/* % Anton Martin po milosti božji škof Lavantinski vsim vernim svoje školije lepo pozdravlenje in poslovlenje srečno! J^reljubi! trojno popotvanje vsi katolški škofje imajo, kterega zamuditi ne smejo in ne pozabiti, dokler jim sije solnce milosti božje: pervi pot je pridno obiskavati po gorah in dolinah svoje drage ovčice; drugi pot je obiskati častiti grob svetih apostolov Petra in Pavla, in pa sedež naj viši namestnika Kristusovega v Rimi; tretji pot je, se o svojem odločenem časi v dolgo večnost podati, in dati za sebe in za svoje ljube ovčice na božji pravici račiin. Tako je popotvanje celo naše živlenje, bodi si Človek škof, alj pa revni berač; oh, naj bi le srečno bilo! Svojo pervo pot sim, hvalo Bogu! dozdaj srečno opravljal, veliko poštenih duhovnij naše škofije po trikrat, večidel pa po dvakrat obiskal, in v celi Lavantinski škofiji še tako majhine fariee ni, de bi ne bil v njeni cerkvf zakramenta svete birme delil, in včrne v sveti katolški včri pokrepčal. Lehko torej z svetim apostolatu Pav¬ lom rečem: „ Vi všste od pervega dne, ko sim (kakor viši pastir) k vam prišel, kako sim z vami ves čas bil, služijoč Gospodu, kako nisim nič koristnega prikratil, de bi vam ne bil oznanil, in vas učil^preobernenje k Bogu, in v£ro v Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa. Nisim se umaknil, de bi vam ne bil oznanoval svete • volje božje. 11 (Djanj. ap. 20, 18 — 27.) Tode meni ne gre hvala, ampak Njemu, ki mi moč daje. Kdaj me hoče Bog na tretji in posledni pot v dolgo večnost poklicati, naj bi za četiri sto jezerov duš Lavantinske škofije tenko rajtengo dal, to je samo Bogu znano, kteri je naše dneve preštčl, mojemu in vašemu živlenju mejo postavil, ki se prestopiti ne da. To pa dobro včm, de se moja ura bliža, v kteri bom strašni glas zaslišal: „Daj račiin od svojega hiševanja! 11 Zatorej se je potreba pripravljati, kajti nejvčmo, kdaj Gospel po nas pride, de nas spati ne najde, ter nam tako resno veli: „Cujte, ker ne veste, kdaj hišni gospodar pride, zvečer, ali^o polnoči, ali o petelinovem petji, ali zjutrej. —Nar pa vam pravim, vsim pravim: Cujte! (Mark. 13, 35 — 37.) Drugo pot k,apostolskemu sedežu v Rini, ki je steber resnice, in pa središče svete katolške cerkve, k vidnemu Poglavarju in občnemu Očetu vsih pravovčrnih iti, sim dolgo dolgo odlagal. De me smert ne prehiti, in viši starost ne podleže, sim se ravnokar na dolgo in nevarno pot podal, ter se o svojem odhodi od Vas poslovim, pa tudi povčm, kaj imam posebno važnega v Rimi opraviti, v tistem imenitnem mesti, na kterega se ves katolški svčt ozira, v kterem sta sv. Peter in Pavl našo sveto vero s svojoj častitoj smertjo zapečatila, kder je veliko tavžent in tavžent svetih muče¬ nikov sveto zemljo, podlago naše svete matere katolške cerkve, s svojoj prelitoj kerv- jo porosilo. Povedal bom našemu svetemu Očetu, papežu Piju IX. kako živa je Vaša vera, in de med Slovenci še dozdaj, hvala Bogu, med pšenicoj gerde zeli, krivoverstva ni. Pravil bom svetemu Očetu, kako čedno Vi, Slovenci, za lepoto svojih cerkvi sker- bite, kako radi prepevate božjo čast, in povzdigujete slavo Marije, kako hvalevredne so Vaše bratovšine in svete družbe, kako pogosto in skerbno k spovedi in k božji‘mizi hodite, ter očitno kažete, de ste zelene mladike vinske terte, Jezusa Kristusa. Pohvalil Vas bom svetemu očetu papežu za Vašo veliko ljubezn, s ktero radi vlagate, svetim misionam v ptujih krajih med Zamorcemi pomagati, in razširati božje kraljestvo po sveti; povedal bom pa tudi svetemu očetu Piju, kako tudi jih ne pozabite, ter za njih molite, in jim svoje krajcarje radi v pomoč pošiljate, ker priserčno občutite, kako huda se papežu v tolikih stiskah godi, ktere jim hudobni sovražniki delajo, ter jih pregnati, in ob posestvo svetega Petra djati posiloma hočeio. Svest sim si, de bo to Vaše lepo djanje svetega Očeta Pija močno oveselilo, kajti je dobremu očetu naj slaj¬ še veselje, čuti, de se njihovi otroci Čedno in hvale vredno vedejo (zaderžijo), svojega očeta ljubijo, ter se jim oče v serce usmilijo, ki veliko in pa prav po nedolžno ter- pijo. Prosil bom svetega Očeta, papeža Pija, naj blagoslovijo včrne prebivavce naše cele škofije, de bo naša sveta katolška včra po vsih slovenskih krajih Čista in neo¬ skrunjena cvetela, de bode Bog poslal vsaki katolški duhovniji skerbne in čerstve dušne pastirje, dal otrokom skerbne starše, pa tudi staršem dobre otroke, gospodarjem zvesto družino, pa tudi družini skerbne gospodarje^ srenjam modre in serčne pogla¬ varje, pa tudi srenjskim predstojnikom dobre ljudi, ki radi vbogajo, kar je prav in po sveti volji božji. Prositi hočem nar viši namestnika Kristusovega, naj blagoslovijo celo naše Avstrijansko cesarstvo, naj Bog ohrani in podpira našega svitlega cesarja Franca Jožefa, jim da modre in zveste svetovavce — naj sveti Duh razsveti naše pos¬ lance, ki že tako dolgo v deržavnem sbori sedijo, de bi saj sklepali in sklenili kar je modro, nam koristno in prav, ne pa kovali take reči, ki so zoper voljo božjo, v pokončanje svete cerkve, v našo Časno nesrečo in večno pogubo, kakor veliko takega strahoma čujemo, in v časnikih beremo, ter se bati imamo, de jih je sveti Duh za¬ pustil, in sedajni zlodčasti duh vnel, ki ni iz Boga, ampak iz tega popačenega sveta, iz pekla domd. „Ce Gospod hiše ne zida, se zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Go¬ spod cesarstva ne varje, zastonj čuje, kdor ga varje.“ Psalm. 126, 1. Prositi sim se namenil svetega očeta Papeža, naj blagoslovijo vse razne narobe našega velikega ce¬ sarstva, posebno pa nas Slovence, naj bi ne čertel narod naroda, ne zatiral sosed soseda, ne delal krivice brat svojemu bratu, naj bi se nam ne zmenila naša narodnost v pogubljivo nerednost in v zmešnjavo, kakor se žali Bog po sveti v sedajnih časih godi, ter si hudobni duh prizadeva Avstrijansko cesarstvo po raznih jezikih in narodih 3 v Babilonsko, zmešnjavo posiliti, in ga razdvojiti, naj bi omagala mogočna Avstrija; česar nas varuj usmileni Bog! Vsi smo otroci enega Očeta, Boga; vsi smo bratje Jezusa Kristusa; ni razločka med Nemci in Slovenci v božjem kraljestvi, naj tudi v Avstrijanskem cesarstvi ne bo. Le zloga, in edinost, pa ljubezn keršanska nas mo¬ gočne in srečne stori. Resnica in pravica je ljuba Bogu in vsim poštenim ljudem; one ste mili materi ljubega mira, prave sreče in slave. Bog nam jih daj! Imam pa tudi mnogo potožiti ljubeznivemu Očetu Piju, česar me serce bolf, in močno močno skerbi. Dve velike vojske je satan tudi po slovenskih krajih vnel, ki med nami od nedele do nedele, od leta do leta veči rastete zoper Kristusa in nje¬ govo nevesto, sveto katolško cerkvo. Perva vojska je razujzdanost, druga pa never- stvo; perva vojska med mladino na kmetih, druga pa med gospodo po mestih in varoših svoje voj sake nabera, in zatera med nami božje kraljestvo. Pijanci, preklinjevavci, nečistniki in vsi polrajšljivci peklenskemu sovražniku polje gnojijo, posvetni modrijani, ljudje brez včre in brez Boga, pa vražje seme nevčre in krivih včr sejejo. Ni se torej čuditi, de tudi med Slovenci tam pa tam, posebno krog varožev in po železnicah, pa tudi po kmetih cimo poganja, ter strašni sad tatvine, ropa in morije rodi. Jeli ni žalostno, de se med nami toliko hramov vlomasti in okrade — toliko cerkev oropa in oskrunijo naj svetejše reči, ker se toliko razujzdanih ljudi ne boji Boga, ne veruje pravičnega sodnika, ne porajta nobene lastil®, in dela kakor bi nobene sedme in de¬ sete zapovedi božje ne~bilo! Ali ni groza m strah, de se mladenči in keršanski mož¬ je žhlahnega vinca napijejo, ki jim ga je dober Bog dal, in namesti Boga zahvaliti, se le kregajo, kervavo tepejo, in tako pogosto sosed soseda, kakti Kajn Abelna, ubije! Jeli ni za jokati, de toliko mladih deklin , gisdastih v noši, in v djanji razujzdanih, nobene sramožljivosti nima, ter okolj mest in tergov, pa tudi po včsili kakor veše lčtajo in se obešajo kakor muhe, nečistega poželenja pijane. To je tisti greh, po katerem pride jeza božja nad neverne ljudi, kakor sv. Pavl pravi; to je tista široka mreža, v katero peklenski sovražnik v sedajnih časih naj več ljudi ulovi, jih oslepi na zdravi pameti, ob pravo živo vero spravi, časno in večno nesrečne stori; de se Bogu usmili! — Tako hočemo drug drugemu potožiti svoje križe in težave, naj se nam* serce ohladi, pa tudi poterditi se v svoji težavni pastirski službi, de bomo z novo močjo in serčnostjo svojo drago Čredo po pravi poti vodili, dokler svoj tek dokončamo, in dopolnimo službo besede, ki smo jo prijeli od Gospoda Jezusa, de pričujemo evan- gelj milosti božje, po izgledi sv. Petra in Pavla, kakor vsih drugih sv. apostolov. (Djanje ap. 20, 14.) To je sveti namčn mojega popotvanja v sveto Rimsko mesto, k stebru svete katolške cerkve. — Kaj pa bote vi, preljube moje ovčice za mene storili, sa svojega škofa romarja? Zanesem se na Vašo ljubezn, de svojega viši pastirja tudi v ptujih krajih ne bote pozabili, ampak podperali moje stopinje, naj svoje potovanje srečno opravim. Pervi kristjani so svetega Pavla clo v Rim spremili; tega jaz ne terjam od vas. Pot je dolga, pa tudi draga, nevarna in polna sovražnikov naših. Vsak zmed Vas naj na sho¬ jeni mesti čuje, kterega mu je Bog odločil, ter pazi na se in na svoje, de se jim kaj hu- — 4 dega ne pripeti; vsak naj zvesto dopolni svojo službo, njemu od Boga <5dkazano. — Pervi kristjani so apostolom gredoč stregli, in jim za popotnico skerbeli, bodi si z dnarjem alj z drugim blagom, ter so vedeli, kaj je Kristus takim dobrotnikom obljubil, rekoč: „Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene, njega sprejme, kteri me je poslal. Kdor sprejme preroka v imeni preroka, bo plačilo preroka prejel; in kdor sprejme pravičnega v imeni pravičnega, bo plačilo pravičnega prijel. 11 (Mat. 10, 40 — 41). „Zakaj kdor koli vam da piti kozarec vode v mojem imeni, ker ste Kri¬ stusovi, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila.“ (Mark. 9, 40). Ne hote- vam pa ne vašega dnarja, ne premoženja, za potrebo mi je Bog dal. Ako uterpite, svoje dare pošlite svetemu očetu, papežu Piju, kojim se huda godi. ko ognja, de Bog v naših krajih žalen ne bo. Grehi so krivi, de Bog ljudstva tepe, udari gostokrat pastirja za stran malopridne črede, kakor čredo zavolj pastirja. Lehko bi moje potovanje nesrečno bilo, ako bi se dober Bog žalil pri Vas. — Varujte po¬ hujšanja svoje podložne, vi gospodarji pri svojih hišah, vi predpostavleni v svojih srenjah. Volki čredo naj rajši o takem časi napadajo, kedar pastirja blizo ni. Pe¬ reči volkovi pa so zapeljivci, ki v greh vlečejo mlade ljudi, volki so krivi preroki, čujte, in dobro pazite! — Molite pa tudi za mene, svojega škofa popotnika, naj bom srečno romal s svojimi sobratmi škofmi, naj bode Bog z nami na poti, in nas njegov angelj spremlja, in nas srečno k Vam nazaj pripelje. (Tob. 5.) Pot je dolga in ne¬ varna, po ptujili krajih in prek globokega morja gre; pa Vaša molitev me bo sprem¬ ljala, in roka Vsegamogočnega me bo varvala, tako po suhem, kakor po mokrem. V božjih rokah smo na ptujem, kakor doma. Tudi jaz hočem na grobi svetih apostolov Petra in Pavla, na pokopališči toliko svetih mučenikov in mučenic, za Vas moliti. In če bi božja volja bila, de bi me k Vam nazaj ne bilo, zaupam, de bom v nebesih molil za Vas. in Marija, Angeli in Svetniki, naše škofije mogočni varili in priprošniki, pri Vas osta¬ nejo, dokler se jaz od Vas podani. „Gnada Gospoda našega Jezusa Kristusa, in- Iju- bezn božja, in pa deležnost svetega Duha bodi z Vami vsemi. Amen!“ (II. Kor. 13, 13.) Prosim Vas pa, tako lepo, ko premorem za tri reči: Varujte se greha, huje kteri sejejo krive nauke med pšenico naše svete katolške včre. Torej Vas prosim, Poprej kakor za romarsko palico sežem, Vas Bogu in Mariji izročim. Bog V Marburgi 16. majuika 1862. Anton Martin, Lavantinski škof.