delavni čas! Delavstvo čakajo še hudi časi* če se ne bode pripravilo na organi* zjran odpor zqper ofenzivo buržo* azije. In kako drugače naj je mo* goč jispejjen odpor, če ne v močnih! in velikih organizaciah. tako stro* kovnih, kakor tudi gospodarskih In kulturnih! Zatorej delavci, zdramite se še vsi tisti, ki še dremate itf pojdite v bojne vrste delavskih or* ganizacij. da jih izpopolnite in po* večate In tako z večjim zaupanjem v zmago kljubujete kapitalistične* mu reakcijonamemu navalu! Socijalna in gospodarska vprašanja. (Govor posl. Etbina Kristana na 42. seji ustavotvome skupščine dne 30. maja). Gospodje, pripravljen bi bil od* Gospodje, z velikim zanimanejm sem poslušal govor gospoda Milana Pribičeviča, ali ko je tako obširno tomačil, kakšne napake ima ta tretji oddelek, ki ga imamo na dnevnem redu. in ko je pravil, kakšno žrtev mora doprinesti, glasujoč za ta oddelek, sem moral vprašati samega sebe. kako bi jaz. opozicl-jonalec, mogel priti do tega, da glasujem za ojdelek. ki ga je on, član večine in eden izmed ljudi, ki so najbližji vladi obsodil, da ni dober. Gospod predgovornik je imel lepe besede, prišel nam je celo z Wasbingtonom in Lincolnom, in seveda smo slišali tudi ubiranje naci-jonalnih strun. Saj ni dvoma, gospodje. da je narodno zedinjenje in osvo-bojenje velika reč, kateri menda nihče y tej zbornici ne oporeka. Mislim, da je nacionalno ujedinjenje in osvobojenje ideal, ki ogreva, če morda ne v enaki meri. vendar vsa srca od skrajne levice, pa tja do najskrajnejše črne desnice. Toda, gospodje, če je tako, si bom vendar dovolil, dasi mi niti na misel ne pride. da bi podcenjeval, kar se je storilo in kar se je doseglo, vprašati: Gospodje, ali je jugoslovanski narod res uiedinjen, ali je res jugoslovanski narod osvobojen? Odgovarjam vam na to. da ni. (Medklici.) Gospodje, jugoslovanski narod ni osvobojen, dokler imamo tukaj peščico ljudi, ki drže ves ta narod gospodarsko v pesteh in ga zasužnjujejo, in jugoslovanski narod ni zedinjen. dokler imate na eni strani maso. ki dela kakor živina, na drugi strani pa manjšino, ki izkorišča to maso; dokler imate na eni strani ogromen razred, ki je zasužnjen, na drugi strani pa majhen razred, ki vlada: Dva razreda, med kate-ima torej tudi ne more biti edin-stva. (Medklic iz centruma: Tako bo vedno); J '................... . 4- govarjati na vsakovrstne medklice« če bi se v njih izražal globok um. duhovitost ali temeljito znanje. To* da. če se delajo medklici le zato. da; je slišati medklice, mi dovolite po* vedati. da postaja to polagoma žo, prav dolgočasno. (Medklic). Če mi* &Iite. da se s tem odlikujete, vam tega komplimenta ne morem na* praviti. Gospodje, narodno edinstvo ir| svoboda je še vprašanje bodočno* sti. To. kar se je doslej doseglo, ni nič drugega, kakor nekakšno pri* pravljalno delo. Ne podcenjujem ga, ker prav dobro vem, da pomeni tudi ta čisto nacionalistična tako* zvana osvobdoitev veliko, ker na* posled rešuje vprašanje, ki ga lah* ko odložimo v muzej. Toda gospod* je bi morali povleči iz tega konse* kvence. in. ker mislijo, da so ta: vprašanja rešena, namesto da sel neprenehoma povračajo v to pre* teklost. začeti gledati iz preteklo* sti v bodočnost. To je tisto, kar. zahtevamo mi. Gospod Milan Pribičevič je na* pravil poizkus, da bi odgovornost za vse, kar ni dobro, prevalil na’ opozicijo, in sicer najbolj na opozi* cijo na levici — ne vetn. iz kak* šnega razloga prav nanjo. (Med* klic: Zato. ker je levičar). Nekaj časa sem se opaža neka tiha, vsaj platonska ljubezen do one strani, (Medklic: On vas ima rad). Nas; ima rad. poje pa pod onimi okni. Gospodje, kar se tiče socialnih' demokratov *— in morda bi se na* šel še kdo na levici, ki misli tako; kakor mi — lahko pravim, da to! odgovornost enostavno odklanjamo. Kaj smo mi zagrešili? Gospod Pri* bičevič pravi, da se mora izdelati ustava in da se mora za to ustva* ril! večina. Dobro, vi ste ustvarili to večino, in mi vam ne očitamo; tega. Toda, gospodje, naravno je, Stran 2. NAPREJ. Stev. 155. da mora ta. večina sama nositi odgovornost za svoja dela, ne pa zahtevati. da naj nosimo to odgovornost mi z njo, mi. ki smo nasprotni tej večini. ljudje, . ki čitajo govor gospoda Pri biče vica, bi lahko prišli na misel, da smo mi nekakšni element, ki ovira narodno edinstvo. da smo stranke, ki hočejo razbiti to Jugoslavijo. Gospodje, na to moram reči, da ie to. kar mi zahtevamo, po našem prepričanju le sposobno, da pospeši in utrdi to narodno edin-stvo. (Živahno odobravanje na levici). Mislim, da ne more noben moderno misleč političar več dvomiti o teni, da je tretji oddelek eden najvažnejših izmed vseh v tej ustavi. (Medklici) za ljudi, ki žive vedno le v teorijah, je to lahko vorašanje, za Hudi. ki hočejo živeti in gledajo na življenje naroda, ne pa le na njegove knjige, stoji pa stvar drugače. — To. gospodje, ie eno naj-,važnejših vprašanj zaradi tega, ker ne morete ustvariti nobene politične svobode, dokler nimate gospodarske svobode, ker ne morete imeti kulturnega napredka, narodnega napredka, dokler ni vičina naroda svobodna tudi v samem narodu. (Medklici: če bi bilo takoi ■Tako je. gospodje, tako ie tudi baš pri vas). Cesto se gode tudi tukaj take teči, in prav danes sem slišal slučaj, ki se je zgodil v Beogradu. Neki delavec je imel posla na drogu med brzojavnimi žicami, pa je padel, se poškodoval in umrl za tem. vom »Plačilo viade socialdemokratom«: »Belgrad, 9. jul. Policija je predvčerajšnjim prodala Radnički dom, knjigarno in tiskamo Tucovičevo socialistoma Draglši Lapčeviču ln Dragoslavu Jo- vanoviču'.* — Ta vest Je grda laž ln izmišljotina. »Soc. Radnički dom* je bil otvorje* leta 1910 kot last Srpske socialdemokrata ske stranke in »Glavnega sindikalnega sa-veza« in komunisti do tega dom? Tu’0vi-vičeve tiskarne in knjigarne niso Imeli nobene lastninske pravice. Razsodba sodišča je samoobsebi umevna. »Novočasarji« seveda po stari klerikalni metodi zavijanja porabijo vsako stvar, da se deeblo zlažejo in lopnejo po socialistih. Pravična razsodba sodišča v zadevi delavskega doma ta tiskarne ni pač nobeno »plačilo vlade socialdemokratom« in policija ni socialistom prav ničesar »prodala«. Kazanje hinavske naklonjenosti napram komunistom pa klerikalnim demagogom in jezuitom tudi ne bo prav: nič pomagalo, laži pa, ki si jih izmišljuje »Novi čas«, dokumentiralo le moralno viši-, no tega »resnicoljubnega« lista in ljudi, ki se zbirajo okrog njega. Ljubljanski župan Anton Pesek potrjen. Na ministrski seji v ponedeljek je bil potrjen tudi ljubljanski župan Anton Pesek. Stvari so se torej v Belgradu obrnile as-koliko drugače, in sicer tako, da radikaml mladi demokrati izgubljajo teren. Imenovanje Peska ljubljanskim županom moramo smatrati kot pričetek zbližania demokratov in narodnih socijalistov. Bližnji dnevi nam to pokažejo, zakaj po krvi in mišljenju le g. Pesek nagibal že leta k demokratom. Razmejitev na Koroškem. Vest, da se razmejitev na Koroškem preloži, je bila izmišljena. Razmejitvena komisija bo pričela že prihodnie dni z razmejitvenim delom na Koroškem, začenši na črti Peč. Štrajk. Mizarski pmočnlki in strojni delavci v Ljubljani so danes dne 13. t. m. stopili v štrajk, ker so mojstri odklonili zahtevano 20% povišanje plač in odklonili tudi vsakršno pogajanje. — Pozivamo delavce te stroke, da nikakor ne iščejo dela v Ljubljani, dokler mezdni boj ni končan. Prvo grozdje. V Dalmaciji je že dozorelo prvo grozdje. Cena je 1 kg 50 K. Za ljubljansko garnizijo je potreben sposoben mehanik za popravljanje pisalnih strojev v vojaških pisarnah. Kandidatje naj nemudoma, a najkasneje do 16. t. m. pošlie-jo komandi mesta (bavarski dvor) pod kuverto zapečatene pismene izjave, po katerih pogojih in cenah bi ta dela prevzeli. Pripominjamo, da se sklene pogodba s tistim kandidatom, kateri označi najpovoli-nejše cene. Opustitev poštne nabiralnice Vrh (Para) ln uvedba selske službe pri poštnem urad« Fara. Z 31. iuligem t. 1. preneha poslovati poštna nabiralnica Vrh (Fara). S 1. avgustom t. 1. pa prične pri poštnem uradu Fara dostavljati poštne pošiljke po selskc-m pismonoši v te-le kraje: I. okraj: liriD, Hakšiči, Potok Vas in Pirče. II. okraj": Kr-kovo, OSkerz, Gotenc, Vrh, Boden, Sapnik in Slovski laz. Dostavljalo se bo v obeh krajih vse lihe 1., 3., 5. itd. dneve. Liubavna drama v cirkusu. Pred nekaj dnevi je prispel v Maribor cirkus Renlow, ki je bil poprej tudi v Ljubljani in v Celju, Med raznimi arUsti cirkusa je zbudila sko-ro največjo pozornost dvojica akrobatov g. Christeansen in gdč. Giulietta. Mlada umetnica je stopala večer za večerom s smen ljajem na licu, v srcu pa je nosila žalost hi nesrečo, kajti on, ki se Je zaljubila vanj, ni hotel o tej ljubezni ničesar čuU. Včeraj Je imela z njim, ki je sin ravnatelja cirkusa, nastop, po katerem je sklenila, da si konča življenje. Odšla je okrog polnoči na star', dravski most ter se vrgla v valove reke. Toda pred smrtjo se često premislijo tudi samomorilci in tako se je premislila tudi gdčna Giulietta ter pričela klicati na pomoč. — Njene obupne kiice sta čula dva gospoda, skočila za njo v Dravo, jo rešila ter prenesla nezavestno na rešilno postajo, kjer so jo potom umetnega dihanja v teku ene ure zopet spravili k življenju. Gdčna Giulietta se zove s pravim imenom Ezika Paksi, 3« 21 let stara ter rojena v Subotici. Z Juga. V Prištini je neki Arnavt iz osvete zaklal štiri in pol leta staro hčerko tamošnjega učitelja Živiča. Po tem dejanju je Arnavt zbežal med hajduke. KOTLARJI, vešč; izdelovanja kotlov za žeranje, samostojni delavci se iščejo pod zelo dobrimi pogoji za stalno nameščenje poleti In pozimi. Nastop takoj pri tvornlci: Ignacij Jellenc, Karlovac. Gospodarstvo. — Monopolni dohodki so naši državi v prvem četrtletju t 1. donesll 247.098.112 dinarjev. — Kanal Ren-Men-Donava. V par dneh } se v Monakovem ustanovi akcijska družbe., ki bo prevzela zgradbo velike vodne cesie ' Ren-Men-Donava. Bavarska vlada je deželnemu zboru že predložila zakonski načrt, ki jo bo pooblastil, da se z akcijami udeleži tega podjetja. Proračunski odsek deželne zbornic se bo s to zadevo pečal prihodnje dni. Po svetu. — Tretii kongres ženske lige za mit in Svobodo se je zbral 10. t. m. na Dunaju. Na kongresu bodo sodelovale ženske dele-gatinje iz vseh držav. Liga je internacion lina ženska pacifistična organizacija, ki se zavzema za emancipacijo ženstva, politične in socialne pravice. V ligi je včlanjenih mnogo socialistki iz vseh držav. O delu kongresa bomo še poročali. — Stefan Friederlch, ki je stal kot eden glavnih obtožencev v procesu radi Tiszi-nega umora pred budimpeštansko sodnijo, Je bil oproščen. — Izpustitev bivših madžarskih ljudskih komisarjev. Ruska sovjetska vlada je od Madžarske zahtevala, da izpusti in ji prepusti 400 madžarskih komunistov, med njimi tudi vse ljudske komisarje, ki so bili obtoženi na smrt, če hoče madžarska vlada, da Rusija vrne madžarske vojne ujetnike, ki se še sedal nahajajo na Ruskem. Madžarska vlada bo na to pristaja s pravno formulacijo, da pošlje komuniste, ki jih izpusti, v dosmrtno izgnanstvo. — Procesj zoper vojne zločince v Leipzigu. Te dni se vrši v Leipzigu obravnava zoper dva vojna obtoženca generala Hans von Schack In Bruno Krusjca, ki Jih tožijo, da sta v ujetrtfškem taboru v Nieder Zwehren na Nemškem povzročila smrt 3000 francoskim vojnim ujetnikom s tem, da sta pustila namenoma v taborišče zanesti med ujetnike tifus, vsled česar jih je potem tolike umrlo. — Vročloa. V Berlinu ie znašala temperatura v ponedeljek 33 stopinj Celzija v senci. — V Londonu Je ta dan dosegla vrr>-čina v senci 91 stopinj Fahrenheita. Deževalo ni 135 dni. Popisi. Žalec. Dne 3. Julija t. 1. so pri nas sklicali javni ljudski shod žalski milijonarji in samostojneži. Na shodu so zelo udrihali čez visoke davke, seveda upravičeno, kajti tudi oni si ne dopustijo svojega mastn^i dobička prikrajšati. Posebno se je odlikoval na tem shodu žalski hotelir g. Pikel, ker Je med drugim navedel, zakaj da morajo kmetje tako visoke davke plačevati, pozabil pa je povedati, da so samostojni poslanci tudi precej k tem visokim davkom pripomogli, ker so dovolili muslimanom 1200 milijonov in tudi Wranglovci dobivajo mesečno 24 miiikmov dinarjev. Vse to Je pri njem postranska stvar. Gospod Piki sl je pač mislil, bolje je, da očitam ubogim trpinom pri državnih rudnikih Velenje in Zakubovca njihove visoke plače in rečem, da moramo ni kmetje zato tako visoke davke plačevati, ker so ti rudniki močno pasivni; pri državnem rudniku se mora polovico delavcev odpustiti, aprovizacijo odvzeti in plače znižati, in tako dalje. In tako je udrihal ta tnl-lostivi milijonar po delavcih iz bližnjega rudnika Zabukovca. Seveda mu le tudi komunistični občinski odbornik iz Griž pridno pritrjeval hi odobraval. Ali ste videli sedaj prijatelji rudarji, komu da ste pri občinskih volitvah dali svoj glas, ko ste volili svojega »vrlega« Marko Dolinarja? Zdaj vam je pa pokazal zobe! Seveda tam pri Zldan-cl vam je obljubil vse najboljše! Poglejmo še nekoliko hotelirja Pikelna! Kaj je on vse povedal! Neki uradnik mu je baje pravil, koliko da se na dan pri državnem rudniku i doplačal No, mogoče se doplačuje za dotič-nega uradnika, nikdar pa ne za uboge trpine delavce, ker delavci komaj toliko zaslužijo, da živijo iz rok v usta! Naši otroci hodijo raztrgani In bosi okrog z upadlim obrazom, kajti mleko je zanje luksus in se ga ne dobi, če bi človek tudi s krvavo glavo hodil za njim in povrh še dobro plačil, ker naši samostojneži ne potrebujejo denarja in raje z mlekom prašiče redijo! Gospodje kvasijo o delavskih visokih plačah, katere pa v resnic ne eksistirajo! Navedem vam samo en primer, da vidite, kako se pri nas uboge rudarje odira. Kmet, ki se je samo 3 ure zamudil, da le rudarju premog vozil, 131M v fiecpdu. Moderna hiša, ki se sedaj do-vršuje, s 5 stanovanji po 3, 4 in 5 sob in drugimi pritiklinami, z elekfr. razsvetljavo, telefonom, parketom v vseh sobah, kopalnicami itd. se proda. Hiša se nahaja v najbolj zdraven kraju — vračaruin 20 let davka prosta. Kupec se more takoj useliti in mora položiti v gotovini tretjino celo vrednosti. Pogoji in cena pri Aleks. R. Pavloviču, Beograd, JflkPICeva ulica 15. Telefon 8-33. Veliko šumsko poduzeče u Bosni traži 3 do 5 u svim šumskim poslovima vješte vodje partija (Partiefiihrer) sa 200 do BOO dobro izučenih šumskih radnika naročito za radove capinama. Ponude neka se šalju sa prepisima svjedodžaba i zahtjevima plače na upravu „Naprej-aa pod „Vodja partije". Neoženjeni natjecatelji imadu prednost. i n za seč pa je zahteval 150 K, žena dotičnega rudar* ja pa hodi k tistemu kmetu v dnino, pa H plača dnevno le bore 4 krone! Preračunaj si, dragi čitatelj, koliko časa bo morala žena ubogega delavca delati, da zasluži 150 kron! — Boljše bi torej bilo, ako bi hotelir poskrbel, da bi se cene v resnici vsem živ-: ljenskim potrebščinam znižale, da bi tudi, tisti kaj jesti in obleči imeli, ki v resnici delajo. To bi bilo lepše za njega, kakoc pa resolucije sklepati o delavskih visokih plačah in pa uboge delavce ob kruh in zaslužek spravljati. Hočemo pa temu gospoda še to na ušesa povedati, da ima država vež rudnikov in so nekateri aktivni, drugi pasivni ter da aktivni krijejo pasivne toliko časa, da se jamske raizmere uredijo, ker tudi * zabukovški rudnik je bil že aktiven in b