OSNUTEK V ALEJA SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Izvršni svet skupščine občine Ljub-ljana Bežigrad predlaga na pobudo Iz-vršnega odbora MK SZDL Ljubljana v javno razpravo in v obravnavo občin-ski skupščini Ljubljana Bežigrad OSNUTEK družbenega dogovora o izgradnji, ure-janju in vzdrževanju Aleje spatninov in tovarištva. Z NAMENOM, DA OHRANIJO SE-DANJIM IN KASNEJŠIM RODOVOM ZGODOVINSKE DOKAZE POLPRE-TEKI^E DOBE IN DA TRDI IN ZMA-GOVITI BORBI POSTAVIJO TRAJEN SPOMENIK s k 1 e p a j o Mestna kanferenca SZDL Ljubljana, Mestna konferenca ZKS Ljubljana, Mestna konferenca ZSMS Ljubljana, Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, Mestni svet ZSS Ljubljana, Občinske konference SZDL, Občinake konference ZKS, Občinske konference ZSMS, Občinski svet ZSS in Občimski odbori ZZB NOV ter Skupščina me&ta Ljubljana, Skupščina občine Ljubljana Center, Skupščina občine Ljubljana Beži- grad, Skupščdna občine Ljubljana Moste- Polje, L Skupšfiona občtne Ljubljana Siška, Skupščina občine Ljubljana Vi<5- Rudnik, mestne interesne skupnosti (5). DRUŽBENI DOGOVOR O GRADNJI, UREJANJU IN VZDRZEVANJU ALEJE SPOMINOV IN TOVARIŠTVA ' I. TEMEIJNE DOLOCBE i 1. člen i ' Izgradnja Aleje spominov in tovari- štva (v nadaljnjam besedilu AST) kot spomemka revolucije in obeležja slav-nih traddcij okupirane Ljubljane — mesta heroja, v boju zoper okupatorja je prvenstvena družbenopolitidna nalo-ga organiziranih socialističnih sil ob-čin in mesta Ljubljane ter temeljnih samoupravnih organizacij in skupno-sti na območju, kd ga je oklemla oku-patorjeva žica. Izhajajoč iz tega in dosedanje ures-niditve projekta izgradnje AST se pod-pisniki družbenega dogovora zavezuje-jo, da bodo z združevanjem material-nih in drugih sredstev zagotovili ne-mot«i potek izgradnje in ureddtve AST po izdelanem in odobrensni projektu ter vzdrževanje že izgrajenih odsekov. Družbenopolitifine organizacije v ob-fiinah in mestu Ljubljani skrbijo za neposredno uresničevanje tega družbe-nega dogovora in za sktenitev samo-upravnih sporazumov na njegovi pod-lagi. . ¦. ¦ 2. čleo Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo skrbeli za liresni-čitev tega družbenega dogovora nepo-sredno s tem. da bodo v okviru svoje redne dejavnosti zainteresirali dim Sir-ši krog organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih jn krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejav-nikov, ki bodo na podlagi samouprav-nih sporazumov zagotovili v okviru obdine predvidena sredstva za ures-ničitev programa o prevzemu posamez-nih dejavnosta iz tega programa. Obdine se zavezujejo, da bodo v prihodnjih petih letih zbrale skupaj 50,000.000 dinarjev sredstev, in sicer po naslednjlh vsotah: Ljubljana Bežigrad 8,410.000 din Ljubljana Center 9,595.000 din I^jubljana Moste-Polje 8,705.000 din Ljubljana Siška 12,575.000 din Ljubljana Vi«-Rudnik 10,715.000 din ViSina obvezsnosti posameme obfiine je določena na podlagi upoštevanja šte-vila prebivalcev ter vlšine narodnega dohodka, splošne in skupne porabe v letu 1975. Obdine se same dogovorijo o tem, kako bodo letno v obdobju petih let realteirale svojo obveznost in kako bo-do posamdčno ali skupaj zagotovile, da bo letni dotok sredstev odražal 1/5 vseh sredstev, kd jih morajo zbrati v 5 letdh. Same se tudd dogovorijo za način realizacije svojih obveznosti (sa-moupravni sporazum oziroma druge oblike, za katere se odločijo). 3. 61en Poleg sredstev, kl jlh za uresničitev načrta AST podpisniki združujejo s tem družbenim dogovorom, bo del sredstev zagotovlj«i v okviru: % namenskih daril in volil posa-meznlkav, delo-vnili organizaoij, druž-benapolitičnih organizacij, dnižbenih organizacdj, društev in krajevnih skup-nosfei; 0 posamezne delovne organizacije in KS pa so že ui bodo prevzele askr-bo in upravljanje posameznih obeleždj AST; ' • z delovnimi akoijami' (mladtoske Movne 'brigade, JLA in drugi); • na druge načdne. 4. Mm Za načrtno uresndčevanje projekta AST skrbi odbor AST pri MK SZDL Ljubljana, v okviru kate^ga ustano-vijo podpisniki družbenega dogovora posebno komisijo. Komišija se usta-navlja z namenorti, da se bo družbeni dogovor čimbolj udinkoviito uresniče-val. - ¦ • • • • Komdsijo sestavljajo delegati vseh podpisnikov. V koiiiišijo dtelegira vsa-ka škupsetna delefeata, drtižbenopoUtiC-ne organlzacije mesta, Ljiibljdna enega (skupnega) delegata te^' vsle družbeno-poldtične organizaoije iz vsake obfiine po enega delegata. Komisija šteje 12 članov, ki izmed sebe izvblijo pred-sednika. Družbenopolitične organizaoije se za skupne delegate dogovorijo v okviru občinskih in mestne konference SZDL. 5. člen Komisija ima zlasti naslednje na-loge: • povezuje vse udeležence dogovo-ra in po potrebi tudi udeležence samo-upravnih sporazumov; • daje odboru za iagradnjo AST predloge za oddajo posameznih ob-jektov v oskrbo im upravljanje orga-nizacijam združenega dela, samouprav-nim interesnim in drugim skupnostim ter z njimi sklepa o tem samouprav-ne sporazume oairoma pogodbe; 0 skrbd, da z zakomi oziroma pred-pisi opredeljeni oziroma zadolženl družbeni subjekti izvršujejo svoje na-loge v skladu s prograrnom izgradnje AST in z določili tega družbenega do-govora; 0 redno, najmanj pa dvakrat let-no obvestd javnost o viSini zbranih sredstev in nafin njihove uporabe. Delegate v komisijo izvolijo pristoj-nl organi podpisnikov družbenega do-govora za čas uresničitve tega družbe-nega dogovora. Sedež komisije ]e prd MK SZDL Liubljana — pri odboru za izgradnjo AST. Komisija lahko za posamezne dejav-nosti, za urejanje zadev iz tega dogo-vora imenuje stalne in občasne delov-ne skupine. Komisija dela po poslovni-ku, ki ga sprejema v soglasju z odbo-rom za izgradnjo AST pri mestnl kon-ferenci SZDL Ljubljana. 6. «ki Udeležencj, ki po tem družbenem dogovoru ali posebnem sporazumu prevzemajo določene obveznosti, odgo-varjajo zanje moralno, politično in ma-terialno. H. KONONE DOLOČBE 7. Clen i Dokler ne bodo podpisand samoup-raviri sporazuini raarcnma dogovorjene druge oblike za realizacijo abvezraosta iz tega dogovora se te obveznosti re-aOtairajo v skladu z dotoaiii tega dogo-rara. 8. fllen Ta dogovor začne veljatl z dnem, ko ga podpišejo vsl udeležencd. OBRAZLOŽITEV S prvim pahodom >tOb žici otoupi-rane loubljane« je bila sprejeta ta ide-ja o trajni usposobitvl trase za piireja-nje množičmih partizamskih in lahko at-letsknh prireditev naveeanih na NOB v I^jubljani, vendar ideja ni baa reaH-zirana. Leta 1961 so delovme ongandzacd-je obeležile fcraso nekdanje žice s 102 apomin&ktma kamnoma in šestimi spo-menikl ob vpadnicah v mesto. Leta 1968 je Skupščina mesta LJub-Vjana sprejela odlok o zaščiti trase, spamenikav in spominskih kamnav ob žlcl ofcuipirane Ljubljane, vendar pa odlok nl bil dokončo iaveden in upo-Stevan pri nadaijnji izgradraji in urba-nizactji mesta Ljubijana. Ob 254etaici osvoboditve leta 1970 Je bila IJubiJana odlikovana z redom narodnega herooa kot prvo mesto v Sodalisfcičfnd federativni republiki Ju-gosJaviji in prro v zahodni Eviopl. Posebnost in enJkratnost mesta he-roja, M Je biao 1170 dni toat kaneemitra-cijsko taborišče obdano z žico, je bilo žarišče odpora enega najmamoših. naro-dav v EvTapi. Njegovo herojako vlogo v NOB so trije šfcudeotje arhite&ture pd. MK SZ35L LJubljana strnili v idej-ni projetot Aleue spominov in tovari-šbva. Realizaoioa idejnega projekta AST Je zahtevala spremembo in dopotoitve odloka o sprejetju generainega plana raevoja mesta IvariStva zdru-žuje elemeot vzgoje in iaobraževanja, alemente splošnega ljudskega odpora, rekreacije in pameni edinstven način razvijanja rervoluctanaiiniiih tradiaij he-rojskega mesta. Na potek trase aleje so dall soglas-ja RepubliSka skupnost za oeste, Ljub-Ijanski r^Kmaini aavod za spomendš-ko varstvo, Ljmbljanski urbamastd&ii zavod ki kornunaino podijetje Bast, kar je raavldao iz gradlva. PREDLOG IZVRSNEGA SVETA Iavršni avet skiApščine občine Ljub-ljana Bežigrad podpira zamisel o grad-nji, uirejanju in vzdrževaryu Aleje spo-rakiov in tovaiištva ob žici ofcupirane Ljubloane. Pri obravnavi besedila družbenega dogovora pa je bil iavršni svet mne-nja, da kaže nakatera vprašanja, zlasti obvecznosti določnaje opredeliti. To bo mogoče stocriti v teku javne razprave. Ne gJede na katere pcananjJdjivosti v samem besedilu dogovora, je glede na vsespložno utemeljenost predlagane gradnje mogoče In potrebno do sedaj pripravjjeno besedilo dati v javno raz-pravo. OsiKrma finandna komstrukciiia za izipeljavo gradnje predJaganega družbe-nega dogovora politiftno in zgodovinsko tako pomembnega objekta vključno s telesnokulturno, retaeacijsko in ljud-sko obrambno funkcijo je namreč iz predloženega besedila jasna in zasluži vso podporo. Osnovnt nameo jaivne razprave Je nedivomno mobiliziTati delavne Ijudi v TOZD, KS in SIS za vložitev' vseh po-trebnih naporov in prlspevkov za izpe-Ljavo predlagane gradnje. Istočasno pa bo tudi prilika, da se oblikujejo neka-tere ustreznejše Jormulacioe v beseda-lu dogovora. Tako je po mnenju izvrš-nega sveta lahko predvideni razdelitaik sredstev, ki odpade na občino le ori-entacija za neposredno prevzeinanje Obveznosti v TOZD, delovnih skupno-sti, krajevnih skupnosti in samoupraiv-nih interesnih skupnosti. Občina kot družbenopoMitična skup-nost in za njo občinSka skupščina pa v stoladu z našim sistemom ne more prevzeti nobenih materialnih obveano-sti te vrste (2. člen dc^ovora). Zato predvideni udeleženca tudi ne morejo prevzemati materialnih obveiznosti, dokler ne bodo sprejeti ustreani sa-moupravnl sporazumi (6. 61en dogo-vora). Zaradi vse tega issvršni svet skup-ščine občine Ljuibljana Bežigrad ne daje besedila družbenega dogowra kot predlog, ampak kot osnutek v obrav-navo. IavTšni svet skupščine občine Ljuib-ljana Bežigrad je na svoji 113. seji, dne 6. X. 1976, razpravljal o osnuitteu družbene^a dogovora o izgradnji, nre-janju in vadrževamju Aleje spominoiv ta tovariStva in sprejel SKLEP da predlaga, da v skladu s 153. ffle-nom sitatuta občine Louibldana Bežigrad nat) zbor združenega dela, zbor krajev-nlh skupnosti družbenopalitični zbor obravnavajo osnutek družbenega dogovora o i^rad-nji, urejanju in vadržOTanju Aleje spo-minov in tovarištva in ga dajo v jamno razpravo do 15. novembra 1976.' Pri|pc«i)ibe iz javne razprave bo zbi-ral izvršni svet skupščine občine Ljub-ljana Bežigrad do konca javne razpra-ve, do njih zamzel staMSča in z njimi seznanM občinsko skupščino ob pred-ložitvi besedUa družbenega dogovora. IZVRSNI SVET