).   V dru`inah se nauèimo ogromno pred- sodkov o sebi, ki ne veljajo, vendar moèno vplivajo na te`ave z razvojem individualnosti in samostojnosti ter na vzpostavitev pravega stika s seboj. Predvsem pa zelo ote`ijo spolni razvoj. Èe hoèe deklica razviti svojo `enskost in fant svojo moškost, da bi znotraj te iden- titete lahko razumela tudi svoje telo in tele- sna stanja, èustva in obèutke, to naredi v skladu s psihiènim razvojem, oziroma naèi- nom, kako se je razvijal ob materi in oèetu. Moški se v odnos vraèa k mami, ki jo je moral prehitro zapustiti, `enska pa v odnos vstopa zato, da bi se konèno loèila od matere in po- stala `enska. Moški idealizira `ensko kot ma- ter in s tem njej prepusti vso skrb za otroke, ona mora postati (svoja) mama, ker ob njem paè ni mogla razviti svoje `enskosti, ker je on v njej hotel videti mamo, ki jo `e vse `ivljenje pogreša, in se je prisiljena vrniti k starim mo- delom, èesar se je najbolj bala in sovra`ila. Ka- dar ta dinamika ni jasna, oziroma ni razme- jena, kar pomeni, da je otrok vkljuèen v tri- kotnik z oèetom in materjo, bo zelo te`ko raz- vil èustveno jedro svojega spola, kar se bo ka- sneje odra`alo tudi na nesposobnosti razviti intimni odnos in na spolnosti brez odnosa. Oglejmo si tipièno èustveno dinamiko tri- kotnika “oèe — idealizirana mama — hèi”. (Cummings, Davies, 2000) Ker mo` svojo `e- no idealizira in vidi v njej idealno podobo matere, svoja èutenja in do`ivljanja popolno- ma podredi `eninim obèutjem. Ta obèutja so seveda prav tista, ki jih je sam kot otrok `e do`ivljal ob svoji materi in jih zanjo naj- veèkrat tudi ponotranjil in predelal. Ko je bila mama nemoèna in nebogljena, je imel fantek ob njej vedno dovolj prostora in njene pozor- nosti, èe je poskušal ta èutenja aktivno raz- reševati. Prav tako tudi zdaj, v svoji novi dru- `ini, išèe svoje mesto ob `eni tako, da v celoti sprejema in razrešuje njena obèutja nemoèi, izgubljenosti in ‘`enske’ nebogljenosti, pred katerimi nima nobene obrambe, èeprav jih obèasno prezira in zanièuje. Hèi v tej dina- miki zelo dobro zazna zlasti oèetovo nebog- ljenost; zdi se ji, da oèe naseda mamini ma- nipulaciji in igranju na nemoè. Ob tem se- veda ne vidi, da ima oèe za to svoje razloge. Moški, ki ob materi ni bil sprejet, je najbolj ranljiv na priznanje, popolno sprejemanje in pritrjevanje in je pripravljen v zameno nare- diti vse za `ensko, ki ga bo pripravljena spre- jeti. Prav to sprejetost in obèutek enkratnosti zdaj do`ivlja ob `eni. Na drugi strani je `enska, ki igra na ne- moè, se pravi njegova `ena izrazito obèutljiva in ranljiva na hèerino moè, samostojnost, in- dividualnost, saj se vedno boji, da bo njen mo` odšel z boljšo od nje. Zato do hèere raz- vije zavistna èustva in rivalstvo, ki se ka`e v pretirani kontroli. Hèerka bo prepoznala ma- terino manipulacijo in bo besna na oèeta, ki materi naseda in zanemarja njo, ki nujno po- trebuje njegovo oporo, pozornost in varnost ter strategije, kako se zavarovati pred èustvi, ki jih v njej vzbuja materin pritisk. Od oèeta potrebuje oporo v iskanju svoje individualne `enskosti, ki je razlièna od materine, mati pa se prav tega najbolj boji in “zaigra” še veèjo nemoè, še bolj pritisne na mo`ev narcisizem in zaigra še bolj popolno mater, s tem pa se oèe spet odvrne od hèere, saj se ob `eni, ki je tako popolna mati, poèuti nesposobnega in nezmo`nega biti dober oèe, ter se oprime klišeja o tem, da je za hèerke najboljše, èe so **"6     # ).   èimbolj povezane z materami, ter še sam v hèerki spodbuja materinsko identifikacijo. “Tvoja mama je najboljša `enska na svetu, èe bi bila tudi ti taka!” “Ne vem, èe boš kdaj lahko tako dobra in sveta, kot je tvoja mati.” “Glej, kako se je tvoja mama odpovedala vse- mu, ti pa še kar nisi zadovoljna!” “Èe bi ime- la tvoja mati take mo`nosti, kot jih imaš ti, bi bila še veliko boljša od tebe.” “Moja hèerka ne bo nikoli potrebovala posebne pozornosti, zadovoljna bo z malim in ne bo predstavljala èustveno zahtevne `enske. @enska mora biti dobra mati, ne pa zahtevna `enska”. In hèer- ka tako izgubi oba starša, ter svojo lastno identiteto. Od doma odide z gnevom do moških in strahom pred rivalstvom, zavistjo in sovraštvom, ki ga do`ivlja ob ̀ enskah, samo da upa pokazati svojo moè, sposobnosti in zrelost. Njen `ivljenjski projekt je najti moš- kega, ki jo bo zavaroval pred `enskim rivals- tvom in ki bo imun na `ensko igranje z ne- moèjo ter manipuliranje z njegovim narcisiz- mom. (Cummings, Davies, 2000) Seveda pa jo privlaèijo prav moški, ki išèejo brezpogojno sprejemanje s strani svoje matere in se pri `enskah najbolj bojijo èustvene zahtevnosti in samostojnosti, ter vedno znova nasedajo `enskam, ki igrajo na nemoè, èeprav si `elijo enkrat sreèati `ensko, za katero se bo konèno izkazalo, da je priznanje, ki ga lahko da, pra- vo, iz globokega razumevanja njegovih idej, èustev in spoštovanja njegove moèi in ne iz strahu pred zavrnitvijo. Se pravi, povsem dru- gaèe kot pri `enskah, ki manipulirajo s svojo nemoèjo in igrajo na njegovo neèimrnost ozi- roma narcisizem, ki znajo vedno pohvaliti ti- sto, kar moški `eli slišati, ne da bi ga razu- mele ali razumele tisto, kar hvalijo. Moški, ki sprejme pohvalo, preden preveri, ali `enska sploh razume, kaj hvali, ki je tako ranljiv, da se poèuti popolnoma nevrednega, bo vedno tarèa `enskih manipulacij in zato nikoli ne bo dobil pohvale, ki bi ga naredila bolj trd- nega, gotovega vase in vrednega. @enska, ki igra na nemoè, pa bo zmeraj ostala punèka, ki mora biti neumna, nesposobna in nemoè- na, da ne bi izgubila stika s svojo materjo, medtem ko bo z moškimi manipulirala in ni- koli ne bo vzpostavila intimne vezi, saj moške globoko v sebi prezira, ker se boji njihove premoèi, kot se je njena mati zatekala h kli- šejem o moški premoèi zato, da bi sama lah- ko ostala otrok. &# Moški in `enska v iskanju partnerja in iz- gradnji intimne vezi razrešujeta razliène konflikte. Za moškega intimna vez prinaša upanje na varnost in toplino ob `enski. V tej vezi bo dobil odnos z `ensko, ki ga ne bo treba prekiniti. Razvoj fantka v moškega je moèno odvisen od ostankov deprivacije, ki jo je do`ivel ob materi. Zato bo vse `ivljenje iskal manjkajoèe materino priznanje, kar bo storil tako, da bo idealiziral `enske, ali pa jih globoko preziral in be`al od njih. V obeh primerih pa bo zelo te`ko vzpostavil intimni odnos. Najveèja ovira pri razvoju moške identi- tete je konflikt z oèetom. Odrašèajoèi moški nujno potrebuje toplo, tesno vez z oèetom. Oèetje, ki idealizirajo svoje `ene kot matere in se s tem izognejo svoji vzgojni vlogi, one- mogoèijo razvoj sinove spolne identitete. Oèetje na ta naèin ojaèajo materino vizijo sina kot moškega, ki kaznuje, ki nadvlada in je brezèuten. Sin od oèeta za razvoj lastne identitete namreè najbolj potrebuje model, kako rokovati s èustvenimi pritiski, ki pri- hajajo s strani matere. Videti mora, da ob- stajajo še drugi modeli moškosti, kot je mo- del, ki mu ga nehote vsiljuje mati. Navidez- na moška indiferentnost do `enskih èutenj je le ena od posledic tega mehanizma: mo` se odvrne od zahtevne èustvene dinamike, ki jo do`ivlja ob svoji `eni, prav zato, ker je nekoè `e bil tarèa te dinamike, ko ga je nje- gov oèe pustil brez zašèite pred materinimi      ).   `enskimi èutenji. V strahu in jezi pred to dinamiko se bo mo` oklenil stereotipov, saj nima notranjega obèutka za svojo identite- to. Prav tako je tudi v spolnosti: moški je zelo odvisen od `enskega poèutja tako na ravni telesa (potenca) kot na ravni `elje po spolnosti. (Firestone, 2002) Najbolj pa se moška ranljivost poka`e prav pri njegovi neèimrni samopodobi. Moški `eli biti boljši od vseh svojih rivalov. Hoèe biti prvi pri svoji `enski. Hkrati pa veèina moških na vprašanje, ali mislijo o sebi, da so boljši od drugih moških, odgovori z “ne”. V pogrešanju pohvale idealizirajo `ensko in jo povzdignejo na mesto tiste, ki bo s svojo poh- valo in priznanjem zapolnila njihovo prazni- no in negotovost. (Firestone, 2002) V pasti, v katero se ujamejo, zelo trpijo, saj brez poh- vale ne morejo, hkrati pa nobena pohvala ne more napolniti in pomiriti negotovosti in prezira do sebe, ki ga èutijo. @enska, ki podpira to moško iluzijo o su- periornosti, v katero še sam moški ne verja- me, in nezavedno manipulira z moško od- visnostjo od zunanje pohvale, sicer nave`e moškega nase, hkrati pa vzpostavi odnos, v katerem bosta oba vedno manj v stiku s pravimi èutenji in do`ivljanjem sebe in dru- gega. Poèasi bosta zaradi medsebojne odvi- snosti povsem izgubila stik z realnostjo, ki sta ga `e prej tako te`ko vzdr`evala. Zato je najveèja naloga moškega, ki vstopa v part- nerski odnos, prav prekinitev idealizacije `ensk, še posebej v njihovi materinski vlogi, in opustitev zahtev po ‘popolni ljubezni’, ki temelji na otroških potrebah. Ko se moški sooèi s svojimi otroškimi potrebami in ra- zoèaranji, lahko prekine nezavedni tok ne- realnih otroških prièakovanj in neha `en- skam pripisovati moè, ki je nimajo. Ko moš- ki razvije svojo osebno moškost, postane za `enske bolj privlaèen in bolj sposoben vzpo- staviti in ohraniti intimno povezanost. Ko se lahko odpove svojim iluzijam o idealni mami, se lahko nave`e na toplo, èustveno razgibano in neodvisno ter moèno `ensko, od katere pa v odnosu medsebojnega spošto- vanja lahko dobi tisto pravo pohvalo in priz- nanje, ki zaceli njegove notranje rane. 5 7" )%&. Razvoj `enske temelji na isti ranljivosti in negotovosti vase, kot smo jo sreèali pri moš- kem, vendar sledi drugaèni smeri. Ob odsot- nem oèetu in materi, ki je za mo`a ostala zgolj idealna mati, bo deklica povsem odrezana od pravega vira moèi ter se bo zatekla k razliènim indirektnim in pasivnim strategijam za ure- snièevanje svojih potreb in uresnièevanje svojih potencialov. Preko pasivnosti in kontrole dru- gih in sveta skozi nemoè dobi `enska moè, ki je zelo uèinkovita, ko gre za moške, ki išèejo priznanje in koristnost, vendar izrazito de- struktivna za njihovo lastno samozavest in raz- voj. Vztrajanje v vlogi `rtve in razvijanje me- hanizmov, ki vzdr`ujejo `rtveniško vlogo `en- ske, je na prvi pogled dosti la`je kot borba za lastno individualnost. Še veè, vztrajanje v vlogi `rtve ima tudi zelo moèno manipulativno vlo- go v intimnih odnosih. Manipulacije preko šibkosti, nemoèi in za- tajevanja so kontraproduktivne za `enski cilj vzpostaviti enakovredne odnose z moškimi. Grobost in ob`alovanje, ki se skrivata pod pa- sivnostjo in podrejanjem, `enskam zapleteta njihove odnose in zameglita njeno naravno ljubezen in naklonjenost do moških v njenem `ivljenju. Najveèja tragedija je, da sta moški in `enska po naravi naklonjena drug druge- mu in išèeta drug drugega, kar v primeru, ko v njunem odnosu ni teh nauèenih manipu- lacij, vodi k èustveni navezanosti, toplini, ne`nosti in spolni intimnosti. Vendar pa v kompleksnem prepletu generacij in generacij napaène vzgoje ter kulturnih predsodkov in stereotipov moški in `enska konèata kot so- vra`nika. (Firestone in Catlett, 2001)  # ).   3 %8+- Mati je osrednja oseba v razvoju hèere. Vpliv matere kot modela se v hèerino psi- hièno strukturo vpiše tako moèno, da nje- gova dinamika deluje skozi vse `ivljenje `en- ske. Ko hèerke odrastejo, prenesejo ta model na svoje hèere. V nobenem drugem odnosu ni osebna identifikacija tako moèna, dolgo- roèna in intenzivna. Vendar se enako globo- ko in moèno prenašajo tako pozitivne ka- rakteristike, npr. zrelost, kot tudi negativne poteze. Seveda negativni del tega procesa prevlada nad pozitivnim. (Firestone, 1990). Deklica, ki nima stika z materjo, bo prenesla elemente pretirane odvisnosti v odnos z moš- kimi. Jeza, ob`alovanje in iskanje tola`be bo zapletlo tudi njene odnose z drugimi `en- skami. Deklica bo, paradoksno, najmoèneje ponotranjila prav najbolj boleèe poteze svo- jega odnosa z materjo in potem trpela zaradi sovraštva do sebe, obèutij nevrednosti in malodušja, ki so glavni temelji depresije. Te poteze sèasoma izgubijo na svoji moèi, ven- dar se ponovno vzbudijo ob hèerinem ma- terinstvu. Za hèerko je najte`je v sebi izoblikovati `ensko identiteto, ki je razlièna od materine, in prav vez mati hèi je lahko najveèja ovira v `ivljenju hèera. Vplive teh procesov lahko opazujemo tako v dinamiki para kot v dru- `inskih odnosih. Mati, ki je npr. predstavljala aseksualno podobo `enskosti in si dovolila fi- zièno zanemarjenost oziroma se je telesno za- pustila, bo pogubno vplivala na hèerino spol- nost. Hèi bo te`ko razvila zdrav odnos do svojega telesa in se bo morala zelo boriti, da se tudi sama zaradi obèutka nevrednosti, ki ga je dobila preko materine podobe, ne bo zapustila, tako kot se je nekoè njena obupana mati. Negativna identifikacija z materjo bo ponavadi v hèeri ostala kot samokritièni glas, ki ji ne bo dovolil, da bi se cenila. Ta glas bo govoril o obliki njenega telesa, nepravilno- stih, gnusu nad spolnimi organi ipd. Hèer, ki se bo poskušala odmakniti iz te negativne vezi s svojo materjo, bodo prepla- vili obèutki krivde in tesnobe. Proces indi- viduacije, ki pomeni postopno oddaljevanje od matere, se navadno spontano razvije z otrokovim odrašèanjem. Vendar je pri dekli- ci prav ta razvoj na vsaki stopnji zaznamovan z novim konfliktom. Na eni strani bo iskala neodvisnost in intimno vez z moškim, na drugi strani pa bo skušala ohraniti svojo pr- votno vez z materjo, v kateri dobiva svojo `ensko identiteto. Od matere bo `elela iz- vedeti èimveè o `enskosti, najraje bi se je ves èas dr`ala in spraševala vsako najmanjšo po- drobnost in malenkost, saj ima mati kot `en- ska odgovore na vsa vprašanja, ki se porajajo hèeri kot `enski. Tudi mati je bila nekoè sta- ra 16 let, tudi ona je bila nekoè prviè zaljub- ljena, tudi ona je opazovala svoje telo, huj- šala in poizkušala iz njega narediti kar naj- popolnejšo podobo. Hèi mora od matere do- biti odgovore na “`enska” vprašanja, zato je negativna vez z materjo zanjo zelo pogubna. Negativna vez z materjo namreè pomeni, da je mati sposobna “odgovarjati na hèerina vprašanja” samo tako, da od hèere “zahteva” posnemanje svojega modela, saj bi jo vsako vprašanje, ki bi postavilo pod vprašaj njeno lastno `enskost, preveè ogrozilo v njeni lastni identiteti. Zato je vsak korak v hèerinem raz- voju za mater korak proti njeni samozavesti, saj, èe odide hèi, ki je uresnièila vse tisto, èe- sar mati ni mogla ali je `e izgubila (mladost, lepoto, sposobnost, šolanje, zaljubljenost), potem se bo morala mati sooèiti s svojo last- no identiteto in zapušèenostjo. Zato je vsak korak hèere v smeri intimno- sti z moškim korak stran od matere in s tem izguba še tistega kanèka upanja na stik z ma- terjo. Toda prav od hèerinega stika z materjo bo odvisno, kaj bo ta hèi odnesla v svoj zakon; krivdo in ob`alovanje ali kreativnost, `en- skost, veselje in pogum, in kaj bo tam lahko razvila in v èem se bo lahko razcvetela. “@en-      ).   ska lahko v zakon prinese mnogo pridobitev: soèutje, inteligenco, sposobnosti, spretnost, domišljijo, vznemirjajoèo in prijetno `en- skost, smisel za humor, dobro razpolo`enje, prijaznost, ponos na dobro opravljeno delo; vendar èe s seboj ni prinesla emancipacije od svoje lastne matere, bodo vse te pridobitve ali usahnile ali pa bo nad njimi prevladal strah pred biti `enska.” (Rheingold, 1964) Uspešen zakon in intimnost z moškim pre- budi v hèerki strah pred materinim ljubo- sumjem, mašèevanjem in zavistjo. Zdi se ji, kot da ji mati govori: “Tebi je seveda lahko uspelo, saj si imela vse, èesar jaz nisem imela, lahko si uspela za ceno mojega propada. Vse si izpila od mene in nehvale`no odšla, mene pa zapustila v rokah nerazumevajoèega mo`a, ki si ga zmeraj zagovarjala. Vr`ena sem ven iz sveta `enskosti, v katerega si odšla brez mene in osamljena.” Rheingold ugotavlja v svojih raziskavah, da je veèina mladih deklet prestrašenih in ustrahovanih zaradi materinih obèutij sovra`nosti in zavisti, zaradi èesar se te deklice k oèetom obrnejo po zašèito. Seveda Francesco Barbieri, im. Il Guercino, @enska s sklenjenima rokama, rde~a kreda na papirju, s. d. (ok. 1619-21), zbirka Mahon, Ashmolean Museum, Oxford.  # ).   je tudi ta premik deklice k oèetu še dodatni razlog za materino zavist in deklica se mora še enkrat umakniti in potegniti nazaj. Ob- èutek, da ji lastna mati zavida, je za dekle breme, ki ga ne more prelo`iti na nikogar drugega, najprej seveda na oèeta. Edini naèin, kako se deklica lahko spopade s temi èutenji, je, da se oddalji od matere na škodo svojega razvoja, ali pa da odneha v svojih prizadeva- njih in dose`kih. Tako separacijska tesnoba kot strah pred materinim mašèevanjem in zavistjo se pri de- klici najmoèneje izrazijo prav na kritiènih toè- kah deklièinega spolnega razvoja. Še veè, mnogo `ena, ki so sicer poklicno in socialno uspešne, do`ivljajo moène obèutke krivde in strahu vsakokrat, ko v svojem intimnem `iv- ljenju prese`ejo materin model, predvsem èe gre za aseksualno in samozatajujoèo mater. 9%&$ %  .+)%& @enske, ki imajo negativno izkušnjo od- nosa z materjo, bodo tudi kasneje v `ivljenju zaznamovane s strahom pred drugimi `en- skami. @enska, ki se je zaradi svoje uspešnosti poèutila kriva v odnosu do lastne matere, bo tudi kasneje ob `enskah prikrivala svoje us- pehe, predvsem v odnosih z moškimi. Prija- teljicam ne bo upala povedati za osreèujoè in- timni odnos z moškim, skrivala bo svojo po- klicno uspešnost in jemala nase krivdo za za- vist, nevošèljivost in sovra`nost drugih `ensk. Take `enske, namesto da bi aktivno tekmo- vale v svojem osebnem `ivljenju ali za uspeh v praktiènem svetu, raje poišèejo najmanjši skupni imenovalec s krogom odrinjenih in neogro`ujoèih `ensk in se nanj uglasijo, saj tako druga v drugi ne vzbujajo zavisti in so- vraštva. Tako si na primer ne bodo upale priznati prijateljici, ki nima sreèe s fanti, da so same sreèno zaljubljene. Na ta naèin bodo v sebi ostajale zveste svojim materam, oziro- ma glasu, ki jim govori, da bi pri svojih ma- terah spro`ile zavist, èe bi presegle njihov svet. Ob samozatajevanju v imenu ohranjanja povezanosti z drugimi `enskami torej samo podaljšujejo in vzdr`ujejo nerazrešen odnos s svojo materjo. S takim obrambnim ravnanjem `enska najbolj pripomore tudi k svojemu nezadovoljs- tvu v zakonu; edino, kar ji preostane, je, da potem moškim stereotipno pripiše vso odgo- vornost za svojo nesreèo. Poleg tega pa naj bi veljalo, da so moški odgovorni za praktièni svet, medtem ko so odnosi domena `ensk, saj se one razumejo brez besed, so netekmovalne, znajo potola`iti in izra`ati èustva ipd. Pri tem je pomembno vedeti, da bo stik mati — hèi ved- no prevladal nad hèerinim stikom z moškimi, saj je stik z materjo zanjo kljuènega pomena. Brez tega stika izgubi svojo identiteto. Poleg tega je stik mati — hèi za hèi lahko poguben prav v smislu prevzemanja nefunkcionalne `enske vloge. Mati nezavedno direktno prenese na hèer svoj vzorec `enskosti in ji ne omogoèi odmika od tega vzorca. Zato je vsak stik z moš- kim, ki postavlja pod vprašaj to temeljno iz- posojeno identiteto, za `ensko zastrašujoè in nevaren. Najgloblji mehanizmi negativne iden- titete in njene uporabe v odnosu do moških pa se odra`ajo na podroèju spolnosti. *"  Spolnost je tisto podroèje intimnega `iv- ljenja, na katerem sta moški in `enska najbolj izpostavljena. Po svoji temeljni identiteti se namreè prav na tem podroèju zelo razlikujeta, saj vsak vstopa v intimno razmerje z drugo nalogo, moški zato, da bi našel nov nadome- stek za idealno mamo, `enska pa zato, da ji konèno ne bi bilo treba veè biti mama in da bi se konèno lahko loèila od matere. Zato se hitro zapleteta v konflikt na najgloblji èus- tveni ravni, kar ju naredi še bolj ranljiva in nezavarovana. Najhujši izraz tega konflikta so izvenzakonska razmerja. Razlika med moš- kim in `ensko se poka`e tudi na ravni izven-     # ).   zakonskih razmerij, v katerih `enska išèe no- vega partnerja za skupno `ivljenje, moški pa spolno partnerko, s katero pa se ne misli po- roèiti. @enska gre v izvenzakonsko razmerje takrat, ko se `eli loèiti od mo`a, moški pa v takem razmerju išèe naèin, kako bi še lahko ostal pri `eni. Ko se partnerja zateèeta v obrambni po- lo`aj drug pred drugim, se to pri obeh odra- `a kot zadr`anost v spolnosti. Medtem ko moški zadr`anost v spolnosti do`ivlja bolj na ravni `elje, zaènejo `ensko preplavljati èustva krivde, tesnobe in strahu. Ranljivost, ki jo odpira spolnost, je namreè preveè nevarna, èe partnerja èustveno nista odprta drug pred drugim. Tudi v spolnosti se lahko `enska, ki je obupala nad odnosom, zateèe k temu, da igra na moško neèimrnost, in se umika v ti- šino, solze ter nemoè. V skrajnih primerih se tej zaigrani nemoèi in dojemanju sebe kot šibkejše, bolj nemoène in izgubljene, kot je, pridru`ijo še drugi pasivno agresivni meha- nizmi, kot npr. prezir, pretvarjanje, poni`e- vanje, zavestna manipulacija. Ob tem `enska še moèneje èuti prezir in gnus do sebe. Veèina `ensk globoko v sebi nosi `eljo po tem, da bi moški poskrbel zanjo, jo zavaroval in zašèitil, kar pa se prav na podroèju spol- nosti izka`e za nemogoèe. Tako se npr. spo- sobna in samostojna `enska ‘naredi’ nespo- sobno s tem, ko v spolnosti ne upa izraziti svojih obèutkov in se prepusti moškemu, ne da bi vedela, ali si tega `eli ali ne. @enska na- mreè v sebi vedno ohrani del ne`nosti in to- pline, ki jo je do`ivljala v odnosu do matere in to ‘`ensko’ navezanost vedno pogreša, saj je moški ne more dati oziroma nadomestiti. Zato ostane navezana na prijateljice, sestre ali celo na mater, kar pa jo, kot smo `e po- kazali, ovira v razvoju lastne identitete. Ob tem jo seveda ves èas spremlja strah, da bo izgubila stik z drugimi `enskami in pri njih povzroèila zavist ter sovra`no razpolo`enje. Èe `enska razvije prijateljstvo z drugo `ensko na enakovredni ravni in z drugo ̀ ensko razvije odnos, ki ne bo veè temeljil na zavisti in stra- hu, potem postane bolj intimna in svobodna tudi v odnosu do moškega. Preseganje stereotipov je torej tako za moškega kot za `ensko kljuènega pomena pri iskanju lastne identitete na vseh podroè- jih `ivljenja, ter edina pot, po kateri lahko razvijeta tisto intimo, h kateri sta po svoji naravi naravnana.