277 • 140 (2023) 5-6 Drugi članki in sestavki UDK: 328:342.8:061.1EU EVROPSKI PARLAMENT NA RAZPOTJU Boštjan Koritnik, univerzitetni diplomirani pravnik, asistent, raziskovalec in vodja službe za odnose z javnostmi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, podžupan Mestne občine Ljubljana 1. UVOD »Najboljši način sodelovanja v demokratičnem procesu je glasovanje na voli- tvah in izmenjevanje mnenj z odločevalci, ko se pojavi priložnost za to. Nepo- sredne volitve spodbujajo reprezentativno raznolikost in Evropski parlament je edina institucija Evropske unije, v kateri imajo svoj glas tako nacionalne večine kot tudi opozicija,« je dejal direktor iz Generalnega direktorata za ko- municiranje v Evropskem parlamentu Stephen Clark1 in poudaril, da je moč Evrope v njeni raznolikosti in njenem stalnem usklajevanju: »Na veliko stva- ri gledamo različno. Z razpravljanjem o njih in premagovanjem teh razlik pa postanemo močnejši.« Clarka je v začetku marca v okviru predmeta Evropsko ustavno pravo gostil dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Saša Zagorc. Z zelo elokventnim in pronicljivim gostom sta se pogovarjala študenta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in prostovoljca skupnosti skupajsmo.eu Nika Podakar in Rok Šarić, tema pa so bili aktualni izzivi evropske parlamen- tarne demokracije, še zlasti eno leto pred evropski volitvami, kot so prenova volilnih pravil EU in spodbujanje volilne udeležbe ter predlog o neodvisnem organu EU za etiko. 1 Stephen Clark v Evropskem parlamentu deluje že 31 let. Delal je s parlamentarnimi odbori, v osrednji vodstveni vlogi v uradu generalnega sekretarja in na področju komu- niciranja od leta 2006. Sprva je bilo njegovo komunikacijsko delo vodja parlamentarne skupine za digitalno komuniciranje, ki je pionirsko uporabljala družabne medije s strani institucij EU, zdaj pa je direktor, odgovoren za širše javno komuniciranje ter zadolžen za komunikacijske kampanje, dogodke in prostore za obiskovalce parlamenta. Trenutno vodi pisarne za stike Evropskega parlamenta. Glej tudi Lea Cimerman: Predstavništva EU – prva komunikacijska linija parlamenta s prebivalci vsake države (intervju s Stephenom Clarkom), v: TFL Glasnik, 21. marec 2023, na voljo na (22. 4. 2023). Pravnik 2023-05-06.indd 277 16. 06. 2023 01:53:48 278 • 140 (2023) 5-6 Boštjan Koritnik Spomladi 2024 bo namreč Evropski parlament že desetič neposredno izvoljen (prve neposredne volitve so bile leta 1979). Po Konferenci o prihodnosti Evro- pe je to naslednja velika preizkušnja za nadnacionalno demokracijo. Čeprav so bile volitve v Evropski parlament v preteklosti pogosto močno nacionalno razdrobljene in so imele sloves »drugorazrednih« volitev zaradi nizke volilne udeležbe v številnih državah članicah, med njimi žal tudi v Sloveniji, pa so evropske volitve še vedno osrednje dejanje za zagotavljanje demokratične legi- timnosti EU in vplivanje na njeno politično usmeritev.2 2. PRENOVA VOLILNIH PRAVIL EU3 Evropski parlament je maja 2022 glasoval za prenovo volilnih pravil EU, ki bi ljudem omogočila večjo vlogo pri volitvah predsednika oziroma predsednice Evropske komisije in jim omogočila novo glasovanje – za vseevropske poslan- ce. Bo reforma evropskih volitev EU ljudem približala ali jo bo od njih še bolj oddaljila? Predlog novih pravilih, ki jih sicer podpira večina v Evropskem parlamentu, prinaša nekaj novosti. V skladu z njim bi evropski volivci lahko na evropskih parlamentarnih volitvah oddali dve glasovnici: eno kot že doslej za nacionalne kandidate in eno novo – za vseevropske kandidate, ki bi jih bilo izvoljenih skupaj 28. Da bi zagotovili uravnoteženo geografsko zastopanost na teh listah, bi države članice glede na število prebivalcev razdelili v tri skupine. Kandida- te iz teh skupin bi sorazmerno uvrstili na liste. Vseevropske liste kandidatov bi predložili evropski volilni subjekti, kot so koalicije nacionalnih političnih strank in/ali nacionalna združenja volivcev ali evropske politične stranke. Se- veda gre na tej točki šele za predlog pravil, o katerem še tečejo razprave, in ni mogoče napovedati, kdaj se bo o predlogu sploh glasovalo. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da predlog ne bo sprejet v času do prihajajočih volitev spomladi prihodnje leto. Državljani EU bi imeli tudi več besede o tem, kdo naj postane predsednik ozi- roma predsednica Evropske komisije prek tako imenovane izbire spitzenkan- didata. V skladu s tem sistemom – ki se je neuradno uporabljal na volitvah v EU leta 2014 za izbiro Jeana-Clauda Junckerja, vendar so ga države članice zavrnile leta 2019 – bi evropske politične stranke izbrale »glavnega kandidata« za predsednika oziroma predsednico Komisije, o katerem bi nato volivci gla- 2 Gre za uvodno besedilo, ki ga je ob dogodku pripravila Anita Tušar, vršilka dolž- nosti vodje predstavništva Evropskega parlamenta v Sloveniji. Kot priloga k vabilu je na voljo tudi na . 3 Vir: Predstavništvo Evropskega parlamenta v Sloveniji, op. 1. Pravnik 2023-05-06.indd 278 16. 06. 2023 01:53:48 279 • 140 (2023) 5-6 Evropski parlament na razpotju sovali. Evropski parlament je maja lani te spremembe podprl s 323 glasovi za in 262 proti. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, ki ga v zadnjih mesecih pretresa obsežen korupcijski škandal,4 so na zadnjem plenarnem zasedanju februarja v Strasbourgu vnovič pozvali k ustanovitvi neodvisnega organa za etiko in kre- pitvi integritete institucij EU. V ta namen so sprejeli dve resoluciji o vprašanju preglednosti in integritete pri odločanju v EU. Podpredsednica Evropske ko- misije Vera Jourová je v svojem govoru na plenarnem zasedanju 14. februarja 2023 napovedala, da bo Komisija v naslednjih tednih predložila predlog o ne- odvisnem organu za etiko, ki bo zajemal vse institucije in organe iz 13. člena Pogodbe o EU. 3. SKUPAJSMO.EU – TUDI ZA VEČJO VLOGO MLADIH Skratka, glavna tema pogovora so bile volitve v Evropski parlament. Ena od moderatork, podiplomska študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Nika Podakar, je med drugim pojasnila razkorak med »ugledom« in pomenom volitev v Evropski parlament: »Čeprav so bile volitve v Evropski parlament v preteklosti pogosto močno nacionalno razdrobljene in so imele sloves 'drugo- razrednih' volitev zaradi nizke volilne udeležbe v številnih državah članicah, med njimi žal tudi v Sloveniji, pa so evropske volitve še vedno osrednje dejanje za zagotavljanje demokratične legitimnosti EU in vplivanje na politično usme- ritev EU.« Obstajajo sicer precejšnje razlike, po kakšni poti evropski poslan- ci pridejo do izvolitve in koliko se morajo za to potruditi, med drugim pa je predstavila tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov: »Na zadnjih volitvah v Evropski parlament 2019 je bila volilna udeležba v Sloveniji skoraj 29-od- stotna, kar je dokaj sramotno. Najvišja je bila v Belgiji, dobrih 80 odstotkov, najnižja pa na Slovaškem, tj. slabih 23 odstotkov. Za primerjavo na volitvah v Državni zbor leta 2018 je bila volilna udeležba v Sloveniji 52-odstotna.« Tako Podakar kot tudi Rok Šarić sta predstavnika mlajše generacije, tudi Clark pa je poudaril, da postaja glas mladih v evropski politiki čedalje pomembnejši: »Ne le zato, ker se mladi vse bolj angažirajo glede številnih ključnih tem evrop- ske sedanjosti in prihodnosti, navsezadnje tudi glede boja proti podnebnim spremembam, ampak tudi zaradi nižanja starostne omejitve volilne pravice.« Nekatere članice EU, med njimi Nemčija in Avstrija, so volilno mejo že zni- žale na 16 let, številne druge pa že razmišljajo o tem. »In zato postajata vse pomembnejša tudi krepitev znanja mladih o procesu sprejemanja odločitev in možnostih vplivanja nanje v okviru demokratičnega procesa ter spodbujanje 4 Glej denimo (21. 4. 2023). Pravnik 2023-05-06.indd 279 16. 06. 2023 01:53:48 280 • 140 (2023) 5-6 Boštjan Koritnik aktivnega državljanstva med njimi,« je še dodal Clark in pojasnil, da se Evrop- ski parlament na to odziva tudi z vseevropsko kampanjo skupajsmo.eu, name- njeno ozaveščanju javnosti o EU, prihajajočih evropskih volitvah in potrebi po sodelovanju na njih s pomočjo prostovoljcev: »Pridružite se ji lahko tudi vi z registracijo na spletni strani skupajsmo.eu.« Da so mlade generacije danes premalo zastopane v evropskih institucijah, meni tudi drugi moderator, Rok Šarić, zato meni, da obstaja nevarnost, da bodo interesi mladih potisnjeni na stranski tir. Ena od možnih rešitev je, tako Šarić, uvedba mladinskih kvot v Evropskem parlamentu: »Te bi morale biti v obliki zakonsko določenih kvot kandidatov. S tem bi povečali število izvoljenih mladih odraslih, da bo bolj usklajeno z deležem mlajših od 35 let v Evropi. Le tako bomo lahko zagotovili, da se bodo interesi mlajših generacij ustrezno slišali in se o njih razpravljalo v areni odločanja.« 4. POZORNO SPREMLJANJE GROŽENJ DEMOKRACIJI Glavna organizatorka in spiritus movens dogodka, vršilka dolžnosti vodje pi- sarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Anita Tušar, je za konec poudarila, da si Evropski parlament nenehno prizadeva za izboljšanje demokratičnih pravic in nadzora, da bi se prilagodil novim izzivom. Po zaslugi Evropskega parla- menta uredba o pravni državi zagotavlja, tako Tušarjeva, da se lahko plačila iz evropskega proračuna državam zadržijo, če se ugotovijo kršitve načel vladavi- ne prava. V skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji je Evropski parlament ena od institucij, ki lahko, kot je dodala Tušarjeva, sproži preventivni meha- nizem, tako da pozove Svet, naj ugotovi, da obstaja nevarnost kršitve vrednot EU: »Tako skrbi, da države članice spoštujejo temeljna načela, na katerih je bila ustanovljena in temelji naša Unija. Evropski parlament pa tudi sicer v pri- stojnih odborih in skozi celoten mandat pozorno spremlja notranje in zunanje grožnje demokraciji ter zagovarja temeljna načela, kot so svobodne in poštene volitve, svoboda medijev in spoštovanje človekovih pravic.« Pravnik 2023-05-06.indd 280 16. 06. 2023 01:53:48