Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/8
ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu
Šifra projekta	Z6-4163
Naslov projekta	Kaj ima socializem od latinščine? - Slovenska klasična tradicija in razredni boj (1945-1990) v jugoslovanskem in srednjeevropskem kontekstu
Vodja projekta	23443 David Movrin
Tip projekta	Z Podoktorski projekt
Obseg raziskovalnih ur	3400
Cenovni razred	A
Trajanje projekta	07.2011 - 06.2013
Nosilna raziskovalna organizacija	581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Raziskovalne organizacije -soizvajalke	
Raziskovalno področje po šifrantu ARRS	6 HUMANISTIKA 6.07 Literarne vede
Družbenoekonomski cilj	. _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13'06 SUF)
Raziskovalno področje po šifrantu FOS	6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost
B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
2.Povzetek raziskovalnega projekta1
SLO
Projekt je analiziral razvoj klasične tradicije v Sloveniji po drugi svetovni vojni, s poudarkom na primerjavi med razvojem v Sovjetski zvezi ter v vzhodnem bloku in zlasti v Jugoslaviji med letoma 1945 in 1990. Po vojni se je klasična tradicija v regiji znašla sredi daljnosežnih sprememb ter prilagajanja novemu političnemu kontekstu, vendar so posledice tega dejstva ostale skoraj povsem neraziskane. Slovenski primer je med zanimivejšimi; med letoma 1945-49 se je moralo nič manj kot 95% odstotkov klasičnih filologov v državnih šolah »preusmeriti« k poučevanju drugih predmetov. Krizi z Informbirojem je sledila odjuga, tej pa nova poledenitev v
sedemdesetih, ki je slednjič izginila v poznih osemdesetih; vse to je pustilo vrsto posledic za recepcijo antične književnosti in kulture, ki pa največkrat ostajajo neproblematizirane.
Objavljene študije o zgodovini klasične tradicije v obravnavanem obdobju izstopajo predvsem po svoji odsotnosti. Redke izjeme so dokumentacijsko šibke in pogosto problematične, pomembne študije s tega področja se dogajanja v regiji komaj dotaknejo. Raziskovalno področje se zato v zadnjem času hitro razvija. V svetovnem merilu prelomni projekt "Gnothi seauton - Classics and Communism," pri katerem sem leta 2010 sodeloval kot gostujoči raziskovalec, je začrtal status quaestionis. Srečanje je poudarilo raziskovalni interes za to področje, raziskovalci pa so bili presenečeni nad bogastvom gradiva iz slovenskih arhivov in njegovo mednarodno relevantnostjo, ki temelji na svojskem položaju Jugoslavije in njenem odnosu do vzhodnega in zahodnega bloka.
Potencial teme je razviden iz sosednjega področja, kjer je obravnava primerljivih vprašanj že močno napredovala. Medtem ko je vprašanje klasične tradicije v nekdanjih ljudskih demokracijah šele pred kratkim postalo vroča raziskovalna tema, je problem iste tradicije v predvojni Italiji in Nemčiji že temeljito raziskan.
Projekt je zaradi svoje kompleksnosti potekal v interdisciplinarnem sodelovanju, sodelovali so tako klasični filologi in arheologi kot strokovnjaki za druga relevantna področja - denimo za zgodovino šolstva in univerz, za zgodovino totalitarizmov in za intelektualno zgodovino.
ANG
Reaching beyond the boundaries of literature, the project aimed to provide the first comprehensive overview of what happened to the field of classics in Slovenia after WW2, focusing on comparison with the Soviet Union and the Eastern bloc - and particularly Yugoslavia - between 1945 and 1990. Classical tradition in the region underwent a substantial change while adapting to the new political context - yet the consequences of this change remained almost entirely unexplored. Slovenian example was among the most revealing; between 1945-49, no less than 95% of classicists in state schools had to "reorient" themselves towards teaching of other subjects. A thaw followed after the Cominform crisis, only to face another glacial epoch in the 1970s. This was eventually dispelled by the late 1980s. These events were highly consequential for the reception of classical literature and culture, yet they often remain unreflected.
Published research on the history of classics during the communist period shines with its absence. Rare exceptions to this rule are usually weak regarding documentation and often problematic; major studies dealing with the topic pay only tangential attention to developments in the region. Consequently, the field represents a growing research area. A ground-breaking international project entitled "Gnothi seauton -Classics and Communism," where I recently took part as a visiting researcher, has provided the first mapping of the status quaestionis. Its concluding conference underlined the scholarly significance of this theme. Scholars were surprised by the richness of archival material from Slovenia and by its international relevance, based on the peculiar situation of Yugoslavia and its relationship towards both Eastern and Western Bloc.
The potential of this topic can be seen in a neighbouring field where investigation of similar issues is already far advanced. While classical tradition in the former "people's democracies" has only recently become a hot research topic, the issue of classics in both Italy and Germany before the WW2 is already well examined.
Due to its complexity, the project was conducted in close interdisciplinary collaboration, with associate researchers constituted from classicists and archaeologists as well as scholars from other relevant fields - such as history of education, history of totalitarianism, and intellectual history.
3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2
Konec septembra 2013 je v Ljubljani potekal znanstveni simpozij z naslovom Klasiki
in razred, posvečen poučevanju klasičnih jezikov v državah za železno zaveso. Več kot 30 udeležencev je prišlo iz 14 držav, od Gruzije do Hrvaške, Velike Britanije in Združenih držav. Podrobnosti in fotografije so dostopne na spletni strani www.classics.si. — Ob simpoziju je kot medzaložniški projekt Ljubljane, Varšave in Budimpešte v angleščini izšla tudi knjiga Classics and Communism: Greek and Latin behind the Iron Curtain, prvo sintetično in reprezentativno delo s tega področja. V knjigi, ki so jo uredili György Karsai, Gabor Klaniczay, David Movrin in Elzbieta Olechowska, je na skoraj šeststo straneh predstavljena polpretekla zgodovina klasične tradicije od Moskve preko Berlina in Beograda do Ljubljane. Knjiga je kot prva iz Znanstvene založbe Filozofske fakultete dostopna tudi na portalu Amazon. — Konec leta 2013 je niz najzanimivejših študij iz projekta v posebnem bloku »Klasični študiji in komunizem« v prevodu objavila Keria: studia Latina et Graeca, osrednja slovenska znanstvena revija za klasično filologijo (letnik 15, številka 2, str. 23215). — Osrednji dosežek projekta je vzpostavljena mednarodna mreža, ki sedaj z raziskovanjem nadaljuje; denimo ob novem simpoziju »Classics and Communism in Theatre«, ki ga slovenski in poljski klasični filologi prirejajo v Varšavi leta 2015.
Ključnih ugotovitev in spoznanj, porojenih iz teh raziskav, je veliko, vendar jih je vsaj nekaj mogoče izpostaviti. Še v letu 2009 niso fakultetne kronike v upokojitvi Frana Bradača (1885-1976) leta 1945 videle ničesar posebnega, čeprav je bil to prvi redno nastavljeni profesor v klasičnem seminarju, eden izmed njegovih ustanoviteljev. Toda njegova pedagoška in literarna dejavnost nista imeli pri njegovi akademski usodi leta 1945 nikakršne vloge. Ferdo Kozak, novi minister za prosveto, se leta 1945 ni preveč ukvarjal z avtonomijo univerze. Njegovo ministrstvo je začelo izdajati dekrete, ki jih je univerza lahko le še sprejela kot fait accompli. Tako konceptualno kot strukturno je bil odlok z dne 10. avgusta kopija analognega dekreta, ki ga je nekaj mesecev prej izdalo »sodišče časti« na Univerzi v Beogradu. Srbski zgodovinarji danes sodijo, da je to početje pomenilo temelj za partijsko »duhovno prenovo« univerze; »to je bil samo eden od načinov, s katerimi si je partija utirala pot k vzpostavljanju popolne državno-partijske kontrole nad univerzo in izobraževalnim sistemom.« Srbsko »sodišče« je potrebovalo pol leta; »slovenska narodna čast« je bila manj kompleksna kategorija, ljubljanski epigoni srbskih »sodnikov« so svoje delo končali v treh mesecih in za seboj praktično niso pustili sledi. Toda vsaj v Bradačevem primeru je ohranjen dokument, ki ga je izdal »Oddelek za sledenje in informiranje« slovenske Uprave državne varnosti v novembru leta 1947. Ponuja redek vpogled v mentaliteto akterjev.
Bradač Franc, star cca. 60 let, univerzitetni profesor v pokoju, po narodnosti Čeh, stanujoč Gradišče 8/b. — V bivši Jugoslaviji je bil klerikalno-anglofilsko nastrojen. Služboval je na univerzi. — Med okupacijo je bil simpatizer mo[dre]-ga[rde]. Proti partizanom in OF se je vedno izražal, da so banditi. Na njegovo stanovanje so pogosto zahajali Italijani, s katerimi se je spuščal v politično debato proti OF. Naši aktivisti so se ga bali in izogibali. Vso dobo okupacije je bil še nadalje uslužben na ljubljanski univerzi. Največ se je družil z Resman Lojzetom in Andrejkom, polkovnikom bivše jugoslovanske vojske, katera stanujeta istotam in sta ravno tako nasprotnika OF. — Po osvoboditvi je bil takoj upokojen. Naši oblasti je nasproten in še vedno anglofilsko nastrojen. V začetku ni imel volilne pravice, niti ni član OF. Pozneje je volilno pravico dobil na podlagi intervencije. Na domu se sedaj ne druži z nikomer. [...] Smrt fašizmu — svobodo narodu! [Podpisan] šef odseka — major Stadler Franc.
Upokojitev je pomenila zgolj prvi udarec naraščajoče represije in Bradač se je moral nato boriti za volilno pravico, za pokojnino in slednjič za stanovanje. Klasični seminar na univerzi je postal majhna in tesno povezana skupnost; nekaj starih študentov je vmes izgubilo življenje, nekaterim so nadaljevanje študija prepovedali, novih pa skorajda ni bilo. Na srečo je režimski pritisk ublažila obrobnost oddelka. Partijski komite na Univerzi se je leta 1948 trpko pritoževal nad dejstvom, da »filologi nimajo nobenega kadra«, in poudarjal, da to nedopustno stanje traja že tri leta. Študenti, ki so preživeli vojno in povojne čistke, so bili redki. Konec leta 1946 sta diplomirala dva, leta 1947 trije, v letu 1948 samo eden. Vsi ti so s študijem začeli, še preden se je leta 1945 stroka znašla na črni listi. Položaj z bruci je bil še manj obetaven. Vladna odločitev, da latinščine in grščine v novih šolskih načrtih ne bo več, je povzročila, da kar 95 odstotkov srednješolskih profesorjev ni moglo več poučevati predmeta, za katerega so se šolali — in tudi potrebe po novih profesorjih kajpak ni bilo. Sporočilo je bilo jasno in„v letu 1948/49 sta v ljubljanskem klasičnem seminarju študirala le dva študenta. številka je neverjetno nizka, še posebej če jo primerjamo s študenti slovenščine (168), ruščine (47), romanskih jezikov (24), germanskih jezikov (61), zgodovine (57), geografije (64), naravoslovja (92), matematike ali fizike (93) in filozofije ali pedagogike (31) — torej s študenti vseh ostalih oddelkov tedanje Filozofske fakultete.
Ko je partija v posnemanju sovjetskih zgledov tako že skoraj povsem uničila klasično šolstvo, ga je — ^paradoksalno — rešil prav Stalinov napad na isto partijo. Med preurejanjem države po sporu z Informbirojem je vrh centralnega komiteja — Milovan Djilas, Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Josip Broz Tito — na plenumu politbiroja sklenil latinščino in grščino obuditi in s tem pokazati, kako se država razlikuje od Sovjetske zveze. Odjuga ni trajala dolgo. Po otoplitvi odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po Stalinovi smrti so bile klasične gimnazije sčasoma ukinjene, grščina je iz šol izginila, latinščina pa je bila vse bolj marginalizirana.
Po padcu berlinskega zidu se je režim začel umikati in množično uničevati dokumente, ki jih je ustvarila tajna policija. Najobčutljivejši arhivi so izpraznjeni. Kljub fragmentarnosti pa viri razkrivajo veliko drobcev o svojem času in ljudeh, ki so jih ustvarili. Ena od podrobnosti, ki se izrisujejo, je raznolikost pristopa k polaščanju oblasti. Načini, na katere so se komunisti po različnih evropskih državah lotili univerz, so bili različni. John Connelly je pokazal, kako zelo se vzhodnonemška zgodba razlikuje od poljske izkušnje — in kako je ta spet drugačna od tiste, ki jo je doživela Češkoslovaška. Podobno so se tudi slovenski profesorji soočali s svojim lastnim zatiranjem. Zdi se, da so bili kot skupnost s svojo držo manj učinkoviti od poljskih kolegov; da pa so bili marsikdaj bolj načelni od tistih v NDR. Seveda je to zgolj vtis; za razliko od omenjenih držav Slovenija še vedno čaka na podrobno študijo o akademskem odporu pred partijskim polaščanjem oblasti po drugi svetovni vojni.
To je morda najpomembnejša od ugotovitev, ki so poleg knjig, člankov in simpozijev ostale za projektom; da so partikularne človeške zgodbe v posameznih državah lahko pomenljive in pretresljive, da pa jih je mogoče zares razumeti šele v kontekstu regije kot celote. Kljub vsemu že sedaj lahko prepoznamo nekaj podobnosti, skupnih obravnavanim državam. Koncept »kirurškega terorja«, kakršnega je občutil Fran Bradač, najdemo tudi v drugih državah, kjer si partija zaradi začetnega pomanjkanja zvestih kadrov ni mogla privoščiti odkritega spopada s profesorji. Češkoslovaški primer kaže, kako je "bila zgodnja upokojitev priljubljen način, s katerim se je partija znebila profesorjev, ki »niso imeli političnih ali ideoloških predpogojev za nadaljnje delovanje na univerzi«. Pomanjkanje akademskih predpogojev seveda ni predstavljalo resne ovire za tiste, ki so prišli za njimi.
Podobno kot njihovi vzhodni kolegi tudi slovenski profesorji kot skupnost komunizma niso prostovoljno sprejeli; pred njim so preprosto kapitulirali. Partijskim načrtom so se upirali na različne načine in njihov odpor ni ostal prikrit. Tito je bil do univerz skrajno nezaupljiv in se je še leta 1952 pritoževal zaradi »ljudi s starim pojmovanjem, ki več škodujejo, kakor koristijo [...] Ponekod, kot na primer na univerzah, se posamezni profesorji močno upirajo novim socialističnim oziroma marksističnim pojmovanjem v pouku«. Njegove besede potrjujejo sočasni dokumenti partijske policije. Milan Grošelj in Anton Sovre sta bila očitno med tistimi, ki se niso zmogli dovolj hitro znebiti starih konceptov in so vztrajali v zapletenem plesu vtisov, kjer so skušali z ideološko sprejemljivo fasado obvarovati nekaj nekdanjih standardov. Poročila, ki jih je »Andrej« — za šifro se je skrival literarni zgodovinar dr. Fran Petre — pošiljal Državni varnosti, razločno kažejo, da si niso ljubljanski profesorji o razmerah v novi državi delali nobenih iluzij.
Grošljev in Sovretov trud za izgubljeno normalnost je bil deloma uspešen, vendar je njuna zmaga primerljiva s Pirovo. Relativna otoplitev, ki jo je dočakala ljubljanska klasična filologija po letih odkritega in sistematičnega uničevanja stroke v poznih štiridesetih, je deloma temeljila na dejstvu, da je klasična filologija kot študijsko področje postajala vse bolj obrobna. Ze v naslednji reformi so v šolah iz predmetnikov spet odstranili grščino, ki ji je hitro sledila še latinščina; posledično tudi študentov na univerzi kmalu ni bilo več dosti. V osemdesetih je na ljubljanskem Oddelku za klasično filologijo, edinem v državi, diplomiral približno en študent na leto. Težko je sicer oceniti relativno pomembnost različnih strok v očeh partijskih ideologov — a če je mogoče sklepati po skrbno zabeleženem odstotku partijcev na posameznih oddelkih, klasična filologija ni sodila ravno med njihove prioritete; dosti bolj so jih zanimale filozofija, sociologija in zgodovina. Seznam, ki ga je zgodovinar in partijski aktivist Janko Pleterski leta 1976 poslal Centralnemu komiteju, navaja odstotek komunistov po oddelkih na Filozofski fakulteti — marljivo izračunan na eno decimalko natančno — v naslednjem zaporedju: filozofija 62,2 odstotkov, sociologija 66,6 odstotkov, pedagogika 30,1 odstotkov, psihologija 41,7 odstotkov, zgodovina 54,5 odstotkov, umetnostna zgodovina 50,0 odstotkov, arheologija 20,0 odstotkov, etnologija 50,0 odstotkov, geografija 29,4 odstotkov, slavistika 39,4 odstotkov, germanistika 15,4 odstotkov; le majhni oddelki — romanistika, klasična filologija, svetovna književnost, orientalistika, muzikologija — niso imeli niti enega komunista.
Jan T. Gross in John Connelly sta stalinizem definirala kot nenapisane knjige, neizvedena predavanja, neizgovorjene ideje in nepodeljene akademske nazive. Ko
govorimo o klasični filologiji, bi lahko dodali še neprevedena besedila. V Sloveniji ni v letu 1989, ko je padel berlinski zid, izšel niti en nov prevod iz latinščine ali grščine. Tisti, ki so izšli pred tem, so bili delo peščice prevajalcev. To stanje je bilo posledica desetletij presenetljivo učinkovite politike izganjanja latinščine in grščine iz šol; to je v končni analizi pripeljalo do popolne marginalizacije stroke na univerzitetni ravni. V osemdesetih so se le še redki filologi upali spoprijeti z antičnimi avtorji; še redkejši so zmogli objaviti smiseln prevod. Ko je ideološki pritisk popustil, se je začelo stanje drastično spreminjati. V zadnjih desetletjih smo priče plimi prevodov klasičnih del, večinoma so delo mlajših prevajalcev, ki so se obrti izučili po političnih spremembah. Prav raznolikost njihovih prevodov pa hkrati zgovorno priča o neznanski kulturni praznini prejšnjih desetletij._
4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3
Program je bil v celoti realiziran, v marsičem je projekt uspel celo bolj, kot je bilo sprva načrtovano. Raziskovalna hipoteza, s katero se je projekt začel, da je torej razvoj slovenske klasične tradicije po drugi svetovni vojni treba razumeti zlasti v kontekstu političnega dogajanja v vzhodnem bloku, se je v celoti potrdila; v raziskavi pa so se pokazale tudi raznolike nianse, s katerimi jo je bilo treba modificirati.
5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4
Zastavljene raziskovalne cilje je bilo treba med delom nekoliko prilagoditi in modificirati središčne točke, na katere se je raziskava fokusirala.
Kot bistveni cilj projekta sta se izkazala dva segmenta. Najprej obsežna znanstvena monografija o jugoslovanski in slovenski klasični tradiciji po drugi svetovni vojni v kontekstu celotne regije (Classics and Communism: Greek and Latin behind the Iron Curtain), objavljena kot medzaložniški projekt Ljubljane, Varšave in Budimpešte, ki je nato v dopolnjeni različici izšla tudi v slovenskem prevodu kot tematski blok osrednje klasičnofilološke revije Keria: studia Latina et Graeca, letnik 15, št. 2 (2013).
Še pomembnejši je bil mednarodni simpozij v Ljubljani, ki je ustvaril nov korpus znanja, priskrbel raziskovalni kontekst za umestitev teh rezultatov ter poskrbel za njihov odmev v mednarodni znanstveni skupnosti.
6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5
	Znanstveni dosežek			
1.	COBISS ID		268749568	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Klasiki in komunizem: grščina in latinščina za železno zaveso	
		ANG	Classics and communism: Greek and Latin behind the Iron Curtain	
	Opis	SLO	Prvo sintetično in reprezentativno delo s tega področja.	
		ANG	The first representative synthesis available in this field.	
	Objavljeno v		Znanstvena založba Filozofske fakultete;Collegium Budapest Institute for Advanced Study;Faculty of Artes Liberales; 2013; 576 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Karsai György, Klaniczay Gabor, Movrin David, Olechowska Elzbieta	
	Tipologija		2.01 Znanstvena monografija	
2.	COBISS ID		259365888	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Izviri meništva	
		ANG	The Sources of Monasticism	
	Opis	SLO	Življenje svetega Antona in Življenje svetega Pahomija.	
		ANG	The Life of St. Antony and the Life of St. Pachomius.	
	i Objavljeno v		Celjska Mohorjeva družba;Društvo Mohorjeva družba; 2011; 414 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Movrin David	
	Tipologija		2.01 Znanstvena monografija	
3.	COBISS ID		53997410	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Fran Bradač, Anton Sovre, Milan Grošelj, Jože Košar in Fran Petre	
		ANG	Fran Bradač, Anton Sovre, Milan Grošelj, Jože Košar, and Fran Petre	
	Opis	SLO	Latinščina in grščina na ljubljanski univerzi v desetletju po vojni.	
		ANG	Latin and Greek at the University of Ljubljana in the First Post-War decade.	
	Objavljeno v		Znanstvena založba Filozofske fakultete; Keria; 2013; Letn. 15, št. 2; str. 147-179, 224-225; Avtorji / Authors: Movrin David	
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek	
4.	COBISS ID		47992674	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Pravica in maščevanje v Evripidovi Hekabi	
		ANG	Justice and Revenge in Euripides' Hecuba	
	Opis	SLO	Hekaba, ki je svoj čas veljala za eno najbolj uspelih Evripidovih tragedij, je zaradi sodb romantičnih kritikov pristala na obrobju literarne pozornosti. V ospredje se je znova prebila šele v dvajsetem stoletju, ki je v njej prepoznalo »absolutno tragedijo«, morda najtemačnejšo med ohranjenimi Evripidovimi dramami.	
		ANG	Hekabe, once considered as one of the most accomplished Euripidean tragedies, was relegated to the margin of literary and theatrical attention after the Romantic criticism. It was rediscovered by the twentieth century, which recognised it as an "absolute tragedy", perhaps the darkest among the preserved Euripidean plays.	
	Objavljeno v		Znanstvena založba Filozofske fakultete; Keria; 2011; Letn. 13, št. 2; Str. [45]-55; Avtorji / Authors: Movrin David	
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek	
7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6
	Družbeno-ekonomski dosežek			
1.	COBISS ID			Vir: vpis v poročilo
	Naslov	SLO	Mednarodni simpozij Klasiki in razred	
		ANG	Classics and Class (international symposium)	
	Opis	SLO	www.classics.si	
		ANG	www.classics.si	
	Šifra		B.01 Organizator znanstvenega srečanja	
	Objavljeno v		www.classics.si	
	Tipologija		1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)	
2.	COBISS ID			Vir: vpis v poročilo
	Naslov	SLO	Klasiki in komunizem v gledališču	
		ANG	Classics and Communism in Theatre	
	Opis	SLO	Konferenca je v polni pripravi, izpeljana bo leta 2015 v Varšavi	
		ANG	The organisation is currently in full swing, the conference will take place in	
			2015 in Warsaw	
	Šifra		B.01 Organizator znanstvenega srečanja	
	Objavljeno v		www.classics.si	
	Tipologija		1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci	
3.	COBISS ID		255206400	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Latinščina od besed do branja: komplet učbenikov in delovnih zvezkov	
		ANG	Learn to Read Latin: a set of textbooks and workbooks	
	Opis	SLO	Posodobitev pouka latinščine v slovenskem šolskem sistemu po najboljšem dostopnem tujem modelu (Univerza Yale)	
		ANG	Reforming Latin teaching in Slovenian educational system according to the leading international model (Yale University)	
	Šifra		D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov	
	Objavljeno v		Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2011; Zv. <1->; Avtorji / Authors: Keller Andrew, Russell Stephanie	
	Tipologija		2.05 Drugo učno gradivo	
4.	COBISS ID		264441344	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Fragmenti predsokratikov	
		ANG	The Presocratic Fragments	
	Opis	SLO	Predsokratska besedila so prvi »spomin naše zahodne civilizacije, katere korenine so mediteranske in še bolj konkretno grške. Te strani razodevajo, kaj sta bili na svojem začetku filozofija in znanost, se pravi teologija, matematika, astronomija, geografija, zgodovina in medicina« (Jean-Paul Dumont).	
		ANG	The presocratic texts are the first "memory of our western civilisation, whose roots are Mediteranean or, more concretey, Greek. These pages reveal what were the beginnings of philosophy and science; theology, mathematics, astronomy, geography, history and medicine." (Jean-Paul Dumont).	
	Šifra		D.11 Drugo	
	Objavljeno v		Študentska založba; 2012; 3 zv. (XL, 615; 1085; 590 str.); Avtorji / Authors: Diels Hermann, Kranz Walther, Kocijančič Gorazd	
	Tipologija		2.25 Druge monografije in druga zaključena dela	
8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7
Eden od rezultatov so tudi novi projekti, ki sedaj nastajajo na podlagi sodelovanja v okviru že zaključenega projekta. Ljubljanski Oddelek za klasično filologijo bo denimo skupaj s fakulteto Artes liberales na Univerzi v Varšavi v letu 2015 pripravil novo konferenco, tokrat o klasičnih avtorjih v gledališču za železno zaveso, v pripravi pa so tudi drugi projekti. Več podatkov o obeh dogodkih je dostopnih na spletni strani www.classics.si.
9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9
SLO
Arhivskih raziskav s tega področja doslej skorajda ni bilo, projekt tako po definiciji prispeva k
razvoju stroke. Med metodami, ki po svoji drugačnosti posebej izstopajo od redkih predhodnih
poskusov, so naslednje:
-	uporaba arhivov, ki so pri raziskovanju antične književnosti in njene recepcije doslej ostali neizkoriščeni - med drugim arhivov Komunistične partije, tajne policije in državnih ministrstev;
-	nenehna analiza odkritega gradiva v mednarodnem kontekstu, iskanje vplivov, ki presegajo lokalne in nacionalne odločitve in predstavljajo širši ideološki trend;
-	takojšnja digitalizacija virov z vrhunsko opremo za arhivsko delo; čeprav je klasična filologija v preteklem desetletju z digitalizacijo literarnih in arheoloških virov dosegla velik tehnološki razvoj, je digitalizacija virov iz novejšega obdobja, pomembnih za zgodovino recepcije, še vedno razmeroma neraziskano področje, še zlasti v obravnavani regiji;
-	projektna spletna stran www.classics.si z vmesnikom, zaščitenim z geslom, ki omogoča sodelovanje med raziskovalci iz različnih držav brez vsakega časovnega zamika;
-	pričevanja za ustno zgodovino z visokimi standardi glede kvalitete zvoka, zaščite podatkov, prepisa besedila in arhivskega hranjenja.
ANG
Little research has been conducted in this field, making the project novel and contributing to the development of the discipline almost by definition. Among the methods that make its strategy stand out from the intermittent previous attempts are the following:
-	utilisation of the archives never previously used for the history of classical literature and its reception - including the archives of the Communist Party, secret police, and state ministries;
-	constant analysis of the findings in the international context, looking for the influences that go beyond the local decision-makers and represent a larger ideological trend;
-	instant digitisation of the sources, with top-of-the-range equipment for archival work; while classics have enjoyed major advances with the digitisation of its literary and archeological sources in the recent decade, digitising comparatively recent material relevant for the reception is still a largely unexplored field, particularly in the region discussed;
-	project webpage www.classics.si with a password-protected interface to enable real-time collaboration among researchers from different countries;
-	oral-history testimonies, with state-of-the-art standards regarding sound quality, data protection, text transcription, and archival storage.
9.2.Pomen za razvoj Slovenije10
SLO
Wer sich nicht bewegt, spürt seine Fesseln nicht. Kdor se ne premakne, ne opazi lastnih okovov. (Rosa Luxemburg)
Odkar je težavno razmerje med klasično tradicijo in komunističnimi oblastmi bolje raziskano, se lahko tako raziskovalci antike kot zgodovinarji novejšega obdobja, pa tudi raziskovalci z drugih področij humanistike skupaj s širšo javnostjo lahko z novimi dejstvi lotevajo refleksije formativne plasti evropske kulture in njene zgodovine v obdobju, ki ga je Tony Judt precizno analiziral s svojim pojmom »Postwar«. Vrsta zbranih virov, ki so po zaslugi projekta postali dostopnejši, bo številnim drugim disciplinam odprla pot do lastnih primerjav in zaključkov ter do obravnave vpliva, ki ga je ideologija - mutatis mutandis - imela na njihovem področju.
Intelektualna krajina, v kateri so se po srednji in vzhodni Evropi gibali raziskovalci klasične tradicije v drugi polovici dvajsetega stoletja - in ki je vplivala na današnje okoliščine, probleme in status njihove stroke - je bila politično nadzorovana in pogojena; to je kajpak že obrabljena fraza. Toda konkretne narave in obsega tega pogojevanja in primerov za njegov nadaljnji obstoj se dosedanje raziskave skorajda ne dotikajo. Še več, metaforični »okovi« - kot je temu rekla Rosa Luxemburg v zgornjem mottu - ostajajo včasih zaradi nedejavnosti na tem področju preprosto neopaženi. Veljavnost revolucionarkine misli sega v resnici onkraj meja stroke in se dotika številnih področij humanistike ter nekaterih delov celotne družbe.
Kulturna izguba, ki jo povzroča ta nedejavnost, je v določeni meri nepopravljiva. Ker so arhivi nepopolni in so bili viri v nekaterih primerih namerno uničeni, ostaja ustna zgodovina bistveni vir podatkov. Toda priče, ki so še vedno pripravljene spregovoriti, so vsak dan starejše. Med pripravo na projekt sem poskusno posnel nekaj intervjujev, da bi ocenil potencial in izvedljivost
projekta. Ena od prič, gospa Zorka Bradač, s katero sem se pogovarjal marca 2010 in ki mi je prijazno posredovala pomemben del svojega vedenja in izkušnje, je štiri mesece kasneje umrla v starosti 94 let; ta dogodek je dramatično podčrtal nujnost, povezano s takšnim projektom. Nekaj vedenja, ki se na ta način izgublja, se bo verjetno izgubilo za vselej - in spomin, ki ga je danes še mogoče najti, zasluži tako spoštovanje zaradi svoje trpežnosti kot trud, potreben za njegovo ohranitev.
Projekt je vzpostavil okvir za ustvarjanje in izmenjavo novega znanja v okviru regije. Vzpostavil - in v nekaterih primerih ponovno navezal - je stike, ki so pred razpadom Jugoslavije že obstajali, vendar so od takrat izgubili večino nekdanjega pomena. Izginotje akademskih ustanov iz časa hladne vojne - kot je bila denimo Eirene s svojimi kongresi - je povzročilo sesutje nekdanjega sodelovanja in trajalo bo precej časa, preden bo spet zaživelo. Struktura zgornjega projekta in njegove povezave z mednarodno skupnostjo raziskovalcev antike, ki se posvečajo podobnim raziskavam, je vodila do navzkrižnega primerjanja izkušenj; za družbo ima to pomen, ki presega zgolj nacionalno raven.
ANG
Wer sich nicht bewegt, spürt seine Fesseln nicht. Those who do not move, do not notice their chains. (Rosa Luxemburg)
Since the thorny relationship between classical tradition and the communist authorities has been investigated, a formative layer of European culture and its peculiar history in the period, incisively analysed by Tony Judt as "Postwar," has come to focus of both classicists and modern historians as well as scholars from other fields in the humanities and the general public. A considerable body of primary sources has been gathered and made available through the project, allowing several other disciplines to draw their own comparisons and conclusions, identifying - mutatis mutandis - the influence which the ideology exerted over their own respective fields.
The intellectual landscape upon which the discipline of classics was based in the second half of the twentieth century all around Central and Eastern Europe - and which influenced its present circumstances, concerns, and status - was politically controlled and conditioned; that is, of course, a truism. Yet the exact nature and extent of this conditioning and the examples of its continuity remained virtually untouched by the research. Moreover, the metaphorical "chains," to quote Rosa Luxemburg from the motto above, were sometimes not perceived, due to lack of action. Indeed the relevance of her words extends beyond the boundaries of the discipline, pertaining to the several fields within the humanities and to several segments of the society as such.
The cultural loss caused by this inactivity is to a certain extent irreparable. Since the archives are incomplete and evidence was sometimes destroyed on purpose, oral history remains an essential source of information. Yet the witnesses that are still ready to testify are not getting any younger. During the preparation for the project I conducted and recorded some tentative interviews, to gauge both the potential and the feasibility of the undertaking. One of the witnesses, Mrs Zorka Bradač, whom I interviewed in March 2010 and who was kind enough to share a substantial amount of her knowledge and experience, died only four months later, aged 94 - an event which dramatically underlined the sense of urgency regarding this particular project. Some of the knowledge lost this way may never be recovered again - and the memory which can still be gathered at this point deserves both the respect for its endurance and the effort needed for its preservation.
The project provided a framework for creation and exchange of scholarship within the region, establishing and re-establishing contacts that used to flourish before the disintegration of Yugoslavia but have lost much of their importance since then. The disappearance of cold-war academic institutions - such as Eirene and its congresses - has resulted in a breakdown of communications which will take some time to repair. The structure of this particular project and its links with the international community of classicists involved in similar research has led to cross-fertilisation of experience, providing the society with an impact of supra-national relevance.
10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva!
Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni
Cilj		
F.01	Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.02	Pridobitev novih znanstvenih spoznanj	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.03	Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.04	Dvig tehnološke ravni	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.05	Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.06	Razvoj novega izdelka	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.07	Izboljšanje obstoječega izdelka	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.08	Razvoj in izdelava prototipa	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.09	Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.10	Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.11	Razvoj nove storitve	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.12	Izboljšanje obstoječe storitve	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.13	Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.14	Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov	
	Zastavljen cilj	O DA O NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.15	Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.16	Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.17	Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.18	Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.19	Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off")	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.20	Ustanovitev novega podjetja ("spin off")	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.21	Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.22	Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.23	Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Zastavljen cilj	O DA O NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.24	Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.25	Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.26	Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev	
	1	
	Zastavljen cilj	O DA O NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.27	Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.28	Priprava/organizacija razstave	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.29	Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.30	Strokovna ocena stanja	
	Zastavljen cilj	O DA O NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.31	Razvoj standardov	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.32	Mednarodni patent	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.33	Patent v Sloveniji	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.34	Svetovalna dejavnost	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.35	Drugo	
	Zastavljen cilj	DA NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
Komentar
ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva!
Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja
	Vpliv		Ni vpliva	Majhen vpliv	Srednji vpliv	Velik vpliv	
G.01	Razvoj visokošolskega izobraževanja						
G.01.01.	Razvoj dodiplomskega izobraževanja		o	o	o	o	
G.01.02.	Razvoj podiplomskega izobraževanja		o	o	o	o	
G.01.03.	Drugo:		o	o	o	o	
G.02	Gospodarski razvoj						
G.02.01	Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu		o	o	o	o	
G.02.02.	Širitev obstoječih trgov		o	o	o	o	
G.02.03.	Znižanje stroškov proizvodnje		o	o	o	o	
G.02.04.	Zmanjšanje porabe materialov in energije		o	o	o	o	
G.02.05.	Razširitev področja dejavnosti		o	o	o	o	
G.02.06.	Večja konkurenčna sposobnost		o	o	o	o	
G.02.07.	Večji delež izvoza		o	o	o	o	
G.02.08.	Povečanje dobička		o	o	o	o	
G.02.09.	Nova delovna mesta		o	o	o	o	
G.02.10.	Dvig izobrazbene strukture zaposlenih		o	o	o	o	
G.02.11.	Nov investicijski zagon		o	o	o	o	
G.02.12.	Drugo:		o	o	o	o	
G.03	Tehnološki razvoj						
G.03.01.	Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti		o	o	o	o	
G.03.02.	Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti		o	o	o	o	
G.03.03.	Uvajanje novih tehnologij		o	o	o	o	
G.03.04.	Drugo:		o	o	o	o	
G.04	Družbeni razvoj						
G.04.01	Dvig kvalitete življenja		o	o	o	o	
G.04.02.	Izboljšanje vodenja in upravljanja		o	o	o	o	
G.04.03.	Izboljšanje delovanja administracije		O	O	O	O	
	in javne uprave						
G.04.04.	Razvoj socialnih dejavnosti		o	o	o	o	
G.04.05.	Razvoj civilne družbe		o	o	o	o	
G.04.06.	Drugo:		o	o	o	o	
G.05.	Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete		O	O	O	O	
G.06.	Varovanje okolja in trajnostni razvoj		o	o	o	o	
G.07	Razvoj družbene infrastrukture						
G.07.01.	Informacijsko-komunikacijska infrastruktura		o	o	o	o	
G.07.02.	Prometna infrastruktura		o	o	o	o	
G.07.03.	Energetska infrastruktura		o	o	o	o	
G.07.04.	Drugo:		o	o	o	o	
G.08.	Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva		o	o	o	o	
G.09.	Drugo:		o	o	o	o	
Komentar
12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11
	Sofinancer				
1.	Naziv				
	Naslov				
	Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala:				EUR
	Odstotek od utemeljenih stroškov projekta:				%
	Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja				Šifra
		1.			
		2.			
		3.			
		4.			
		5.			
	Komentar				
	Ocena				
13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek
Znanstvena monografija Classics and Communism: Greek and Latin behind the Iron Curtain je hkrati izšla v Ljubljani, Budimpešti in Varšavi in je prvo pregledno znanstveno delo, ki obravnava položaj grščine in latinščine v nekdanjih ljudskih demokracijah. Medtem ko je bilo
položaju obeh jezikov pod fašizmom in nacizmom posvečenih že več študij (Volker Losemann, Beat Näf), je težavna simbioza diktature proletariata in obeh starih jezikov manj raziskana. Knjiga je prvi poskus sinteze raziskav, ki so nastale v vsem tem času. Razdeljena je po geografskih ločnicah, od Sovjetske Rusije do srednje Evrope in Balkana; konča se s pogledom v Zahodno Evropo. Pri knjigi je sodelovalo več kot dvajset raziskovalcev iz vse Evrope; mednarodno zanimanje nakazuje, da gre za eno odmevnejših znanstvenih publikacij s tega področja v regiji. Knjiga je v dopolnjeni različici izšla tudi v slovenskem prevodu kot tematski blok revije Keria: studia Latina et Graeca, letnik 15, št. 2 (2013).
13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek
Znanstveni simpozij Klasiki in razred (2013) o poučevanju klasičnih jezikov sta pod pokroviteljstvom predsednika RS pripravila dr. David Movrin (UL) in dr. Elzbieta Olechowska z Univerze v Varšavi; pritegnil je udeležence z vsega sveta. Vanj je bilo vtkanega ogromno truda slovenskih študentov, ki so s svojo domiselnostjo pustili velik vtis in z vrsto prireditev gostom predstavili vrhove slovenske kulture — rokopise v NUK, Gallusovo glasbo v izvedbi skupine Insula memoriae, Homerjeve ilustracije Marija Preglja v Moderni galeriji, antiko v arhitekturi Jožeta Plečnika. Nekaj odzivov: "Perfect organisation — your students are just simply wonderful" (dr. György Karsai, Pecs); "Catullus probably thought of us when he wrote his lines and I hope that we are also to meet again" (dr. Olga Budaragina, St. Petersburg); "I can't even express what a wonderful time we had in Ljubljana! Such an interesting conference, such wonderful people, such warm welcome" (dr. Maria Rybakova, ZDA).
C. IZJAVE
Podpisani izjavljam/o, da:
•	so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni
•	se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS
•	so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki
•	so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta
Podpisi:
zastopnik oz. pooblaščena oseba	in vodja raziskovalnega projekta:
raziskovalne organizacije:
Univerza v Ljubljani, Filozofska	David Movrin
fakulteta
ZIG
Kraj in datum: Ljubljana	|17.4.2014~
Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/8
1	Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj
2	Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj
3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj
4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj
5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj
6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'.
Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen.
Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS Id zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj
7	Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj
8	Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj
9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj
10
Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj
11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj
12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj
Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.03
B4-72-E1-8A-E4-3D-8E-2F-9F-9B-6A-4B-9B-8E-26-EB-A3-BC-BE-C9
Priloga 1
VEDA
Področje: 6.07 - HUMANISTIKA > Literarne vede
Dosežek: Znanstvena monografija Classics and Communism: Greek and Latin behind the Iron Curtain | Vir: Znanstvena založba ff
CLASSICS AND COMMUNISM
Greek and Latin behind the Iron Curtain
Edited by Oyflrgy Karsai, Oäbor ELaniczay, David Movrin» and Elibieta Qlechowska
Knjiga je hkrati izšla v Ljubljani, Budimpešti in Varšavi in je prvo pregledno znanstveno delo, ki obravnava položaj grščine in latinščine v nekdanjih ljudskih demokracijah. Medtem ko je bilo položaju obeh jezikov pod fašizmom in nacizmom posvečenih že več tehtnih študij (Volker Losemann, Beat Näf), je težavna simbioza diktature proletariata in obeh starih jezikov bistveno manj raziskana. Knjiga je prvi poskus sinteze delnih raziskav, ki so nastale v vsem tem času. Razdeljena je po geografskih ločnicah, od Sovjetske Rusije do srednje Evrope in Balkana; konča se s pogledom v Zahodno Evropo. Pri knjigi je sodelovalo več kot dvajset raziskovalcev iz vse Evrope; mednarodno
zanimanje nakazuje, da gre za eno najodmevnejših znanstvenih publikacij s tega področja v regiji. Knjiga je v dopolnjeni različici izšla tudi v slovenskem prevodu kot tematski blok osrednje klasičnofilološke revije Keria: studia Latina et Graeca, letnik 15, št. 2 (2013).
Priloga 2
VEDA
Področje: 6.07 - HUMANISTIKA > Literarne vede
Dosežek: Mednarodni simpozij Klasiki in razred (Ljubljana 2013) | Vir: www.classics.si
Septembra 2013 je v Ljubljani potekal znanstveni simpozij Klasiki in razred, posvečen poučevanju klasičnih jezikov, kulture in literature v državah za železno zaveso, z udeleženci od Gruzije do Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav. Simpozij sta pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije pripravila dr. David Movrin z Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Elzbieta Olechowska s Fakultete »Artes liberales« Univerze v Varšavi. Večina sredstev zanj je prišla iz podoktorskega projekta Z6-4163 pri Javni
agenciji za raziskovalno dejavnost. Vanj je bilo vtkanega še ogromno truda slovenskih študentov, ki so s svojo domiselnostjo pustili pri tujih obiskovalcih velik
vtis. Simpozij je spremljala vrsta prireditev, ki so domačim in tujim gostom predstavile vrsto vrhov slovenske kulture — srednjeveške rokopise v Narodni in univerzitetni knjižnici, Gallusovo glasbo v izvedbi vokalne skupine za gregorijanski koral in renesanso Insula memoriae, Homerjeve ilustracije Marija Preglja v Moderni galeriji, sledi antike v arhitekturi Jožeta Plečnika. Nekaj odzivov: "Perfect organisation — your students are just simply wonderful" (dr. György Karsai, Pecs); "Catullus probably thought of us when he wrote his lines and I hope that we are also to meet again (dr. Olga Budaragina, St. Petersburg); "I can't even express what a wonderful time we had in Ljubljana! Such an interesting conference, such wonderful people, such warm welcome" (dr. Maria Rybakova, ZDA).