42. štev. Po*tnln* p'aaana “ go‘0>!- V Ljubljani, sobota 18. oktobra 1924. PoSam.,n. ite.nk.j^DK Leto Vj
GLASILO NARODNO ■ SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubijfcna. Gr^di&e št 7, kvo. |	izhaja	VSdk	O'	Sobot	O.	|	InseratI se računajo po velikosti. Cene so navedene
i ^	1111,111 Telefon štev. 77.	"	""’	|	Mesečna	naročnina:	za	tuzemstvo	6	Din,	za	inoze?!-4vo 8 Din. I 'v oglasnem delu ================
Ljubljana, 16. 10. 1924.
Davidovič je nastopil vladne posle z nepopolno vlado, štirje portlelji so ostali prosti. Že to dejstvo samo je dokazovalo, da je vlada v tej obliki le provizorna, da jo je treba izpopolniti z vsaj še eno parlamentarno skupino. Ker isi je vlada nadela naziv vlade sporazuma, se je mislilo pri tem pred vsem na Hrvate, na radičevce, ki so bili doslej v parlamntarni abstinenci. In res, pričeli so se razgovori z radičevci za vstop v vlado. Vsi patrijotično misleči državljani so z veseljem pozdravili ta pre-okret Hrvatov. Radič sam je postal zmernejši, spremenil je svoje nazore, v kolikor je pač za enkrat mogel, da si na drugi strani ne razdvoji stranke. Vse je bilo gotovo, imenovali so se že kandidati — bodoči hrvatski ministri, ki naj prevzamejo del državnih poslov in odgovornosti, prisežejo kralju in tako priznajo državno ustavo.
Obenem pa je hitel čas in bližalo se je jesensko zasedanje skupščine, v katerem bi bil moral biti sprejet kot prvi: zakon za pobijanje korupcije, zakon, ki bi tiral na zatožno klop bivše korupcijo-niste, ki so odirali naše ljudstvo in goljufali državo.
Namesto imenovanja hrvatskih ministrov je počila bomba. — Vojni minister, general Hadžič, je odstopil. Vzrok: ker ne more delovati v vladi, ki jo podpira Radid — oni Radid, ki se »nekvalificirano« izraža o vojski, ki seje v vojsko razdor in hoče uvesti v njej nepokorščino.
Izgovor vojnega ministra se sicer ni porodil v Hadžičevi glavi, a Hadžid ga je podal. Dasi izgovor ni bil utemeljen, kajti Radida so poznali pri sestavi vlade v še slabši luči kot danes ter je g. general Hadžid takrat prav tako vede}, da bo vlado podpiral Radid — vendar je ta izgovor učinkoval. Vsaj kralj ga je odobril in demisija vojnega ministra je bila sprejeta.
S tem pa je bilo dano v roke orožje bivšim režimovcem proti sedanji vladi. Dobro preračunjena taktika, kateri se je udinjal — naš general. In režimovci so se vrgli na delo z vso silo, da — preprečijo zakon proit korupciji, da rešijo obtožene ministre.
Intrigiralo se je na vseh straneh, iz vseh vetrov so prihiteli sestradani volkovi na pomoč. Še celo neizogibni dr. Žerjav tudi to pot ni izostal. Lagalo se je in natolcevalo, da se je kar kadilo. To dokazuje naše slovensko demokratsko časopisje, ki je z lažmi kar samega sebe tolklo po zobeh.
Obenem pa so se bivši režimovci ponujali Davidovidu za vstop v vlado — brez ali tudi z radidevci. Toda, vlada inora preje odstopiti — potem se radikali šele prično pogajati. Z drugimi besedami: Zakon proti korupciji ne sme zagledati luči sveta — potem se g. Pu-šid pogaja.
Medtem pa se je sestal parlament in vlada — ni padla, nasprotno, ojačila se
je, pokazala je trdno večino, izkazalo se je, da ji parlament zaupa. — Intrige pa so se nadaljevale.
In g. Davidovič je podal dcmisijo vsega kabineta, ker je to želel kralj.
Vlada je padla izven parlamenta, tedaj proti volji parlamenta, proti volji — ljudstva, ki je do te vlade imelo zaupanje in ki je hotelo, da ostane, deluje in napravi v hiši red. Z drugimi besedami: s padcem Davidovideve vlade je bil kršen kolikor toliko parlamentarizem, prvi ustavni faktor, in to je parlament, je dobil zaušnico. S tem pa je postalo razmerje malo čudno.
Nam pri stvari ne gre toliko za odstop vlade, kakor za princip.
Vlada g. Davidovica je imela simpatije v najširših plasteh naroda, dasi je bilo jasno, da ne bo ostala taka, .in smo mi že ob njueiu iiastujm naglasili, da se bo v jeseni spopolnila z radikali in radidevci. To pa zato, ker so nam bile dobro znane politične smeri g. Ljube Jovanoviča, ki je bil v radikalski stranki gospodar in ki je imel v žepu zaupnice nad dvetretjinske večine radikalnih poslancev, in pa ker je Radič tudi uvidel brezsmiselnost svoje dosedanje politike ter želi spravo s Srbi. Zato je bila zahteva, da odstopi tako trdna vlada neobičajna in precej čudna, dasi je želja po konentracijski vladi idealna. — Ta pa bi se morala sestaviti brez de-misije, sporazumno z današnjo vlado in bi bil že s tem zopet napravljen nadaljnji korak k pravtemu sporazumu.
Nastaja vprašanje, kaj sedaj? — Povsem bi moral dobiti mandat za sestavo koncentracijske vlade g. Ljuba Davido-vid. Če bi ga dobil, pa nastaja zopet vprašanj, jeli bi odličnemu možu uspelo sestaviti dobro koncentracijsko vlado. Vse zavisi od radikalov in od tega, kdo je tam gospodar. Sedaj se bo pokazalo, koliko je bilo iskrenosti v Pašidevih besedah, ko je podal izjavo, da so radikali pripravljeni iti v vlado tudi z radičevci — a poprej mora odstopiti sedanja, vlada. To se je sedaj zgodilo.
Kaj pa, če se razbije poskus sestaviti koncentracijsko vlado? Mogoče volitve? Najbrže! Kdo pa jih naj vodi? Eno je gotovo: Pribičevid ni Žerjav ne!
tral celo voditelja Labour party Mac Do-nalda za svojega prijatelja in je podpiral njegovo delo, kjer je le mogel. Vzajemnemu delu obeh se je posrečilo, da je bil sprejet Davvesov načrt, ki predvideva gospodarsko restavracijo Nemčije in s tem rešitev reparacijskega vprašanja.
Izredno simpatičen je bil Mac Donal-dov nastop v Genfu, kjer se je v imenu angleške vlade izjavil za miroljubno politiko in za razorožitev. S tem si Mac Donald ni pridobil samo naklonjenosti inozemstva, ampak tudi angleškega ljudstva, ki prav tako nasprotuje militaristični politiki.
Dalje je delavska vlada sklenila /. rusko sovjetsko vlado sporazum, ki naj bi bil baza za dosego normalnih odn<>-šajev med Rusijo in Anglijo. Seveda ?e je pa Mac Doland pri sklepanju pogodbe z Rusijo zavaroval pred očitki doma in v inozemstvu, da se strinja radi pogodbe tudi z metodami ni programom komunistične stranke, na la način, da je ponovno povdaril, da komunizem kot tak obsoja. Ruske vlade ne priznava zato, ker je komunistična vlada, ampak zato, ker je zastopnica oficijelne Rusije, katere ni mogoče prezirati v svetovni politiki. Povdariti je treba, da I^abour party v splošnem zavzema odločno odklanjajoče stališče proti revolucionarnemu uveljavljanju socijalizma potom komunistov in stoji na stališču razvojnega socijalizma.
Nezaupnica, katero so izrekli konservativci in liberalci Mac Donaldovi vladi, ne izvira iz vzroka, ker se je Mac Donaldova vlada izkazala nezmožno, ampak je bila izrečena ravno radi uspešnega delovanja vlade in iz strahu pred izgubo strankinega prestiža konservativcev in liberalcev. Da je temu tako, dokazuje tudi povod nezaupnice.
Proti odgovornem^ uredniku malega komunističnega lista, Rossi Camp-bellu, je bila uvedena radi nekega članka preiskava radi hujskanja na upor. Generalni državni pravdnik je pa tožbo umaknil, ker se je prepričal, da Campbell ni ničesar zakrivil. Konservativci in liberalci so zahtevali od vlade, da
Volitve na Angleškem.
Angleški parlament je razpuščen ni razpisane so nove volitve ki se vrše 29. oktobra.
Dosedaj je stela spodnja poslanska zbornica 259 poslancev konservativne stranke, 193 poslancev Labour party, 15 poslancev liberalne stranke in 5 neopredeljenih poslancev. Vlado je imela v svojih rokah Labour party kot druga najmočnejša stranka v parlamentu. La-l>our party so podpirali liberalci a tudi konservativci so večkrat glasovali za vladine predloge.
Vlada Labour party je bila popolnoma odvisna od milosti liberalcev in konservativcev. Liberalci in konservativci bi bili mogli vsak čas vreči vlado delavske stranke. Pravzaprav bi bili imeli angleško vlado sestaviti konservativci kot najmočnejša stranka v parlamentu. Sestaviti pa vlade niso mogli, ker so se liberalci odločili, da podpirajo raje Labour party. Seveda je bila podpora liberalcev delavski stranki od-povedljiva in s tem stališče vlade skrajno nesigurno.
Kakor je imela vlada Labour party neugodno stališče v parlamentu, je bilo njeno udejstvovanje uspešno. Konservativni in liberalni krogi na Angleškem so vladi Labour party že takoj ob njenem vstopu prerokovali skorajšnji konec in so ji tudi odrekali zmožnost za
Vsekakor postaja položaj v državi zopet zamotan, namesto da bi se jasnil.
To pa vse zalo, ker ni iskrenosti in poštenosti pa tudi ne prave resnosti za ustvaritev bratskega, mirnega sožitja med Srbi, Hrvati in Slvvenci.
Čakajmo, bližnji dnevi nam pokažejo novo pot, na katero bo postavljen naš državni voz.
Želimo pač, in to prav iskreno, da bi bil sporazum skoro dosežen. Naj bo potem bodoči mož Ljuba Davidovič ali Jovanovič, je nam pač vseeno, mi smo že svoj čas pozdravili oba, ker ju imamo za poštenjaka.
 r.
vladanje. Tekom dvanajstih mescev vladanja se je pa izkazalo ravno nasprotno. Z zmernim in stvarnim nastopom v notranji in zunanji politiki si je pridobila Labour party ugled, ki ji je z vsakim dnem večal vpliv in zaslombo med angleškim ljudstvom.
Konservativna in liberalna stranka sta spoznali, da sta dobili v Labour party močnega nasprotnika, ki ni nevaren samo pri radikalni agitaciji ampak tudi pri stvarnem parlamentarnem delu. Prvi proračun, ki ga je sestavila Labour party je znižal davščine za blago, ki služi prehrani. Drugi proračun, ki ga je pravkar sestavljala vlada je predvideval širokogrudne socijalne reforme, ki bi po svoji obsežnosti naravnost zrevolucijonirale angleško konservativno gospodarsko življenje. Z ozirom na poledice, ki bi jih imele socijalne reforme, namreč uresničenje socijalS-stičnih idej so stopili tako konservativci kot liberalci iz rezerve v najstrožjo opozicijo, ki se je končala z nezaupnico Macdonaldovi vladi.
Tudi v zunauj politiki si je Mac Donaldova vlada slekla mnogo zaslug. Lotila se je z veliko energijo rešitve spora med Francijo in Nemčijo in našla za svoja prizadevanja veliko razumevanja tako v Berlinu kot v Parizu. Francoski ministrski predsednik Herriot je sma-
i>ojasni vso zadevo. Mac Donald je podal nato tudi v parlamenti zadostna pojasnila, ki so dokazala, da vlada ni izvajala nobenega pritiska na državnega pravdnika, da naj umakne tožbo. Z odgovorom vlade se pa niso zadovoljili ne konservativci, ne liberalci. — Prvi so predlagali vladi nezaupnico oziroma grajo, dočim so liberalci predlagali komisijo, ki naj preišče vso zadevo. Mac Donaldova vlada se je postavila na stališče, da smatra sestavo komisije za žalitev vlade in je komisijo odklonila. V zbornici je bil nato z večino glasov konservativcev in liberalcev sprejet predlog, da se sestavi komisija, ki naj preišče postopek vlade. Po glasovanju je Mac Donaldova vlada odstopila. Temu je še pripomniti, da je bil obtoženi urednik dobrovoljec iu v vojni odlikovan, kjer je tudi zgubil nogo in ne verjame v njegovo protidržavnost nihče v Angliji.
Konservativci so namreč upali z demisijo Mac Donaldove vlade doseči to, da jim bo kralj kot najmočnejši parlamentarni skupini poveril sestavo nove vlade. Toda vračunali so se. Kralj si je osvojil Mac Donaldov predlog, da je treba razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Do sestanka nove zbornice vodi vladne posle Mac Donaldova vlada.
Sedaj je poklicanih 21 milijonov angleških volilcev, da 29. oktobra odloči, kdo naj prevzame v bodoči zbornici vladne posle. Volilni izgledi so za Labour parly ugodni, ker ima za seboj' uspešna vladina udejstvovanja in vodi tildi volitve.
V	volilnem proglasu zahteva Labour parly nacijonalizacijo rudokopov iu prehranjevalne industrije, rešitev problema brezposelnosti in stanovanjske bede ter nacijonalizacijo vodnih sil in pravice za elektrifikacijo.
Izid volitev ni pomemben samo za angleški imperij, ampak za politične odnošajje na celem svetu. Gotovo je tudi v našem interesu, da zinaga na Angleškem Labour party, ki je socialistična stranka in zastopnica — miru med narodi.
Stanovanjsko vprašanje - državno vprašanje.
SHS brez stanovanjskega zakona.
V socjalnem skrbstvu stoji naša država brez dvorna na zadnjem mestu med vsemi kulturnimi državami. Pretirano bi bilo trdili, da zavzemamo to nečastno mesto radi pomanjkanja tozadevnih zakonov. Zakonov imamo dovolj tudi glede socijalnega skrbstva, ali niti enega, ki bi bil vreden svojega imena. Z ene strani so namreč silno siro-kovno pomanjkljivi, polovičarski, kar je pa dobrega v njih, se — v praksi ne izvaja.
Še v prav posebni meri velja ta obsodba glede najvažnejšega socijalnega vprašanja in to je ravno v naši sedanji dobi gotovo — stanovanjsko vprašanje. Ce bi ne bilo tako žalostno, bi se človek prav od srca smejal, ko že 6. leto posluša in bere kritike, nasvete in proteste o stanovanjskem zakonu. Sicer smo tudi v tem, kar se tiče javne diskuzije o stanovanjskem problemu literature o tem sploh nimamo nobene
—	najzadnji, vendar so dozdaj Se vse vlade skrbele, da se ob gotovem času dvigne po celi državi hrup tudi o tem vprašanju. Ob takih časih tudi naše novine prinašajo najrazličnejše kritike in nasvete. Vse govori ob taki priliki o stanovanjskem zakonu in vse ve kaj povedati o njegovi vsebini. Ni je besede o tem zakonu, ki bi ne bila neštetokrat premleta in vsestransko obdelana. Le glavno pri tem ni v celi državi še do danes očividno nikomur padlo v glavo, namreč: da v državi SHS splok še nimamo zakona, ki bi bil vreden imena stanovanjski zakon.
To, kar se je v XXX. redni seji zakonodajnega odbora na podstavi člena 130 ustave dne 15. decembra po težkih porodnih bolečinah izkotilo. kar se je dne 30. decembra istega leta sankcijoniralo in kar je stopilo v praktično veljavo šele z letošnjim novim letom, to je sicer popolnoma pravilno izraženo
»zakon o stanovanjih« nikakor pa to ni stanovanjski zakon, kakor bi ga bilo ravno pri nas najbolj potreba.
Nikar ne mislite, da je trditev nevedno ali celo zlobno dlakocepljenje besed — Tudi nočemo trditi, da je zakonodajalec svoj greh zagrešil, ker za kaj boljšega ni
bil sposoben. Tudi v Beogradu 1. 1921 niso sedeli na vladi laki slepci in ignoranti, da ne bi poznali takih zakonskih vzorcev drugih modernih držav, ki so tudi že pred vojno imele stanovanjske zakone, pred vsemi Holandija, Anglija, Belgija, Francija, in celo ona, ki je bila po znanem zakonu navadno sicer zadnja — Avstrija. Vse države so takoj po vojni korigirale in nadomestile svoje stanovanjske zakone vsaj potom naredb. Ob času, ko je naš zakonodajni odbor sklenil »zakon o stanovanjih«:, so imele uam najbližje države, med njimi tudi Cehoslovaška, tudi že iz povojnih izkušenj urejene stanovanjske zakone. Naši gospodi v Beogradu se torej ni bilo treba prav nič mučiti z lastnim študiranjem, mar več je zadostovalo, izkustva sosedov le posneti, semtertje malo prilagodili našim razmeram. Saj stanovanjski problem obstoji po celem svetu iz elementov, vzrokov in posledic; le pota za njegovo rešitev se lahko v podrobnem razlikujejo, v bistvu pa tudi ne, Bistvo rešitve je povsod enoinisto: stanovanjsko vprašanje jo državno vprašanje — ii: celo prve vrste državno vprašanje.
Če je temu tako, kako pa to, da ravno Jugoslavija ni sledila vzgledu drugih držav in zakaj so raje izdali »zakon o stanovanjih« in zakaj ne stanovanjskega zakona? V čem leži pravzaprav razlika vsebine enega ali drugega naslova? Sploh pa, ali se izplača o teh naslovih izgubljati le eno besedo, sedaj ko' vse tako nervozno pričakuje usodo novega zakona?
Ker večina čitateljev »Nove Pravde« že tako nestrpno pričakuje obljubljenega konkretnega recepta za ozdravljenje stanovanjske bolezni, odgovorimo najpreje na zadnje vprašanje.
Da, izplača se prav za vsakogar, tudi če nima s tem vprašanjem k sreči še nič opraviti — in teh je malo — da gre pred maturo v prvi razred ... Kaj je zopet to? 'lo se pravi, da če hočemo vendar enkrat temeljito pričeti z razrešitvijo tega vprašanja, ga moramo šele pričeti spoznavati prav od početka. Izplača se posebno za nas, ker hočemo, še predno bi tudi sedanja vlada nadaljevala greh svojih predhodnic, Beogradu predložiti glavne obrise, iz katerih naj sama sestavi kolikor mogoče za vse
pravično naš prvi stanovanjski zakon. Poživljamo vse naše tovariše in somišjeiiike, da razglašajo vsepovsod, da to, kar nam hoče vlada pokloniti za novoletno darilo, ni noben stanovanjski zakon, temveč, da bo to, čeprav mogoče v nekoliko izboljšani obliki, zopet le kopija še slabšega zakona o stanovanjih« kakor je dosedanji.
Pa nadaljujmo odgovore od spodaj navzgor. Razlika med zakonom o stanova-njilK in stanovanjskim zakonom je ta, da »zakon o stanovanjih skuša pri nas prav nerodno rešili le posledice, ker pri nas še nikdar nismo imeli pravega stanovanjskega zakona. 1‘iavi stanovanjski zakon se v glavnem razdeli v tri dele: 1. Državna skrb za stanovanja potoni novih zgradb in sicer najprej za brestanovaujce in reveže. — Ker je ta del zakona najobsežnejši, govorimo' o njem o priliki obširneje. 2. Zaščita najemnikov. — Ta del zakona je namenjen tistim, katerim tudi pri najboljši volji drž: , ve, občin in samopomoči v doglednem času ali pa sploh nikdar ne bo mogoče doseči parole Holandije: vsakemu državljanu svoj dom! 3. Ureditev najemnine. — Zakon
o	zaščiti najemnikov in ureditev najemnine tvorila vsak zase obravnavan lakozvrr »pravo stanovanjske bede« (Wohnungsnot-recht).
Že iz te kratke razlage je razvidno, da mora po pravem stanovanjskem zakonu pred vsem država saina skrbeti za gradnjo novih stanovanj in šele v drugi vrsti skrbeli tudi za tiste, katerim ni mogoče nuditi lastnega stanovanja in da jim mora v tujih hišah kot najemnikom urediti pravično razmerje do hišnih gospodarjev. Ta skrb je pravzaprav težji problem stanovanjskega vprašanja, kakor njega glavni del — zidanje hiš. Zato se ta dva zakona povsod obravnavata po dolgih posvetovanjih z obo-ma prizadetima strankama obširno in vsak posebej.
In pri nas? Pri nas so zmetali kar vse tri obsežne probleme v eno skledico, jih tu tako premešali, da je prišel zadnji kot glavni na vrh, a glavnega (o zidanju) so vtaknili čisto neopaženo spodaj. (O tem nekaj zanimivega prihodnjič.)
Zakaj so to tako naredili? Zato, kor :-e gospodi v Beogradu takrat ni ljubilo resno delati in še bolj pa radi tega, ker se je za ■zidanje prepotrebnih novih stanovanj v prečanskih krajih potrebni denar porabljal v druge svrhe v — Beogradu. Zato so popolnoma pravilno izvolili naslov »zakon o stanvanjih«, ker se tu res govori samo o najemniških stanovanjih. Dobro so izračunali, da bo po takem nestvoru treh zako nov iz nezadovoljstva in ogorčenosti padlo vsevprek in da v teni medsebojnem prerekanju ne bo nihče mislil na to, kar so v tem zakonu poglavitnega opustili.
Zato pa, če smo se dali enkrat premotiti, ne dajmo se še drugič! Mi nočemo »zakona o stanovanjih«, marveč mi zahtevamo delavski stanovanjski zakon, ki nam omogoči, da postanemo svoji gospodarji v svojem stanovanju! Šele v drugi vrsti zahtevamo tudi zakon o zaščit najemnikov, l i so jo nujno potrebni in zahtevamo posebej tudi zakon o najemnini. Opzaijamo že danes na prihodnji sestavek, kjer spregovorimo še bolj razločno o novem osnutku popolnoma potvorjenega stanovanjskega zakona.
TURO V El JEANOM! Združene politične stranke sklicujejo za nedeljo, 19. t. m. ob 8. uri dopoldne pred cerkvijo v Trbovljah protestni shod, na katerem bodo volilci zahtevali takojšnjo odstranitev sedanjega gerenta Fortiča in čimprejšnji razpis volitev. Tovariši, člani N8S trboveljčani, vsi na shod, da daino duSka svojim upravičenim zahtevam!
KINO,IDEAL
predvaja od četrtka 16. do vštev§i sobote 18. t. m. vrlozanimivo dramo
..Plesalka la Motte“
Z nedeljo 19. t. m. pa prične z predvajanjem atrakcije
Potovanje okni sveta
v dveh delih In sicer se predvaja 1. del od nedelje .19. t. m. do vštevši srede 22. t. m , drugi del pa od četrtka 23. t. m. do vštevSI nedelje 26. t. m.
Občinske volitve v Ptuju.
To vse sem navedel le v svrho primerjanja gospodarstva, kakor je bilo prej in kakor je sedaj. Slika je jasna in za istini-tost vseh teh mojih navedb jamčim, ter dam na zahtevo vsakomur dokazila na razpolago.
Zato obstojam, ne samo iz narodnega, ampak tudi iz gospodarskega stališča pri mojem že uvodoma povedanem naziranju,
da sem trdno prepričan, da ni med nami nikogar, ki bi v nedeljo, 19. t. m. omahoval, ali še razmišljal, kako naj voli. Toda ni dovolj, da mi sami prav volimo, temveč privesti moramo vse omahljivce do prepričanja, da morajo spustiti svoje krogljice v prvo skrinjico, to je za »združene slovenske stranke, za gospodursko-socijalni blok«. —
Socijalna zakonodaja.
V predzadnji številki lista smo otvorili rubriko o socijalni zakonodaji. S tem smo hoteli dati priliko vsem našm tovarišem in čitateljem, da se seznanijo s socijalnimi za-honi. Danes pričnemo priobčevati odlomke iz zakona o zaščiti delavcev v naši državi, kar posnemamo po brošuri g. dr. Š. S.
Zakon o zaščiti delavcev.
Tn zakon je objavljen v Uradnem listu za Slovenijo št. 74. z dne 18. julija 1622; ponatis se dobi v V. snopiču zbirke zakonov.
Zakon o zaščiti delavcev velja za vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja, v katerih je zaposleno pomožno osobje, to je vajenci, pomočniki in drugi delavci, odnosno delavke. Podjetje, kjer delajo izključno le člani rodbine, ne spadajo pod ta zakon.
Za podjetja ali obrat se smatra vsako organizirano delo v strokah narodnega gospodarstva, ki se opravlja na posebnih, za to določenih krajih, bodisi v zaprtem, bodisi v odprtem prostoru, in sicer s pomočjo posebnega pomožnega osobja.
Podjetja so pa dvojne vrste: industrijska ali tovarniška in obrtna. Zakon prišteva industrijskim podjetjem vsa ona, v katerih dela najmanj 15 delovnih moči povprečno v razdobju treh mescev. Pravilnik o razvrstitvi podjetij v posamezne skupine, ki prej še ni bil objavljen, navaja za industrijske obrate te-le znake;
Politični
1. Zaposlenje večjega števila delavcev, najmanj 15;
2. posebna obratovališča;
3. tehnična delitev dela;
4. strojni ali motorski pogon;
5. proizvajanje v velikem obsegu;
6. protokoliranje lirme;
7. vodstvo obrata na trgovski način.
Kdo spada med pomožno osobje? Zakon predpisuje točno, da so to vse one osebe, brez razlike spola, ki delajo stalno ali začasno v podjetju, ki spada pod ta zakon, in sicer če delajo v svrho, da se izuče, ali pa za nagrado. Za poslovodje, knjigovodje, blagajnike, inženirje itd., ta zakon ne velja, zanjo velja zakon o trgovskih pomočnikih (z dne 16. januarja 1910. drž. zakonik št. 10.).
Kolektivne pogodbe.
Delovno razmerje med lajiki podjetij, ki spadajo pod ta zakon in njihovim pomožnim osobjem se ureja z individualno ali kolektivno pogodbo, ki ne sme nasprotovati odredbam tega zakona. Ta določita je važna, ker so vse pogodbe, ki bi vsebovale dogovore, ki nasprotujejo zakonito dločenemu delovnemu času, oziroma nagradi za nadurno delo v manjši izmeri, kakor to dopušča zakon, pravno neveljavne. V slučaju, če n. pr. zahteva podjetnik nadurno delo brez nagrade, pa čeprav po kolektivni pogodbi, zapade podjetnik kazni radi kršenja zakona, pogodba je neveljavna.
(Prihodnjič sledi.)
pregled.
KITAJSKA,
Vstaja ua Kitajskem še ni končana. Revolucionarji so zavzeli mesto Slum-gai. Vladne čete so se tidale, poveljnik pa je baje ušel na japonsko ladjo.
Govor tovariša Blažka, župana v Ptuju, na volilnem shodu Gospodarsko-soc. bloka v soboto, ll. t. m.
K izvajanjem predgovornika bi hotel podati lo še kratko sliko mestnega gospodarstva ob času Ornigovega županstva, odnosno o prevratu. Dri tem se omejujem le na tretjo, pod imenom Domača gospodarska stranka vloženo kandidatno listo. Drugo, t. j. Jugslovansko socijalistično stranko omenjam le v toliko, da jo lahko vsakdo takoj spozna, samo da tila današnje njeno časopisje, v katerem napadajo socijalisti edinole naš narodnosocijalistični blok, medtem ko nemške liste sploh ne vidijo. To nam je jasen dokaz, kam pes taco moli.
Mi vsi, kar nas je tukaj, se, kakor sem prepričan, jasno zavedamo naše dolžnosti. Mi vsi vemo, da se bije pri sedanjih naših občinskih volitvah boj edino med nemškim in slovenskim Ptujem. Tukaj nam torej brez vsakega oklevanja, opomina ali navdušenja, brez šliodov, sestankov in najmanjših agitacij odločitev ne more biti težka. To pa zato, ker vsi, kar nas je tukaj, čutimo v prvi vrsti slovensko in tudi poznamo važnost, ki jo ima sedanji boj. Zaplapolale so že tako krasno prčd 6 leti naše slovenske in državne trobojnice v našem velepomembnem in zgodovinskem Ptuju, da nam ne sine Teh 'dragih priborjenih, držšVnfh hftšBi barv nikdar več obsenčiti črnožolta ali kaka druga barva. Poslovanje na našem magistratu se vrši danes v našem slovenskem Jeziku, 'poslujejo naši uslužbenci. Nikdar več ne smemo in ne bomo pripustili, da bi se tukaj uveljavljala še kedaj nemščina, kar je tudi po naših ustavnih zakonih prepovedano. To bi pomenjalo državo v državi, kar pa, kakor nikjer, tudi pri nas v Ptuju ne sme obstojati.
Pristaši nam nasprotne, pangermanske liste, radi agitirajo z nad vse vzornim občinskim gospodarstvom v prejšnjih časih, dokler so županovali oni sarnit pod nam vsem znanim, proslulim Ornigom. Dotaknem se nakčatko in površno le samo tega vprašanja. Ni bilo namreč takrat nikakor težko gospodariti v Ptuju, ker sta imela Gradec, Dunaj in vse druge nemške korporacije, ter nemški denarni zavodi vedno odprta ušesa in roke, če je klical na pomoč »Pettauc za germaniziranje našega ptujskega Slovenstva. To vse je nam vsem prav dobro znano in Vemo tudi, da so težki tisočaki priromali v te svrhe v naš Ptuj. Danes takih podpor ali subvencij Ptuj nima pričakovati od nikoder, najmanj pa še od naše lačne sosede Avstrije, kamor imajo ti naši nasprotniki, kandidati na takozvani Domači gospodarski listi, v enomer obrnjene svoje oči.
Gospodarstvo mestne občine same, pa tuda za časa njihovega županovanja bilo tako vzorno, kakor izgleda na zunaj. Tega seveda mi Slovenci nismo vedeli, ker Slovenec ni imel takrat vpogleda v njihovo gospodarstvo. Bilo pa je na znotraj precej gnilo, kar hočem dokazati v naslednjih številkah. Pri tem se omejujem le na dolgove, ki jih je napravilo mesto pod proslulim Ornigom, dasiravno je bilo prej nczadolže-no. Omenjam pa le one dolgove, ki so nam jih zapustili, ponajveč kandidati današnje takozvane »Domače gospodarske liste« ravno ob preobratu, in kateri še danes po največ teže naš Ptuj:
1. dolg iz leta 1899	K	200.000.-
2. dolg iz leta 1900	K	100.000.—
9. dolg iz letu 1903	K	600.000.—
4. dolg iz leta 1604	K	400.000,—
5. dolg iz leta 1908	K	700.000.—
6. dolg iz leta 1913	K	250.000,-
Skupaj torej K 2,810.000.—
Povdkrjtihi, da so bile vse to zlate krone
in kaj je pomenila taka svota v zlatu takrat, to vemo vsi dobro. Vemo pa tudi, kaj se je dalo e tako svoto takrat napraviti. Od vsega tega dolga, ki je bil amortizacijski dolg, je mesto do konca leta 1918 odplačalo samo 278.107.60 K, tako da so nam faktično ti stavnj predniki zapustili ob preobratu Svojo dedščine v zlatih kronah še celih K 2,036.832.34.
K temu znesku pride seveda povrh še vojno posojilo, in sicer omenjam tukaj le samo vojno posojilo mestne občine brez ozira na mestno hranilnico, ki jo omenim pozneje:	K 651.708,—
V vojna posojila so še vrhu tega naložili:
1. ves ubožni sklad mestne občine ‘v znesku K 65.021.— ;
2. sklad za starostno zavarovanje mestnih delavcev K 18.812.—;
3. -Sklad mesBattsko bolnice k 58fcf7.-;
4. sklad za zidftnje otroškega vrten 'K '366*).—;
'5. penžijski sklad K llO.htSo,—;
Sfttlpaj'torej v fondih: -K ■4fttHl50.—. tfe*b 'VŽorrtb so tudi MHrg&e »gospodarili ter -vbdtli občino, nam-pokažejo naslednje številke, -potrete iz bilance leta 1018: pri mitnici so imeli zgube v letu 1918 K 4Ž«0.-—;
pri industrijskih podjetjih K 86.700.—; pri 'plinarni -K 66.600.—;
'pri pralnici “K ‘38.700.•*•; pri klanci Th BMittHici K 9400.— ; rpH ‘k IflRSfc*-; na nekih	‘So‘IŽgubili K 3400.— ;
edino mizama izkaže v letu 1918 dobiček in sicer reci in piši celih 800.— K.
Iz teh številk se torej jasno vidi, da ti ljudje niso bili oni vzorni gospodarji, za katere jih danes naši nasprotniki proglašajo, ker niti niso poznali rentabilitetnih računov mestnih podjetij. Omenim k teinu, da so se pokazale te zgube v letu 1918, v katerem letu	je denarni promet	mestne	občine narasel	od	15,523.018 K v letu	1917
na 38,528.909.— K, to je okroglo 2krat od prejšnjega leta.
Kako so gospodarili vsa vojna leta pri aprovizaciji, v lo se nadalje tudi ne bom spuščal, kakor edino, da pokažem sliko iz leta 1918:
Imeli so v	začetku lela	zaloge	za
K 280.628.21;
nakupili	so	med letom	blaga	za
K 6, 395.207.15;
skupaj torte j: K 6,895.207.15.
Odprodali so med let. za K 4,909.319.13;
ostalo je zaloge koncem leta za K 1,435.967.58;
Skupaj torej: K 6,345.286.71.
Cista izguba leta 1918 pri aprovizaciji:
K 51.920.44.
To bi bila nakratko slika njihovegu prevzortiega gospodarstva pri mestni občini v zadnjem letu pred preobratom.
Kako so pa ugonobili in upropastili našo mestno hranilnico, to je že vrhunec škandala, ki pa se ga tudi le površno dotaknem.
Podpisali so, ter deloma tudi odkupili, ampak edinole od svojih pristašev Nemcev, v vseh 8 avstrijskih vojnih posojilih nič manj kot K 25,979.200.—, kar nam jasno kaže bilanca mestne hranilnice za leto 1918.
S tem je postal ta prevažen mestni zavod, za katerega jamči ne samo mesto z lastnim prenioženemj, ampak zraven tudi še ddflflartto vsak meščan s svojim privatnim piemoženjem, naenkrat nelikviden, vlagateljem ni mogel izplačevati niti njihovih najmanjših vlog, ter je s tem izgubil tudi še vse zaupanje prebivalstva, mesta in okolice tako. da s svojim prometom niti svojih najmanjših režij ni mogel več prenesti. Kaj je pomenil zavod v prejšnjih časih za mest no gospodarstvo, nam pokažejo številke, med katerimi omenim le najvišje:
Od svojega čistega dobička je oddajal namreč zavod mestni občini za kritje primanjkljaja proračuna letno večje zneske in sicer nadjemo prvo postavko v letu 1879 gld. 2500.— ; naprej izkazuje knjigovodstvo redne letne postavke po 3000, 6000, 9000, 12.000, 15.000, in več gld., v' letu 1899 v kronah že 67.335 ter tako redno po manjše in večje vsote. V letu 1918 pa, ki sem ga že prej zaporedoma omenjal, celo izdatno svoto K 216.438.—.
Prej sem že omenil, da je zavod odkupil tudi več vojnih posojil. Tako je. In sicer še celo v zadnjem času, ko se je že slutil polom Avstrije in so se ravno Nemci, ki so bili o tem iz Dunaja bolje informirani, kakor naši Slovenci, trumoma valili v mestno hranilnico, ter tam odprodajah svoja vojna posojila. Dokaz Schramke in drugi. Razume se pa, da so bili to izključno le Mimo Neint-i, med njimi niti enega Slovenca.
V takem desolatnem stanju so zapustili danes tujci mestno in hranilnično gospodarstvo in mi Slovenci smo morali prevzeti kot dedščino njihove grehe.
Da se sanacija tako zavožene mestne občine, oziroma še bolj zavožene hranilnice, naenkrat, ali celo morda brez žrtev ne more izvesti, to je jasno. Vsakdo, kdor trdi, da je to črez noč mogoče, morda tudi brez doklad in davkov, ta laže. Ce bi v te svrhe najeli kake večje kredite, bi to pri današnji visoki obrestni meri prav živo zadelo zopet le vse mestne davkoplačevalce ker bi so v kritje obresti morale primerno zvišati mestne doklade.
Vendar se gospodarsko stanje mestne občine pod slovenskim režimom polagoma boljša, mestna občina odplačuje s svojimi dosedanjimi dohodki dolg, ki ga je prevzela od Nemcev. Omenil še tudi nisem milijonskih svot, ki jih je dolgovala svojčas mestna občina vsem trgovcem in obrtnikom za razne račune. To vse je danes poravnano. Danes ne dolguje mestna občina nikomur nobenega računa preko termina, ampak je vedno likvidna. Povdarjam to, posebno radi tega, ker je baziral proračun za leto 1924 na visoki postavki tovorninske davščine v znesku Din 314.8080.—, a se ta davščina do preti 2 mesci niti pobirala ni, ker je dovoljenje višja instanca tako dolgo zavlačevala. Kar se je pa te davščine pobralo v zadnjih 2 mescih, je vsa do pare naložena pri mestni hranilnici, torej povsem nedotaknjena. Vendar pa je bila mestna blagajna v 1. 1924 ne samo vedno'likvidna, temveč je celo v tekočem letu do danes odplačala starega dolga Din 100.000.—, kateri izdatek ni bil niti v proračunu predviden. Prepričan sem, da je mestna blagajna pri današnjem varčnem gospodarstvu v stanu to postavko zvišati do konca tega leta še še za nadaljnjih 50.000,— Din, ne da bi radi tega kaj utrpela kaka 'postavka proračuna. K temu še dodam, da je'mestna občina tudi brez proračunske postavke v letu 1924 postavila za mestnega gospodarja hišo, ki jo stane nad 50.000,— Din.
Tukaj bi se dalo še mnogo navesti, kakor razni izdatki za vzdrževanje poslopij, poprava gledališča itd., oddaja mostu ter že pobranih mitniških dohodkov okrajnemu zastopu, vendar se v vse te podrobnosti ne bom spuščal.
Parlament.
V soboto, 11. t. m. se je sestal parlament k izrednemu zasedanju, ki je trajalo do pondeljka 13. t. m. Nato je bilo zasedanje za par dni prekinjeno (menda do 20. t. tn.), da odbori izvrše svoje delo. Na tem zasedanju sta bila namreč izvoljena dva odbora: 1. odbor za razpravo o predloženem načrtu zakona proti korupciji; 2. odbor za razpravo o predloženem načrtu zakona o invalidih. — Ko bo v teh odborih delo končano, bo prihodnja seja sklicana pismeno. — Drugih nesreč ob tej priliki v parlamentu ni bilo, dasi so demokrati in radikali napovedovali smrt vladi.
Davidovifeva vlada odstopila.
Radi intrig na dvoru od strani raznih visokih oseb, ki so jih v ta posel vpregli bivši režimovci, je krona pričela dvomiti nad sedanjo vlado in temu la teden indirektno že večkrat dala izraza. V torek pa je dobil tak migljaj aktivni minister g. Marinkovič sam. Z ozirom na to se je ministrski predsednik podal h kralju v avdijenco. Po avdijen-ci je bila ministrska seja in po seji je g. Davidovič podal kralju pismeno ostavko kabineta, ki se glasi: »Vaše Veličanstvo! Vaše Veličanstvo mi je izrazilo potrebo, da podam ostavko vlade z namenom, da se razširi temelj za podaljšanje naše dosedanje politike miru, reda, zakona, borbe proti korupciji in končno sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsled tega si dovoljujerfi podati ostavko kabineta. Beograd 15. okt. 1924. Ljuba Davidovič, min. predsednik.«
ČEH0SL0V AŠK A.
Socijalni demokrati so pričeli z akcijo zn reformo vojaškega zakona. V ‘načrtu imajo skrajšanje aktivne službe in znižanje sedanjega kontingenta za armado. — To pa je že star problem, ki ga je načela narodno-socijalistična stranka že pred dobrini letom. Z njim se je posebno bavil senator br. Klofač. Ta pokret dokazuje, da vprašanje reforme brambnega zakona na Češkem res dozoreva in da hočejo Čehi tudi z dejanjem dokazati to, kar njihovi zastopniki zatrjujejo na raznih mirovnih in razorožitvenih konferencah.
ANGLIJA.
Volilna borba je v polnem teku, vendar se bo boj poostril in to hipoma, ker je rok do volitev kratek — po angleško. Ker imajo volilno pravico tudi ženske, se odlikujejo v tem boju zlasti te. Veliko izgleda na uspeh in celo nad-ntoč ima delavska stranka, ako se ne ustanovi njej nasproti meščanski blok, za kar pa ni veliko upanja. Najslabše stoje komunisti, ki kandidirajo samo v 12 okrajih, dasi jih je vseh 615. Samostojnega nastopa tedaj skoraj nimajo, zato so se hoteli nasloniti na delavsko stranko, ki pa je to željo odklonila. In še več. »Labour Party« je odklonila tudi Vsako podporo od strani komunistov. Na komunista niti ne reflektirajo.
Radovedni smo, v koliko se bo kraljeva želja izpolnila in kaj sledi, če se ne izpolni.
■Ta vest je vzbudila konsternacijo y celi državi, tudi v Srbiji, kjer si je vlada g. Davidoviča pridobila veliko zaupanje. Ljudstvu ne bo vseeno, kako se sedaj kriza reši. — Sicer pa je večnih kriz ljudstvo sito in lo bi moralo biti že vsakomur jasno.
Trapasto »Jutro« je ta teden zopet enkrat »počastilo« narodne socijaliste, ker se je NSS izjavila za politiko vlade g. Davidoviča in ker je to poročal ta teden »Slovenec«. — Klika, ki izdaja »Jutro«, misli, da so čitatelji prav tako trapasti, kakor je ona sama. Vsa naša javnost ve, na kakem stališču stoji NSS. Vsa javnost ve, da se je NSS udeležila zagrebškega kongresa, ki ga je vodil g. Davidovič, kongresa, na katerem se je takorekoč rodila vlada sporazuma. Vsa javnost ve, da smo stali dosledno na stališču sporazuma, da smo vodili najhujši hoj proti sovražnikom tega sporazuma — našim Žerjavovim demokratom.
Vsa javnos ve, da smo pozdravljali radikalnega prvaka g. L. Jovanoviča in njegove pristaše ter že leto dni predvidevali široko koncentracijsko vlado, ki bi ji event. načeloval on. Vsakomur je to znano, ker smo tako sami pisali, le Žerjavovim trabantom ne. Žrtvovali smo vse, da podpremo to državotvorno delo, ki je predpogoj' za vsako drugo delo. Kot socijalistična stranka smo pustili vse drugo ob strani. Pa se najdejo ljudje, ki nam očitajo kolebanje, ljudje, ki danes ne vedo, kaj so.
Kaj drugega posebnega v Angliji ni, ker je vse delo posvečeno samo volitvam.
Pravijo, da ostane Mac Donald tudi v bodoče, kar je sedaj.
NEMČIJA.
Nemški parlament bo najbrž razpuščen, ker ni mogoče sestaviti delovne vlade. Državni kancler je poskusil s koncentracijsko vlado, pa ni šlo. Socijalni demokrati niso sprejeli ponudbe.
MADŽARSKA.
Madžarska vlada je imenovala komisijo, ki odpotuje prihodnji teden v Beograd, da dovrši pogajanja za zaključek trgovinske pogodbe.
ITALIJA.
Vlada pripravlja predlog zn reformo davkov, ki obstoji v tem, da bi se davčne kvote znižale, neobdavčljivi minimum pa zvišal. Ali z drugimi besedami rečeno, vlada potrebuje več denarja, ki ga hoče dobiti na ta način. Plačuje naj se manj davka, a plačati ga mora vsakdo. —
Svojo miroljubnost kaže Mussolini na ta način, da pripravlja nov zakonski predlog k brambnemu zakonu, ki bi preuredil zlasti določila za delno in splošno mobilizacijo. Sedanja določila so Mussoliniju nezadostna, šlo bi pre-
počasi. Zato bo uvedel fašistovsko naglico. —
Matteoiijevih morilcev še nimajo,	j.
ker fašisti in njihovo časopisje otežuje	J j
preiskavo in skuša odvrniti sumnjo od	||
zaprtih fašistov ter spraviti v preiskavo zopet druge ljudi. Pri tem pa je jasno,	i|
da je bil načrt za umor zasnovan pri fašistih in da so bili morilci določeni	I,
iz njihovih vrst. — Eno je gotovo, da morilcev ne bodo izsledili, ker tega Mussolini noče.
Poročilo z dežele.
Iz Trbovelj. V nedeljo je sklical blok vseh političnih strank protestni shod vseh trboveljskih volilcev, na katerem je hotel podati poročilo o brezpravnem stanu v občini in slišati mnenje davkoplačevalcev. Shod je bil eks- ^ presno naznanjen okrajnemu glavarstvu v četrtek zjutraj, a v soboto popoldne je bil prepovedan z motivacijo, da je bil prepozno naznanjen. Če ne bi videli v nedeljo, kljub temu, da je bil shod prepovedan, na trgu vse polno orožniških bajonetov, bi rekli, da jo tej prepovedi res kriv sv. Birokracij. |j! Tako pa lahko trdimo, da je kriv prepovedi oni, ki se boji javne obsodbe in ljudske resnice.
Iz stranke.
Seja ljubljanskega okrajnega odbora NSS	'4
se	bo vršila v torek	21. I. m. ob 8. uri zve-	J|
čer v strankinem tajništvu. Prosimo vse člane okrajnega odbora k točni in polnoštevilni udeležbi.
Zborovanje NSS	v Kočevju in v Ribnici.
V	nedeljo 19. t. m.	se vrši ob pol 10. uri
dopoldne v gostilni Ferles v Kočevju zborovanje naše stranke ,na katerem poroča strankin podnačelnik tov. R. Juvan iz Ljubljane.
Isti dan popoldne se vrši sestanek v Ribnici v prostorih tov. Ivana Lovšina. Tudi na tem sestanku poroča tov. Juvan. Tovariše iz Kočevja in Ribnice pozivamo, da se sestankov polnoštevilno udeleže.
Javen shod NSS na Bledu. V nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne so vrši na Blodil javen shod naše stranke. Na shodu poroča tov. Ivan Tavčar iz Ljubljane. Predmet shoda so občinske volitve na Bledu in zato pozivamo vse blejske tovariše k polnoštevilni udeležbi.
Družabni sestanek priredi krajevna or-	l
ganizacija NSS za Dvorski okraj v soboto 18.	(
t. m. ob 8. zvečer pri »Panju«. Vabljeni vsi	j
somišljeniki.
Sestanek NSS v Pobrežju pri Mariboru se vrši v soboto, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Tončiču. Vabimo somišljenike, da se udeleže tega sestanka, na katerem bo govor o politični situaciji in o stališču narodno-socijalistične stranke.
Poziv vsem krajevnim organizacijam in zaupnikom NSS. Strankino tajništvo je ruz-poslalo le dni zopet okrožnico vsem krajevnim organizacijam ter pozivamo vse nji- ; hove odbore, da se o okrožnici razgovore na prvi odborovi seji, ki naj se v la namen čimprej skliče. Razpravljajte o vsebini okrožnice ter nemudoma pošljite tozadevne predloge in sklepe, lstotako pozivamo one krajevne organizacije, ki nam na zadnje okrožnice in dopise še niso odgovorile, da to čimprej store. Vladati mora tudi v tem pogledu v naših organizacijah popolen red, ker le na ta način je omogočeno uspešno delo.
Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS.
V petek 10. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršilo v prostorih bivše kavarne Narodnega doma zborovanje ljubljanskih zaupnikov, ki je v vsakem pogledu sijajno uspelo. Zborovanja se je udeležilo okoli 100 ljubljanskih zaupnikov, ki so z zanimanjem sledili vsem poročevalcem in posegli tudi v razpravo. Zborovanje je vodil predsednik ljubljanske okrajne organizacije tov. Ambrožič, IcT je v svojem otvoritvenem nagovoru omenjal pomen zborovanja z ozirom na sedanjo politično situacijo in z ozirom na ljubljanske občinske volitve. Kot prvi je poročal strankin podnačelnik, tov. R. Juvan, n pripravah za ljubljanske občinske volitve. V svojem go-vdru je pojasnil pomen in važnost občinskih volitev za našo stranko ter razpravljal o raznih možnostih nastopa naše stranke pri teh volitvah. Omenjal je krivičnost sedanjega občinskega volilnega reda ter povdarjul zahtevo naše stranke po čistem volilnem proporcu. Krajevnim organizacijam in zaupnikom je priporočal podvojeno delo, da bo stranka vsak hip pripravljenn stopiti v volilni boj. Njegova obširna izvajanja so bila z odobrnvanjem sprejeta. Nato je poročal predsednik organizacijskega odseka, tov. Fran Rupnik, o strankinem delu v Ljubljani ter bodril tovariše k vstrajnemu delu za napredek naših organizacij. Nato je obširno poročal strankin načelnik, tov. Ivan Deršič, o [»olitični situaciji. V svojem govoru se je najprej dotaknil ustavnega dola v naši kou-stTtuanti in povdarjal, da koncepcija naše stranke, ki bazira na sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci pridobiva na uresničenju, kar je dokaz, da hodi naša stranka pravo pot, ki vodi do čimprejšnje konsoli-
Po drugih državah.
a
Tudi v Ptuju bo jutri vsak zaveden Slovenec vrgel svojo kroglico v prvo skrinjico!
»■■■■■MMitaa——awawtie«iwa»»Ma»Tia»niitww—	________________
daeije naše države. Podrobno se je bavil s potokom čiščenja sedanjih dogodkov v Beogradu ter je prepričan, da bo v kratkem prišlo do popolnega sporazuma. Njegova stvarna in točna izvajanja so bila sprejeta z največjim odobravanjem. Sledila je nato živahna debata, katere se je udeležilo več tovarišev, na kar je bila sprejeta sledeča resolucija: j
,* Ljubljanski zaupniki NSS zbrani na /.(■.upniškem sestanku dne 10. oktobra t. 1. pozdravljajo delo vlade Ljube Davidoviča, ker nudi ta vlada vso garancijo za činu prejšnji sporazum med Srbi, Hrvati m Slovenci. Želijo, da bi vlada skoro izvedla sporazum in na ta način izvršila konsolidacijo naše države. Odločno obsojajo zakulisne in- 1
Upravni odbor NSS/ ima svojo redno sejo v nedeljo, 19. t. m. ob 2. uri popoldne v lujništvu. Radi važnosti dnevnega reda, prosimo točne in zanesljive udeležbe.
Podružnica NSSZ v Ljubljani ima svojo redno odborovo sejo v sredo, 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v tajništvu, Narodni dom. Udeležba obvezna. — Predsednik.
In vendar smo imeli prav. Gospodje pri Strokovni komisiji so nas večkrat prav grdo gledali, ker smo zahtevali, da se odstranijo tujci in nameste domačini. Njihova internacijonala je ščitila tujca ravnotako kot domačina. Mi smo na zle posledice opozarjali, a vse zaman. Danes doživljamo čase, da žanjemo priznanje za naše opomine. Zadnji »Delavec priobčuje razmere tržiške predilnice in žigosa postopanje tujca, Nemca Hohma in njegovega sina, ki psujeta stare donmčiue z najgršimi psovkami. V dopisu ponavlja iDolavec« to, kar smo mi sloinstokrat pisali:	tujce	ven,	domačinom
delo. Vidite, gospodje, da pridemo počasi
Heja nadzorstvu NSM se vrši v nedeljo, 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v Pulpanovi čitalnici.
»Bratstvo« v Ljubljani otvori svojo letošnjo plesno šolo v torek, 21. t. m. ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma.
»Bratstvo« Vič. Dne 19. oktobra 1924 se vrši v restavraciji »Pri cvičku« v Rožni dolini ustanovni občni zbor »Bratstva' na Viču. Pričetek ob pol 4. uri popoldne. Po občuem zboru prosta zabava. Bratska društva vabi k udeležbi pripravljalni odbor.
STRAŽA.
Ni je častnejše in lepše dolžnosti za tabornika, kakor je straženje tabora. Ves tabor je izročen stražarju v varstvo, vsi taboreči se zaneso na njegovo čuječnost. Vse je brezskrbno, le straža pazljivo motri svojo okolico in je pripravljena na vsak slučaj. Vsak stražar pa se mora zavedati časti in odgovornosti prevzete dolžnosti. Straženje je najboljša šola zp. povzdigo poguma, krepitev značaja in hrabitev srca. Zato naj bo v vseh naših taborih urejeno straženje; vodja pa mora straže večkrat nadzorovati.
Stražar mora biti ponosen, pogumen, mora imeti dober sluh in vid, najvažnejša pa je pripravljenost v vsakem slučaju na vse. Svojega mesta ne sme zapustiti, pred-no ga ne nadomesti naslednji stražar. Zavedati se mora, da je kot stražar odgovoren za vsak nemir v taboru.
Stražili red. Če so v tabora celotno družine, straži ena družina podnevi, druga ponoči. Dan se računa od 6. ure zjutraj do ti. ure zvečer, noč od C zvečer do 0 zjutraj. Vodnik razdeli struženje lalco, da stražijo vsi taborniki enako dolgo. Vrstni red so žreba, vendar naj stražijo v polnočnih urah starejši, v jutranjih pa mlajši.
Dnevne in nočne straže. Dnevne straže se razlikujejo od nočnih lo po tem, da jih je manj, torej da stražijo posamezni dalj časa. Dnevna straža je seveda veliko lažja in ne tako važna kot nočna. Vendar pa se morajo dnevni stražarji ravno lako ravnati po stražnih pravilih, kot nočni.
Čas. Da se stražo orijeutirajo v času, je v starešinskem, oziroma poveljniškem šotoru na določenem mestu izpostavljena ura, do kalere imajo dostop vsi stražarji. Jako nečastno bi bilo kakršnokoli premikanje ure v svrlio, da bi stražarju hitreje potekel določeni čas.
Kako se straži? Straži se vodno stoje, nikdar sede. če je straža določena, da straži na enem mestu, se no sme od tega kraja oddaljiti več kot 10 metrov. Straže so pa tudi take, ki venomer obkrožujejo tabor. Te se ne smejo oddaljevati od določene ji poti; korakajo naj v lahnem tempu. Da bi se straže med seboj zabavale ni dopustno in tud ine lepo. Nemira ne smejo delati straže nikakega, ampak morajo skrbeti za največji red in mir v taboru.
Nor stanovanjski zakon. Vlada je izdelala načrt novega stanovanjskega zakona, na podlagi katerega bi bili najemniki, predvsem pa delavci občutno prizadeti. Določa namreč, da se najemnina zviša z novim letom na 80 kratni znesek najemnine, ki jo je stranka plačala v juliju 1914, Govori si-
trige partizanskih špekulantov, ki v svoji slepi politični strasti uničujejo državo.
Zahtevajo kar najodločneje razpis ljubljanskih občinskih voli,tev| pjo čistem proporcu.«
Resolucija je bila z velikem odobravanjem soglasno sprejeta. Končno se je razpravljalo o nekaterih internih strankinih zadevah, na kar je predsednik ob 11. uri zaključil nadvse krasno zborovauje. To zborovanje je pokazalo, kako ljubljanski zaupniki želijo točnih pojasnil od strani načelstva in ljubljanskega okrajnega odbora ter se bodo zaupniška zborovanja vršila odslej napi ej pogosteje. Ponosni smo na naš ljubljanski kader, ki nam nudi vse garancije za
1	napredek narodnega socijalizma.
skupaj? Tudi Vaše geslo bodi: proč s tujci, kruh domačinom!
Zveza italijanskih delavskih organizacij v skupili obrambi. Pred kratkim so sklenile italijanske strokovne organizacije obrambno zvezo. V zvezo so vstopile: Soci-jalistična glavna zveza s 720.000 člani, krščanska osrednja zveza z 880.000 člani; republikanska zveza delavskih sindikatov s 00.000 člani in več manjših organizacij. Njihova pogodba določa: 1. skupno bomo branili svobodo delavskih organizacij, 2. skupno bomo nastopali pri mezdnih poga-janjh. — Komunisti delavskemu bloku niso pristopili, marveč mu napovedujejo boj.
— Tudi pri nas bi taka zveza bila koristna, a tudi tu žo vnaprej igrajo čudno vlogo
— komunisti.
Delavska zbornica za Slovenijo je preselila svoje urade na Poljansko cesto št. 12. pritličje. Našo podružnice, naj se obračajo na delavsko zbornico le potoni našega centralnega tajništva. —
»Bratstvo« v Kranju sklicuje svoj prvi redni občni zbor za nedeljo, 19. I. m. ob 4. popoldne v društvenem prostoru. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter nadzorstva. Po končanem sporedu se vrši zabava v društvenih prostorih. Sodeluje tamburaški odsek »Bratstva« iz Kranja. Vabimo vse naše somišljenike in prijatelje »Bratstva«:. — Odbor.
»Bratstvo« v Mariboru je imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 11. t. ni. Predsednikom je bil ponovno izvoljen br. Tumpej. Obširnejše poročilo prihodnjič.
Obleka. Važno je, da je, stražar tako dobro oblečen, da ga ne zebe, ker sicer misli samo na to, kako bi so ogrel. Najboljši je gorek nepremočljiv plašč, ki naj bo pre-pasan. Na glavi se nosi klobuk ali taborniška čepica.
Oprema. Stražar mora imeti pri sebi luč in palico. Oboje odda pri izmenjavi svojemu nasledniku. S tem preidejo vse dolžnosti na novo stražo.
Kdo straži? Stražijo vsi dečki nad 12 letom. Mlajši naj se oproste stražne dolžnosti. V velikih taborih stražijo kuhinjo in gospodarske šotoro tudi deklice. — Stražijo vsi brez razlike čina. Menjavati straženje med seboj ni priporočljivo, vsakdo naj straži tako, kakor mu je določeno.
Poveljnik straž. Stražam poveljuje vodnik ali najvišji po činu iz skupine, ki ji je poverjeno straženje. Poveljnik straži kot vsi drugi., poleg tega pa mora inspicirati stražo enkrat pred svojim straženjem (on straži navadno od 12.—1. ali 2. ure), enkrat po njem. Poveljniku nočnih straž se morajo pokoriti vsi taboreči. St raža mora vsak izreden dogodek naznaniti najprej poveljniku straž, ta pa vodji tabora. Stražni poveljniki in vodniki morajo sploh spati blizu vhoda v šotor.
Ogenj. Stražni ogenj ne sme biti kres, ampak naj bo le tolik, da nekoliko razsvetljujejo najbližjo okolico. Ugasniti ne sme. Zato mora skrbeti straža, ki pa naj ne poseda ob njem. Ogenj naj bo po možnosti v sredini tabora. V slučaju dežja se pokrije z nalašč za to pripravljeno ploščo.
Vreme. Ako nagaja vreme, ne sme to prav nič ovirati straže v izvrševanju njuie dolžnosti. Skrbeti mora za ogenj in za tabor, za prav nič drugega. Le v slučaju najhujše nevihte sme straža vedriti pod šotorom. — Zbeganost radi vremena ni častna za tabornike.
Dolžnosti straže. Straža mora paziti, da je v taboru red in mir. Ne sme pustiti nikogar ne v tabor ne iz njega. Izjeme se morajo javiti poveljniku straž. V slučaju naliva naj skrbi straža, da ne vdere voda v šotoro in da so jarki okoli šotorov v redu. Dolžnost vseh stražnih dolžnosti pa je: »Pripravljen!« — Črni ris.
cer zopet o ekonomsko šibkejših slojih, ki naj bi plačevali le l-tikrartni anesek leta , 1914, vendar je za večino delavstva tudi to popolnoma nesprejemljivo. Nemudoma je v tem pogledu potrebno storiti korake, da se predloženi načrt v sedanji obliki inlkloai. V tn namen se je vršila v nedeljo 12. t. m.
pri Lloydu eiiketa, katere so se udeležili zastopniki raznih socijalističnih strank in delavskih organizacij. Na seslanku je predsednik društva stanovanjskih najemnikov obširno razpravljal o vladinem načrtu in povedal nekaj svojih prav pametnih misli. V debato je poseglo več navzočih, med drugim je tudi zastopnik NSS, tov. Juvan, povdarjal potrebo enotnega nastopa vseh prizadetih, ker bo stanovanjsko bedo mogoče odpraviti samo z resnim in pametnim skupnim nastopom. Izvoljen je bil nato poseben odbor, ki ima nalogo novi stanovanjski načrt proučiti in staviti razne spremiujevalne predloge. Ta odbor pa bo tudi v najkrajšem času skklical veliko javno zborovanje vseh najemnikov, na katerem bomo protestirali proti vsem krivicam stanovanjskega zakona. Pozdravljamo ta enoten nastop vseli strank in organizacij, ker smo prepričani, da le s skupnim delom lahko kaj dosežemo, ne pa s strankarsko demagogijo.
Zgradba delavskih stanovanj. Opozarjamo vse čitatelje »Nove Pravde«, zlasti pa naše tovariše v mestih in na deželi na današnjo razpravo o stanovanjskem vprašanju. Tri leta smo se, po domače rečeno, kot psi grizli za kost, katero nam je P.-P. vlada vrgla v obliki nestvora »zakona o stanovanjih«:, namesto da bi nam bila dala zakon o zidanju delavskih stanovanj. Skozi tri leta se je vse naše mišljenje pri lem vprašanju sukalo samo okoli zaščite najemnine, prepirali smo se s hišnimi gospodarji, popolnoma pa smo pozabili na lo, da bi vse naše sile posvetili zahtevi: vlada, daj nam zakon o delavskih stanovanjih, daj nam sploh zakon o zidanju stauovanj ter pomagaj ti, država, v prvi vrsti sama, da se tak zakon tudi izvrši. Zdaj pa napravimo konec temu slepomišenju. Če hočejo, naj druge stranke glodajo še nadalje kost zakona o zaščiti najemnine, naj se druge stranke prepirajo s hišnimi gospodarji, mi se od tega praznega dela odtegnemo, ker se zavedamo, da bo vse to, kar nam tudi nova vlada ponuja, samoobsebi postalo do malih izjem brezpomembno, če država sama vsaj zdaj ne stori svoje dolžnosti. Tovariši, odslej ^puščajte vsako debatiranje, ki se nanaša samo na zaščito najemnine. Izrabite ta čas raje v splošno agitacijo za zakon o zgradbi delavskih stanovanj. Stranka pripravlja tozadevni osnutek za novi stanovanjski zakon. V Mariboru se tovariši že pripravljajo na javni shod, kjer se bo stvarno razpravljalo o tem zakonu. Medtem so zanimajte za stavbno zadružništvo, ki ima prevzeti najvažnejšo nalogo pri razrešitvi tega vprašanja. Tudi v tem oziru nam je dal lep vzgled Maribor, kjer so se naši tovariši, na čelu jim tov. Roglič, prav vzgledno zavzeli pri anketi pomožne sekcije »Dom ubogih«, o čemur bomo ob priliki več poročali. Tovariši, na praktično delol
Krajevna organizacija NSS v Trbovljah, kakor tudi podružnica NSSZ in »Bratstvo« imajo odslej društveni lokal v gostilni »Pravd ičt. Tovarišem priporočamo, da po-sečajo to gostilno, ker bomo le na ta način v stalnih stikih.
Knjižnica »Brutstva« posluje redno vsak torek in soboto od 0. do 8. ure zvečer v Pulpanovi čitalnici, Gajeva ul. Narodni socijalisti naj se poslužujejo samo in edino našo knjižnice. Tovariši, podpirajmo se sami.
Slovo dr. Borku, direktorja žel. direkcije v Ljubljani. — Dr. Borko je bil poklican v službovanje k ministrstvu, kamor je moral v pondeljek nenadoma odpotovati, tako da se nameravana odhoduica, ki mu jo je hotelo priredili železniško osobje, ni mogla izvršiti. — Dr. Borko je v kratkem času postal tako priljubljen, da njegovo premestitev obžalujejo vsi železničarji. K njegovemu odhodu se je zbralo na kolodvoru osobje raznih kategorij, da se poslovi od svojega šefa. Tudi vso organiza-:ije so poslale svoje oficijelne zastopnike k odhodu. G. doktorju želimo obilo uspehov na njegovem visokem mestu in upamo, da bo tam istotako ohranil naklonjenost našim železničarjem, ki res zaslužijo vsega uva-ževanja.
f Joško Rajh. — 12. I. m. se je z avtomobilom ponesrečil g. Joško Rajh iz Mote pri Ljutomeru, ko se je peljal preko apaške kotline proti domu. Avto so je na nepojasnjen način prevrnil in pokopal pod seboj liaiha, ki je ostal na mestu mrtev. —-Pokojnik je vžival velik ugled in je bil dolgoletni starosta tamošnjega Sokola.
Blag mu spomin.
t Anatol Franfe. — Na Francoskem je 13. t. m. umrl svetovnoznani francoski pisatelj Anatol France.
Halo! Kam v nedeljo? V nedeljo 19. t. m. se peljemo vsi v Trbovlje, ker nas trboveljska krajevna organizacija NSS vabi na svojo vinsko trgatev, ki se vrSl ob 4. url popoldne v vseh prostorih gostilne Pravdič. Tudi domačine vabimo, da ne zamudo te prilike, ker bo grozdje sladko in zastonj. Postrežbo pri Pravdiču pa vsakdo pozna brez priporočila. Torej v nedeljo vsi v Trbovlje na trgatev!
Y«iiae olajšave na .železnicah, železniški minister je izdal nov pravilnik za
vozne olajšave, ki je stopil 1. oktobra v veljavo. Samo določila glede državnih nameščencev in invalidov veljajo šele od 1. januarja 1925. Te olajšave so:	1. Osebju
državnih prometnik ustanov ali letni brezplačni listek ali brezplačni listek za posamezna potovanja. To je vse natančno določeno za posamezne slučaje, bodisi za uradnike, bodisi za žel. delavce ter za posle železniških uradnikov.
Za otroke železničarjev, ki hodijo v šolo, se izdajajo letno brezplačne karte. Trikrat na leto bodo dobili brezplačno vozno karlo tudi oni železniški vpokojenci, ki so prebili vsaj_ 10 lot v žel. službi. Enako žene in otroci vpokojencev. Otroci pa le, če jim pripada doklada. Podobno velja za vdove in sirote železničarjev. Poleg teh kart imajo vsi železničarji pravico do režijske ali četrtinske karte na podlagi točno predpisanih legitimacij.
2. Uradnikom in ostalim dri. uslužbencem. čl. 09. določa, da uživajo 50 odstotni popust na železnici vsi državni aktivni uradniki in ostali uslužbenci. Iste ugodnosti veljajo tudi za častnike in voj. uradnike. Za rodbinske člane uradnikov pa velja 50 odsotni popust le trikrat na leto. Tudi vpokojenci bodo dobivali 50 odstotni popust trikrat na leto. V ta namen se morajo vsi navedeni izkazati z osebno legitimacijo, ki jih bodo izdajala žel. ravnateljstva na podlagi spiskov merodajnih oblastev Vozne ugodnosti za drž. nameščence veljajo Sele od 1. januarja 1925 dalje.
3. Za dijake, vojuko in dolavce določa pravilnik: Revni dijaki bodo imeli pravico do četrtinske vožnje o Božiču, o Veliki, noči, začetkom in koncem šolskega lo'a Premožnejši dijaki bodo deležni le 50 odstotnega popusla. Prav tako bodo dijaki vseh šol imeli pravico do četrtinske vožnje, kadar bodo pod vodstvom svojih učiteljev potovali. Gojenci voj. akademije, podčastniki, orožniki in vojaki, kadar potujejo na dopust, imajo četrtinsko vožnjo.
Delavci, ki potujejo iskat službe, imajo pravico do polovične vožnje na železnicah, ladijah in na pošti, če imajo seboj potrebna potrdila.
Nadalje imajo pravico do znižane vožnje še pod gotovimi pogoji:
4. Gledališki igralci.
5. Vojni iuvalidi (tudi za le velja pravilnik od 1925 dalje).	?
0. Strokovna, učua, gospodarska in hu-inunitarnu društva. Med te našteva pravilnih nied drugim: sokolska in orlovska društva, katerim bodo 50 odstotkov vozne olajšave dovoljevale v vsakem slučaju žel. ravnateljstva, Rdeči križ, itd. Dalje bodo revizorji vseh kmetijskih zadrug na službenem potovanju imeli 75 odstotkov popusta. V ta namen bo vsaka zadružna zveza vsako Mto ravnateljstvu naznanila imena svojih revizorjev, ki jih pa ne sme biti več ko 6.
Nova vlada je pokazala vsaj malo smisla do najrevnejših in s tem popravila krivice, ki so jo trpeli radi brezbrižnosti do sedanjih režimov.
Samomor dijaka. 12. t. m. si je v Ljub-ljuni s samokresom končal mlado življenje dijak VI. razreda realne gimnazije, 19 letni Stanislav Sitar. Vzrok samomora ni znan. — žalostni pojavi med sodobno mladino.
Potovanje v Ameriko v zrakoplovu. — Zrakoplov sistema Zeppelin »Z. R. III«, ki ga je izdelala Nemčija na račun reparacij, je ta leden z nekaj potniki odplul v Ameriko, kamor je dospel brez nezgode v 73 urah.
Bunka Adriatica v Trstu je v škripcih in je ustavila izplačevanje. Ta banka je svoj čas prevzela podružnico Jadranske banke v Trstu. — Zaprosili so vladno pomoč, da so banka reši, kar bi bilo želeti že zato, ker bi bil sicer deloma udarjen tudi naš slovenski živelj.
S švicarske gore Jungfrau so astronomi z velikimi daljnogledi opazovali in ročali novico, da na Marsu sneži. Marsikdo se pa še zdaj ne zaveda, da v nalii deželi čisto blizu — alkohol straši. O tem so boste prepričali, če zahtevate dva lista brezplačno na ogled. Uprava »Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Prosvetni Briaiatar naj napravi red!
Vsak, kdor i»a Šoloobvezne otroke, zlasti pa oni, ki jih Lma v srednjih šolah, občuti velikanske izdatke zn raane šolske potrebščine. Kdor ima več otrok, jnora ra-čunati s tisočaki. Tetko jih je sp**viti skupaj zlasti malamu uradniku in delavcu. Veliko denarja pa se pri teai razmeče po nepotrebnem. Vsako leto se predpisujejo razne nove knjige, ko bi stare prav tako zadoščale, pa se morajo zavreči. Tako na primer je z atlanti velika gonja zlasti v srednjih šolah. Starih Kozenovih allantov je vse polno. Toda, ker so imena označena v nemščini, kar je m pouk v zemljepisju popolnoma irelevantno, so jih zavrgli in nabaviti se morc^o novi, nepopisno dragi, zato pa deloma ikaj površno izdelani. — Zato mislimo, da bi se prav lahko upoštevale razmere in bi se take knjige brez ovir
lahko uporabljale. S tem bi bilo prihranjenih mnogo stroškov. Prosvetni minister naj to upošteva in napravi red, da ae ne bo po nepotrebnem iz m ožgeva 1q glaridev a nepotrebnimi izdatki.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru se je preselila iz Fraukopanove 17 v Frankopa-novo 2.
Zadruga daje v svrho nabave vsakovrstnih gospodarskih potrebščin razen gotovine, blagovne kredite, ki so veliko cenejši kot gotovina. Hranilne vloge se obrestujejo z 8—10%, po dogovoru event. tudi višje. Zadruga ima deloma zalogo raznega blaga, deloma so na razpolago vzoroi, po katerih naroča direktno v tovarnah.
Razen tega pa dobijo prosilci blagovnih kreditov od zadruge tudi kreditne nakaznice za razne trgovce, pri katerih si nakupijo blago, kakor: klobuke, čevlje, obleko gotovo in po meri, perilo, knjige, posodo, hišno opravo, dežnike, razno drobnarijo, ure, zdravila, drva, premog, slanino itd., tako, da »e lahko družina in gospodinjstvo celotno opremi, račune pa plača zadruga. —
St raniva ima torej samo en skupen dolg pri zadrugi, ki ga mesečno odplačuje. Za svoto, ki jo je stranka že odplačala, se dobi zopet kreditna nakaznica.
Obresti za blagovni kredit znašajo sedaj 4 do največ 10%.
Zadruga šteje že črez tisoč članov državnih in javnih nameščencev in delavcev.
Tiskovine za nabavo kreditov s« aa razpolago pri zadrugi.
Uradne ure vsak dan od 18—20 ure (6—8 zvečer) razen ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Informacije za blagovne kredite vsak dan od 18—20 in ob nedeljah in praznikih od 8—12 dopoldne v lokalih blagovnega oddelka, Frankopanova 2.
Kavarna, restavracija in klet »Zraidft«.
V	kavarni »Zvezda« »vira dnevno od 0. ure popoldne do 1. ure ponoii prvovrstna elitna Damska kapela, v kleti prvovrsten Salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji je na razpolago izborno vino, sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servirajo polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden t restavraciji in kleti sveže morske ribe.
Osnovni pojmi modernega bančništva in bormištva. Izšla je knjižnica s tem naslovom, ki jo je po prof. na visoki šoli za svetovilo trgovino dr. lur. et dr. phil. et dr. reruiu politic. Granichstaedten-Czervi za naše razmere priredil in z ozirom aa ravnokar ustanovljeno ljubljansko borzo dopolnil dipl. agr.
A. Jamnik. V lahki, poljudni obliki in * mnogimi praktičnimi primeri podaja knj&ca vsakemu trgovcu, obrtniku, kmetovalcu, sploh vsakemu podjetniku, dijaku trgovskih učaih zavodov in vsakemu manjšemu kapitalistu mnogo prepotrebnih naukov. Knjižica obsega 192 strani: njena vsebina je:	uvod, glavni
dobitek, umetnost naložbe kapitala, temeljni pojmi za razumevanje borzništva, obisk na borzi, tajnost bogastva, menica, ček, od česa živiju bnnke depozitni, kontokodentni in ak-ceptuokredilni, diskontni in eskoniptni, lom-bardni, ustanavljalni in emisijski, komisijski, menjalniški, devizni, hipotečni in razni drugi posli), za kulisami bančništva, razne zanimivosti iz denarnega prometa, bankovci, banka in borza, borza in država, borza in narodno gospodarstvo, banka in hranilnica, banka in industrija, banica m država, praktični nasveti za naložbo kapi taki in za špekulacijo, zagonetka premijskih poslov, proion-gacijski posli, kontremine, blagovna ali produktna borza, tolmač tehničnih izrazov. —
To je edino in prvo delo svoje vrste med ‘‘ Slovenci. Knjižica je zelo praktična in poceni ter jo vsakomer najtopleje pripenja— Mane 20 din. s poštnino vred. Naročila in denar je vposlati na g. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Knafljeva ul. 16-1.
PUH
trboveljski, libojski, ormoški In vtsokokalorični trobnodolski
(spacljallt. za eantr. kurjav«) dobavlja po najnlijlh cenah
DOM. ČEBIN
trgovina « prAmojpm Ljubljana, WoIfo||a ul. 1/lt.
Razširjajte „Novo Pravdo* 1
Strokovni vestnik.
Mladinski vestnik.
Taborniki.
Tedenske novice.
POSLANO.*)
Neki dopisnik iz Krčevine me je v »Taboru^ od 3. t. m. obdolžil, da sem zlezla med internacijonalce ter.da kot taka nisem več navdušena narodnjakinja. Da je to grda laž iu obrekovanje, dokazuje dejstvo, da sem §e danes Sokolica, kakor sem bila vedno, in še vedno delujem v mnogih narodnih društvih ravno tako, kakor prej že leta in leta. Mislim, da je v skrajni meri netaktno obdolžiti človeka zaradi malenkostnih političnih besed po krivem ter ga po nepotrebnem spravljati ob dobro ime. — Za dopisnika bi bilo pa priporočljivo, da naj se briga za stvari, ki bodo v prid občini, pri tem pa naj pazi, da se njemu ne bo začelo cediti maslo po hrbtu. — Terezija Schwarz.
*) Za vsebino uredništvo ne odgovarja.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prej . Ta teden teaen dinarjev
100 švic. frankov stane 1365'—	1338	50
100 franq. frankov	»	366-—	365’—
100 laških lir	»	310 35	300‘—
100 čeških kron	»	211 •—	207'—
100 avst. kron	»	0.10	0 0979
100 ogrskih kron >	0'09	0'091
100 bolg. levov	»	51*87	50'86
100 dolarjev	»	7035’—	6930.—
100 angl. funtov	*	31800'—	31200'—
Curiška borza,
100 dinarjev je stalo 100 franc, frankov » 100 laških lir » 100 čeških kron » 100 avst. kron » 100 ogrskih kron » 100 bolg. levov » 100 dolarjev » 100 angl. funtov »
16. okt. 8. okt švicarskih frankov ' 7 35 26 95 22-70 15-48 00074 00068 3-80 521-—
2339-—
15-525
0-0074
0-0068
52225
2330-
Tajinstveni morilec deklet.
(Dalje prihodnjič.)
Medtem bo zagrebli tudi že Elizo, namesto spominske plošče pa so na njenem grobu pritrdili na železno palico — bodalo.
»Edvard, tega ne moreni več gledati,« zaihti Bessy.
Mladi mož hitro zapre linico ter odvede opotekajočo se Bessy v njeno kabino, kamor je bil že prej spravil Tom napol nezavestno Molly.
»To ni nič za živce mladih deklic,< pravi Tom Edvardu. »Toda Molly je hotela na vsak način videti pogreb.«
»Tudi Bessy je to hotela, ali preveč je zaupala svojim močem. Še mene je ta nenavadni prizor hudo pretresel.«
»Z menoj tudi ni drugače, gospod, čeprav je to bolj pošten mornarjev grob, kakor kjersibodi drugje. Koliko mojih tovarišev je že padlo ribam v žreloI« —
Edvard se v skrbeh nagne nad nezavestno Bessy in posluša. Kmalu odpre oči, ga nežno pogleda in pravi: »Je že prešlo — toda pusti naju z Molly sami, zelo sva se prestrašili.«
Moža odideta tiho iz kabine-------------
Srčne zadeve.
Ravnokar je odbila ura polnoči. Na zvezdnatem nebu stoji luna v vsem sijaju ter jasno razsvetljuje s svojimi sre-bmo-belimi žarki park na vrtu Elleni-nega posestva. Velikanske drevesne sence padajo na z drobnim belim peskom posejano pot.
Toda, glejl Ali se ne plazi skozi grmovje belo oblečena postava? Da, živo bitje se neslišno premika po parku. In to bitje, ki se tako skrivnostno plazi ob uri duhov po parku, je Ellen, lepa gospodarica gradu. Zlatorumeni lasje obdajajo njene rame kot bi jih imela ogrnjene z lahkim plaščem. Boječe smukne proti bregu reke. O polnoči... Da! Ob tej nenavadni uri se bo sešla z Willia-mom. Zjutraj je našla v vrtni lopi majhen listič, na katerem je bilo napisanih le nekaj besedic, ki navdajajo mlado deklico z neutešljivim kopmjenjem, pa tudi s težko tugo. Na lističu ji sporoča William sledeče:	%
Draga moja Ellen! O polnoči čakam na Te v lopi na vrtu, Tam zveš vse! William.
Kaj neki zve v lopi? Svoje korake pospeši, nemirno ji bije srce v razburjenih prsih, ko se približuje lopi, v kateri že oddaleč zapazi moško postavo. Nehote ji zastane noga, počasi, previdno se bliža lopi.
»Ellen« zašepeče glas toli ljubljenega moža. S silo stisne ustnice, da ne zakriči od veselja na glas. — Takoj ji pa tudi prideta na misel zagonetni deklici ter Wiliamova domnevna nezvestoba. Umerjeno in počasi stopi v lopo. Molče se pusti Williamu objeti. Ko pa hoče ta strastno vroče poljubiti svojo izvoljenko, začudenja osupne, ker je Ellen povsem hladna do njega.
»Ah — zahrbtni podleži so zopet na delu« vsklikne pikro.
»Tvoje srce so mi znova odtujili. — Dobro — tudi v to se moram vživeti,
saj sem Ti nekoč sam dal povod, da mi ne zaupaš.«
Ellen se vsede na stol. Z veselja omamljenimi pogledi motri William svojo ljubljeno Ellen, ki je v beli obleki in okrog ramen valujočimi zlatimi lasmi docela podobna pravljični vili. Tudi mu ne ostane prikrit pogled njenih modrih oči, iz katerih odseva brezmejna nežnost. — Da, ljubi ga še vedno, četudi se navidez huduje nanj.
»Ellen,« prične William mimo, »tvoja sodba o meni je krivična. Ko sem ti nekoč očital dogodke tiste usodepolne noči, tedaj si mi prisegla, da je moja bojazen neutemeljena. Jaz sem ti veroval, saj mi je tvoja beseda sveta. Toda ti mi ne veruješ, dasiravno sem prisegel, da sem glede prestopka, ki mi ga hočejo naprtiti, tako nedolžen kakor luna, ki tako jasno razsvetljuje današnjo noč. In to, da dvomiš o moji prisegi, me zelo, zelo boli.«
»William. ti se motiš, o tem nisem še nikdar dvomila. Tvoja beseda mi je zadoščala, kot nekdaj moja tebi. O ne, to, o čemur se hočem pogovoriti s teboj, zadeva povsem druge stvari.«
»Ellen!« vzklikne mladi mož, ki postane po teh besedah smrtno bled. »Pa ne, da je zvedela, da — toda ne — saj je vendar nemogoče!« mu namah pade na um —.
Lepa deklica seveda prav dobro opazi strah, ki se je pojavil na obrazu njenega izvoljenca. Bolesten vzdih se iztrga iz njenih prs, prepričana je, da ji je William ponovno postal nezvest. Z dušečim se glasom izpregovori:
»Tvoje prebledenje mi pove več kot vse besede!«
»Jaz te ne razumem, Ellen. Ali mi ne bi povedala, česa me dolže, da se morem zagovarjati in braniti.«
»Če se sploh moreš!«
»Tvoje besede so vedno bolj zagonetne, Ellen. Ali mi moreš povedati, za kaj pravzaprav gre? Ali me hočeš obsoditi brez vsakega zagovora?«
»Ne, ne, tega nočem, saj sem te jaz prosila, da pridi. Vse boš zvedel!«
Ellen globoko zasope, dočim William komaj prikriva svoje razburjenje. Končno prične Ellen:
»William, v zadnjem času, posebno o priliki tvojega obiska je toliko okol-nosti vzbudilo mojo pozornost, da nisem vedela, kako naj si vse to tolmačim. Pa ne misli, da sem skrivaj poizvedovala o tvojih potih, oh, ne, v tem oziru ti je moj ponos dovolj znan; toda slišala in opazila sem marsikaj, kar se mi je zdelo zelo čudno.«
William se nekoliko nagne naprej,
sedaj se mu pokaže na ustih celo smehljaj-
»Ti se smehljaš, Wiiliam, meni pa je skoro na jok.«
»To ti prav rad verujem, moja sladka golobica, vendar pa upam, da tudi tebe, moje srce, zopet skoro vidim z nasmehom v obrazu.«
»Dvomim, William, kajti tvoj prihod in odhod je zakrit s skrivnostno tančico; nikdo te ni videl, ko si se po lastni izpovedi pripeljal semkaj s poštnim vozom. Po naključju sem tudi zvedela, da nisi prenočil v vasi. Kako si prišel semkaj?«
»Na to ti bom odgovoril jutri, draga Ellen, danes je že prepozno. Toda ne, še celo danes boš zvedela za to. Vendar nadaljuj, ker to ni nikak vzrok, ki bi mi mogel odtujiti tvoje srce.«
»Imaš prav, VVilliam. Toda sedaj še eno vprašanje, na katero se skoraj bojim odgovora!«
»Govori, draga moja!«
»William, vselej, kadar si bil pri meni na obisku, se je pojavilo v bližini dvoje mladih, lepih deklic. Jaz sama sem ju videla; izginili pa sta vedno na zagoneten način. Ko si bil zadnjikrat tu, sta bili menda celo aretirani, p^cmieje pa od maskiranih mož osvobojeni. William, pri spominu na tvojega očeta te sedaj vprašam, če poznaš te dve deklici?«
Zopet se William lahno nasmehne.
»Gotovo, draga Ellen, celo prav dobro ju poznam!«
Po teh besedah omahne Ellen na sto-lovo naslonjalo.
»William, tako držiš svojo obljubo
—	William «
»Nehaj, Ellen, ne nadaljuj! Krivo me sodiš. Čeprav oni dve dami poznam, s tem še vendar ni rečeno, da imam ž njima intimnejše zveze.«
Ellen upre neverjetno vanj oči.
»Da, tvoje dobro srce so zopet navdali z dvomi zoper mene, moja Ellen mi ničesar več ne verjame!«
»Toda, William, kako morem — —«
»Dovolj, Ellen! V nekaj dneh te bom tudi prepričal, da je tvoje sumničenje popolnoma neopravičeno. Pač sem v prejšnjih časih zapadel svoji strasti, da sem se včasi [spozabil, toda to je že davno minilo. Tvoje ime mi je dalo čarobno moč pri vsaki skušnjavi. Nikdar me od tedaj niso objele ženske roke;
kazen naj me zadene na mestu, če nisem govoril resnice!«
Ellen skoči na noge. Glasu svojega srca se ne more dalje ustavljali. Z mehkimi rokami objame Williama.
»William William — oh, povej mi vse — prav vse, da se razblinijo moji dvomi. Kaj sta delali obe tajinstveni dami tukaj? Zakaj si potoval z njima — sam — ah —«
Prav od srca se sedaj zasmeje VVilliam.
»Sam z njima na potovanju? Ne, moja draga Ellen, zopet se motiš. Pač sta mladi deklici v moji družbi, toda ne sami, nas je večja družba iu ta je vselej prišla z menoj.«
Ellen strmi nevedno vanj.
»In možje s krinkami?«
»Smo bili mi, draga Ellen. Aretacija mladih dam se je izvršila le vsled zlobnega sumničenja s strani lopovskega barona Hardyja. Deklici sta nedolžni, kot ti sama. Toda glej, Ellen, Hardy se nahaja sedaj tu v tvoji bližini, tudi jaz imam povod biti ljubosumen.«
Ničvrednež! Moj udarec z bičem mu je pustil sledove na obrazu — oh —«
»Kaj, lopov, si je upal — — — ?«.
vOh, da ne bi bila tega omenila! Toda ker se nisem mogla obvladati, ti hočem sedaj povedati vse. Na barona Har-dyja sem pred dalj časa, začetkom poletja, ko sem jahala v bližnji okolici mojega posestva, naletela na izprehodu. Predrznež mi je ponujal zakon; tedaj pa se nisem mogla več brzdati in sem ga v svoji jezi udarila z bičem po obrazu.«
»Moja sladica, pogumna Ellen!«
»Toda William, pomisli, obljubil si mi, da se boš barona izogibal!?, moleduje proseče mlada deklica.
»Da, žalibog sem to storil, sicer bi bil lopova že davno pošteno izplačal.«
William umolkne. Sedaj ga poljubuje Ellen, prvikrat, odkar sta se sestala. Vendar pa njeni poljubi niso tako vroči kot sicer, že vedno jo mučijo dvomi, kar seveda William prav dobro čuti.
»Hočeš tedaj, moja draga, vedeti, na kak zagoneten način prihajam semkaj?«
(Dalje prih )
Ogovomi urednik: Franjo Rupnik.
Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Kupujte pri tvrdkah, ki Inserirajo v našem listu I
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
tlnjbollil Sliainl stroji
so edino
Josip Petelin«
znamke
Gritzner" in Jdler"
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blliu Prelernovaga spomenika za vodo.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
Česar ne ve$, vpraiaj
Univerzitetni Informativ. Biro
f,AR<3US“
Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije nauka).
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
Tone Halgn]
Pleskar za stavbo In pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, CelovSka cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici St. 9.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
špecijalist za ortopedična in anatomična obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Modistka M. HORVAT
LJUBU AN A, STARI TRO ŠTEV. 21.
prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi
Edini tihi
pisalni stroj
L. C. Smith & Bros Hod. 8
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1.
ADRIA
Tovarna Me liane
* Velepražarna Zrnate kave Milni za dižave
I. t. d. Brzojavi „Adrla“ Vit
Gllnce pri LiublJani
Prlporočomo Mo
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najceneje nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Stefan Ferant
urar državnih železnic
Ceile, Dečkov trs 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
AVTO - VOZI
BRCI
BENCINA!
1USO-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24 TELCEON ITEV. 560
Očala, Me
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku In urarju
Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
IhHla In naM zdrava Žitna kava
je in ostane
„ŽIKA“
Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papir* ni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
m~ t
obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje In stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
Podeljuje na krotek rok trgovske in personalne kredite najkulantneje.
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slov. Bistrica
Dunaiska cesta štev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital In rezervo Din 18,300.000.
Izvršuje vse bančne posle naitočnele in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 4S8.
Ekspoziture:
Konjice
Meža>Dravograd