Letoo XV
Številka 8 (470)
Velenje, 2. marca 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
»•••••a

Tudi letos osrednja prireditev za dan žena
Osrednja občinska proslava za vse žene iz občine Velenje v počastitev praznika žena bo v četrtek, 8. marca ob 17. uri v Rdeči dvorani v Velenju. V kulturnem programu, ki so ga pnripravili za to priložnost, bodo sodelovali ansambel Štirje kcovači, gimnazijski dekliški pevski zbor, mešani pevski zbor Gtorenje, Šaleška folklorna skupina, skupina za izrazni ples in ^ reecitatorska skupina osnovne šole Veljko Vlahovič.
Na proslavi bodo podelili tudi nagrade in priznanja neajbolje uvrščenim na mednarodnem teku žena po ulicah Velenja.
Ob 8. marcu pa bodo v knjižnici kulturnega centra Ivan Mapotnik v Velenju pripravili še razstavo ženskih ročnih del.
Osrednjo praznično prireditev bo omogočila samoupravna imteresna kulturna skupnost Delovne organizacije in krrajevne skupnosti naj pravočasno prevzamejo vstopnice v Rideči dvorani Velenje. Vstopnine za prireditev v Rdeči thlvorani ni!
Znana imena na teku žena v Velenju
Sprejeti oziroma dopolniti delovne usmeritve
Prav vsi komunisti v Šaleški dolini morajo kar najbolj odločno, zavzeto in nepopustljivo, idejno in akcijsko enotni, uresničevati v okolju, v katerem živijo in delajo, prednostne naloge sedanjega obdobja — Zagotoviti je treba enotno akcijo uresničevanja skupno dogovorjenih ciljev, odpravljanja negativnih pojavov ter hitrega in učinkovitega reševanja perečih družbenih problemov in težav, s katerimi se vsak dan in neposredno srečujejo
naši delovni ljudje in občani
Kot smo že poročali, je občinska konferenca ZKS Velenje na svoji zadnji seji, ob obravnavi ocene stanja na področju samoupravnega družbe-n o—ekon omsk ega razvoja, usposobljenosti in akcijske usmerjenosti komunistov, organizacij in organov ZK, določila komunistom in vsem organizacijskim oblikam ZK v Šaleški dolini nove naloge.
Prav vsi komunisti, zdaj jih je v občini Velenje 3.424, ki so vključeni v 130 osnovnih organizacij ZK, morajo kar najbolj odločno, zavzeto in nepopustljivo, idejno in akcijsko enotni, uresničevati v okolju, v katerem
C
etoss bodo nastopile atletinje iz Madžarske, Romunije, Bolgarije, Velike Britanije, Poljske, Francije, Sovjetske zveze, Švice, Italije in Avstrije
- Vetlenjski atletski klub bo tudi letos organiziral mednarodni i tek žena po ulicah Velenja v v počastitev 8. marca, praznhika žena vsega sveta. Ko so se ! organizatorji pred dvema letomna odločili za organizacijo te meednarodne atletske manife-»tacijeje, je bila njihova želja, da bi v yVelenje privabili najboljše atletiiinje sveta. Kot kaže, jim bo to v porecejšnji meri uspelo že na
letošnnjem tretjem pouličnem teku.
Udeležbo svojih atletov so zagotctovile atletske zveze iz Madžzarske, Romunije, Bolgarije, VVelike Britanije, Poljske, Franccije, Sovjetske zveze, Švice, Italije e in Avstrije. Med atletinja-
mi iz Sovjetske žveze bo v Velenju nastopila tudi Svetlana Ulmanova, evropska prvakinja iz Prage leta 1978. Poleg tega bomo v Velenju videli letos tudi lansko zmagovalko Kornelijo
Burki iz Švice, organizatorji pa se dogovarjajo še z Norvežanko Greto Weitz, lani drugo na evropskem prvenstvu v Pragi, sicer pa svetovno pravakinjo na 300 metrov.
živijo in delajo, prednostne naloge sedanjega obdobja. Tako morajo v slehernem tozdu utrjevati ekonomski in politični položaj delavcev, odločno odpravljati ovire in odpore tehno-birokratskih skupin in posameznikov pri uveljavljanju oblasti delavcev, v uresničevanju pogojev, da delavec resnično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Nadalje so komunisti dolžni utrjevati samoupravne družbeno ekonomske odnose, hitreje in uspešneje razvijati materialno osnovo družbe ter krepiti in uveljavljati politični sistem socialistične samoupravne demokracije. Družbeno samozaščito in koncept splošne ljudske obrambe bomo morali v prihodnje razvijati v množično in politično gibanje delavcev in občanov ter sistematično uveljavljati organizirane oblike in načrtno usposabljati delavce, mladino in vse občane za samozaščitne in obrambne naloge. Ob tem pa ne bi smeli pozabiti tudi na idejno politično, organizacijsko in kadrovsko usposabljanje organizacij ZK,
zaostriti bo treba odgovornost za 'iresičevanje sprejetih stališč in sklepov ob aktivnem političnem delu slehernega komunista v družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah, skupščinskem sistemu in samoupravnih organih, in to na vseh mestih, kjer sprejemamo samoupravne odločitve in uresničujemo samoupravne sporazume in družbene dogovore.
Dopolnitev lastnih ocen in programov akcijskih nalog
Oceno stanja na področju samoupravnega družbeno ekonomskega razvoja, usposobljenosti in akcijske usmerjenosti komunistov, organizacij in organov ZK ter sklepe, ki jih je sprejela občinska konferenca ZK Velenje na svoji 8. seji, bodo obravnavale vse osnovne organizacije ZK v Šaleški dolini ter sprejela oziroma dopolnjevala lastne ocene in programe akcijskih nalog za delo OO ZK v tozdih in krajevnih skupnostih.
(nadaljevanje na 2. strani)
USTANOVNA SKUPŠČINA SAVINJSKO ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Danes dopoldne, 2. marca, se bodo zbrali v sejni dvorani skupščine občine Velenje na grvo sejo skupščine Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Na prvi seji skupščine bodo sprejemali statut Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, izvolili njene organe ter sprejeli program dela te nove medobčinske gospodarske zbornice za leto 1979.
SEJE ZBOROV SO MOZIRJE
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje so se konec prejšnjega tedna sestali na ločenih sejah in samostojno razpravljali o številnih pomembnih zadevah. Sprejeli so programe svojega dela, razpravljali so o resoluciji o družbeno -ekonomskem in socialnem razvoju občine Mozirje v letošnjem letu, sprejeli so dogovor o usklajevanju davčne politike v občini in predlog odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega načrta občine Mozirje za obdobje 1981-1985. Zbor krajevnih skupnosti je med drugim sprejel tudi odlok o zaščiti javnega parka Savinjski gaj.
URNIK TEKMOVANJA MEDNARODNEGA TEKA 2ENA V VELENJU - 8. marec 1979
15.30 - slovesna otvoritev
15.45 — pričetek tekmovanja
15.50 — 3 x 500 metrov pionirke—štafeta
16.00 - 3 x 1000 metrov pionirji-štafeta
16.15 - 2000 metrov mladinke
16.25 - 6000 metrov člani
16.50 — 3000 metrov članice—glavni tek
17.50 — razglasitev rezultatov tekmovanja v Rdeči dvorani
Razglasili športnike Velenja za leto '78
Najboljši športnik, športnica in ekipa ter najboljše šolsko športno društvo za leto 1978 v občini Velenje so znani — Uradno so jih razglasili pretekli petek med športno zabavno prireditvijo, ki so jo pod geslom VZGOJA DELO ŠPORT organizirali občinska Zveza za telesno kulturo ter uredništvi Našega časa in Radia Velenje
130.000 ton premoga nad planom
V prvvih dveh mesecih so velenjski rudarji, zahvaljujoč delu na vse delavnike, presegli osnovvni proizvodni načrt za 18 % — Poslej zaslužen počitek ob koncu tedna — Marca bodo v velenjskem premogovniku nakopali 415.000 ton lignita
Febbruarja bodo velenjski ru-daiji,, po zadnjih ocenah sodeč, nakoppali okrog 410.000 ton lignitata. Poprečni dnevni izkop [lignitata je bil tudi v mesecu februaiarju nad predvidenim, izje-
REŠEVANJE STTANOVANJSKEGA PROBLEMA
Claiani izvršnega sveta skupščine obbčine Mozirje so na svoji davrvni seji sprejeli družbeni >v<vor o soudeležbi za prido-:ev stanovanjske pravice. S ddogovorom želijo v mozir-obibčini hitreje reševati stano-* " ika vprašanja delavcev, ejeleli so tudi odredbo o reveentivnih cepljenjih in oiostičnih ter drugih pre-avahh živali na območju obči-Mosozirje v letošnjem letu-.
ZBOR CLANIC TFEMELJNE BANKE
V p ponedeljek je bil v dvorani Sčičine občine Velenje 5. zbor ic 1 Ljubljanske banke - Temdj-baranice Velenje. Na zboru so tvnaiavali gradiva v zvezi z zaklju-ma a računoma LB - Združene ke : in LB - Temeljne banke ilenjeje za preteklo leto. Sprejeli so di fininančni načrt za leto 1979 ter čiliili obrestne mere in tarife za koče e leto. Ponedeljkov zbor čla-c LB B - Temeljne banke Velenje je igel 1 tudi sklep o pripravi in jetjttju srednjeročnega plana LB -neljnljne banke Velenje za obdobje 981 —1985.
ma so le sobote, ko so na dan pridobili v poprečju 14.850 ton premoga, kar je 13 %manj, kot so računali. Velenjski rudarji so po 3 mesecih neprekinjenega dela, decembra so delali tudi dve nedelji, že utrujeni in so resnično potrebni počitka. Velika utrujenost rudarjev se že odraža tako v proizvodnji kot v čedalje večjih izostankih z dela ob sobotah.
Sicer so na rudniku lignita
Velenje s proizvodnjo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zadovoljni, saj je bila za 130.000 ton višja od tiste, ki so jo določili z osnovnim delovnim načrtom. Višja proizvodnja je rezultat povečane dnevne proizvodnje in pa dela ob sobotah, ki so bile najprej predvidene za proste. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so se v zadnjem času znova povečale (Nadaljevanje na 2. strani)
Izbor najboljših je opravila posebna komisija pri predsedstvu občinske zveze za telesno kulturo in je vrh dosežkov 23 klubov in 13 društev s štirinajstimi sekcijami, ki so vključeni v ZTKO Velenje in združujejo 1652 tekmovalcev v vrhunskem športu, 4910 udeležencev množične telesnokulturne dejavnosti in 3500 učencev v osmih ŠŠD. Torej skupaj nad 10 tisoč občanov. Iz tega sledi, da vsak tretji prebivalec Šaleške doline goji eno izmed telesno kulturnih dejavnosti.
Na slovesni razglasitvi šport-
nikov 78 v občini Velenje imel slavnostni govor JO MELANŠEK, predsednik občinske zveze za telesno kulturo, priznanje in pokale pa sta najboljšim podelila Marjan Ga-beršek, predsednik izvršnega odbora skupščinske telesnokul-
turne skupnosti in Vera Zupančič podpredsednica občinske zveze za telesno kulturo. V zabavnem delu večera pa so sodelovali Unioni s pevko Meto Močnik ter skupina za izrazne plese velenjske glasbene šole pod vodstvom Dragice Mavec.
V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme brez večjih padavin. Postopoma bo toplejše.
Havdija Jug in Franc Mdanšek po prejetju priznanja
S krajšo svečanostjo in sprejemom mladincev v enote teritorialne obrambe seje pri Žlebniku končala tretja etapa pohoda po poteh XIV. dvivizije, ki se je je udeležilo 140 pohodnikov. Zadnja etapa pohoda pa se je končala v Rečici ob Savinji. Tu je bila tudi manjša proslava.
V soboto 24. februarja pa so se zbrali vsi udeleženci pohoda po poteh štirinajste in borci te divizije na zaključni slovesnosti v Mariboru, kjer je imel osrednji govor sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.
Vsem ženam v občini Velenje iskreno čestitamo za praznik 8. marec
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZRVS Skupščina občine Velenje Izvršni wet skupščine občine Velenje
Številka 8 (470) - 2. marca 1979
Sprejeti oziroma dopolniti delovne usmeritve
(nadaljevanje s 1. strani)
Upoštevaje sklepe 8. seje konference ZK Velenje bodo morala zdaj vodstva drugih družbeno političnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občini sprejeti oziroma dopolniti delovne usmeritve. Idejna osnova oziroma izhodišče teh programov morajo postati naloge in smernice zadnje seje občinske konference ZK Velenje, tudi z namenom, da v akcijo za uresničevanje skupnih ciljev vključimo kar največ delovnih ljudi in občanov. Enaka naloga čaka tudi komuniste v občinski skupščini, samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, saj morajo vsa skupščinska in samoupravna telesa sprejeti oziroma uskladiti programe dela z nalogami in smernicami občinske konference ZK. Tako bo dejavnost subjektivnih sil v celotnem političnem sistemu usmerjena v enotno akcijo uresničevanja skupno dogovorjenih ciljev, odpravljanja negativnih pojavov, ter hitrega in učinkovitega reševanja perečih družbenih problemov in težav, s katerimi se vsak dan in neposredno srečujejo naši delovni ljudje in občani.
Vodilo pri opredeljevanju in oblikovanju stališč komunistov
Naloge in smernice 8. seje občinske konference ZK Velenje morajo postati vodilo pri opredeljevanju in oblikovanju stališč komunistov tudi pri presojah rezultatov gospodarjenja, posebej še ob sprejemanju periodičnih in letnih zaključnih računov. Sprejemati bo treba take sklepe, ki bodo dejansko
odraz dinamičnega družbeno ekonomskega razvoja, usklajenih možnosti in potreb posameznika ter družbe v socialističnih samoupravnih odnosih.
Vso aktivnost okrog uresničevanja sklepov 8. seje občinske konference ZK Velenje bo usmerjal njen komite. Najpozneje ob koncu leta 1979 pa bo občinska konferenca celovito ocenila uresničevanje sprejetih sklepov ter določila ukrepe oziroma nave naloge in smerni-
130.000 ton premoga nad planom
(Nadaljevanje s 1. strani)
zaloge lignita na deponijah šoštanjskih termoelektrarn, in so znašale ob koncu februarja nekaj nad 261.000 ton.
Marca bodo velenjski rudarji delali 24 delavnikov, nakopali pa naj bi, kot računajo, 415.000 ton lignita.
Zadnje dni, ko je velenjski rudarski kolektiv obravnaval gospodarjenje v letu 1978, je ugotovil, da izgube ne izkazuje, vendar pa tudi ni ostanka dohodka, zaradi česar še ni oblikovan sklad skupne porabe. Pričakujejo pa, da bo v mesecu marcu uresničen sklep skupščine interesne skupnosti elektrogospodarstva o zagotovitvi sredstev za sklad skupne porabe.
Med razpravo o gospodarjenju v preteklem letu pa je bilo še ugotovljeno, da zlasti niso izpolnjeni načrti o modernizaciji proizvodnje, kar je pomembno vplivalo že na dosežke v letu 1978, pogojuje pa tudi gibanje proizvodnje v letošnjem letu. Poglavitni razlog za kasnitev je preusmeritev na domačo opremo in pomanjkanje kvalitetnih jekel, sicer pa so dobili z zamudo tudi dovoljenja za uvoz opreme, ki jo pri nas še ni mogoče kupiti.
ce za delovanje komunistov v Šaleški dolini.
Trije novi sveti ZK v krajevnih skupnostih
Zapišimo še, da je občinska konferenca ZKS Velenje na svoji zadnji seji potrdila predlog za novo organiziranost in delovanje ZK v Šaleški dolini. Ustanovila je nove OO ZK ter
svete ZK v krajevnih skupnostih Velenje - Center Levi breg, Velenje - Center Desni breg ter Šoštanj. Sklenila pa je tudi, da bodo nekaj komunistov ki so bili doslej vključeni v OO ZK v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, prestavili v osnovne organizacije ZK v krajevnih skupnostih.
Spregovorili o svojem delu
Krajani Raven so v nedeljo svečano proslavili svoj krajevni praznik. Zbrali so se v preurejenih prostorih stare šole in se z recitalom, pesmijo in besedo spomnili na ta dan pred 35. leti, ko seje skozi nemški obroč v tej vasici prebijala utrujena, premražena in lačna XIV. divizija. Domačinom je spregovoril Milan Pugelj,borec te divizije. Omenil je NOB in pohod XIV. divizije ter se zahvalil domačinom za skrb in razumevanje, ki so ga izkazali borcem v vseh letih vojne ter za gostoljubnost in sodelovanje ob preboju XTV. divizije. Po govoru je bil kratek kulturni program, v katerem so sodelovali učenci podružnične šole, pevski zbor in ansambel bratov Sušeč.
0 osnutkih pomembnih odlokov
V nedeljo je bil redni občni zbor društva invalidov občine Velenje. Člani društva so se zbrali v Kulturnem domu v Šoštanju, kjer so najprej spregovorili o dosedanjem delu društva, ter o težavah invalidov v sodobni družbi. Društvo, sedaj šteje 1440 članov in je z občnim zborom zaključilo prvo desetletje organiziranega delovanja.
Njegova glavna naloga je pomagati invalidom pri rehabilitaciji in zaposlovanju ter ponovnem vključevanju v družbeno življenje. Na občnem zboru so člani društva kri-
tično spregovorili o uspehih v preteklem desetletju in pokazali na pomanjkljivosti, ki jim je potrebno v prihodnjem obdobju posvetiti večjo pozornost in jih tudi odpraviti.
Na občnem zboru so invalidi sprejeli tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto, sprejeli pa so tudi program prireditev in izletov, ki jih nameravajo organizirati. Prva prireditev bo že 5. marca, ko bodo ob 16. uri organizirali sprejem ob dnevu žena za vse članice in za tiste žene, ki imajo v družini invalida. Sprejem bo v Kulturnem domu v Šoštanju.
Pred tednom dni so se na 16. redni seji sešli člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Na seji so med drugim obravnavali osnutke odlokov o zdraviliškem redu v naselju Topolšica, o varstvenih in varnostnih ukrepih ter zaščiti in izkoriščanju jezer na eksploatacijskem področju Rudnika lignita Velenje, o ravnanju s plodno zemljo ter izkopanim materialom pri gradbenih delih v občini Velenje in osnutek pravilnika o opremi ter razporeditvi delovnega časa komunalnih nadzornikov. Poleg tega so razpravljali tudi o predlogu pravilnika o nalogah in dolžnostih nadzornih organov pri stanovanjski, industrijski in komunalni izgradnji ter predloge sklepov komisije za urbanizem. Ta komisija je med drugim sklenila, da se ne dovoljuje spreminjanja zazidalnega načrta naselja Pohrastnik in da se ne izdajajo izjemne lokacije za naselje
Šalek-Gorica, dokler se območje ob tej zazidavi urbanistično ne uredi. Prav tako se izjemne lokacije ne morejo izdati za področje Lokovice, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta industrijske cone. ---
VČERAJ SEJA IZVRŠNEGA SVETA I
Včeraj, 1. marca, seje na 17. seji sestal izvršni svet skupščine občin« Velenje. Člani so med drugim razpravljali o problematiki inšpekcij skih služb v naši občini ter obravna vali poročila o njihovem delu. Beseda pa je tekla tudi o osnutku aneksi k družbenemu dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1979.

STANE TERČAK _
Gora jurisev
XIV. divizija na Graški gori 21. februarja 1944. (Foto i. Petek) (slika zgoraj in spodaj)
5rŽicarji" so se oglasili prav v vsaki hiši. Njihovi nahrbtniki niso bili nikoli prazni. Bili so prave beraške malhe. Za največjo silo si v njih našel suhe hruške, orehe in kose trdega, suhega, večkrat tudi zmrznjenega kruha, ki je predstavljal na pohodih včasih veliko bogastvo. Večkrat so taki Jntendanti za sebe" predstavljali za vso kolono nevarnost. Nehote so kazali pot, kod se premikajo naše kolone. Tudi v kurirskih žepih se je našlo vedno kaj za pod zob. Kurirji so bili iznajdljivi fantje. Če ni bilo nikjer prahu tobaka, kurir Ludvik gaje imel. Kajenje je bilo njegovo veliko veselje. Korenine domačega tobaka, drobno narezane so se vedno našle pri njem. Vsi smo jih kadili z veliko slastjo. Vsaj po tobaku so dišale. To pa je bilo v težkih trenutkih že nekaj, večkrat pa je pomenilo mnogo.
Hrib, ki smo ga posedli, je imel dva vrhova, med njima je bilo majhno sedlo. Od vseh strani je bilo zavarovano. Streli, pa naj bi bili še tako gosti, mu niso mogli do živega. Vsi bi se odbili na vrhovih, ali na smrekah. Tu je bila komora, bih so tudi ranjenci in kulturna skupina XIV. Udarne divizije: Kajuh, harmonikaš Janez, komponist himne XIV. Udarne divizije Marolt—Špik, kipar Janez Be-lač, Brina, Vera in ostali.
Trenutno je obstajala zanje samo ena nevarnost: „kanoni," kakor je dejal komandant četrtega bataljona Šnuderl. Če bi začeli preko hribov, ki smo jih zasedli, nabijati topovi s svojimi registri, potem bi postajalo nevarno. Borci niso imeli pred topovskimi izstrelki prevelikega rešpekta. Bila pa je stvar, s katero smo se precej pogosto srečevali, kadar smo se spoprijeli s Švabi: minometalec.
Kepetan Nace je večkrat dejal: „Kdo si je le izmislil te frdamane cevi! Taka majhna stvar, pa takšen grom in take
rane!
i"
Topovski streli so res močno grmeli in sikali, napravili večji ali manjši lijak v zemlji. Toda, Če ti ne prileti izstrelek na glavo in si se pritisnil k zemlji, ni bilo hudega. Bosti se z mino, pa je bila povsem druga stvar. Na mestu, kamor je padla, ni napravila škode, toda daljno okolico je poškropila s svojimi izstrelki. V kogar je udarilo, ni več dačil trave. Na pohodu smo se dobro seznanili z njimi. V prvi borbi, ki smo jo imeli po prehodu slovensko-hrvaške meje, smo se zgrabili z Nemci in ustaši na progi Zagreb-Karlo-vac, med postajama Kraljevac-Lipnica. Tomšičevci so napadali, ostale brigade pa so se pripravljale za prehod preko proge. Iz bunkerja na progi so zakadili mino tudi med nas. Zgubili smo komandanta Šer-ceijeve brigade Jako, kulturnika Kržeta in imeli še kopo ranjenih. Tomšičevci, ki so jurišali, so imeli manj izgub.
Tudi mine so predstavljale za komoro v sedlu nevarnost, toda mnogo večjo kakor topovi.
Okrog druge ure popoldne je sprejela XIV. Udarna divizija borbo na Graški gori — gori jurišev.
Severno pobočje gore, ki se s svojimi gozdovi zajeda prav v Mislinjsko dolino, so si šli ogledat komandir Požar, Pero in Tone. Približno četrt ure pod nami na čistini, obdani od vseh strani z gozdom, je stala hiša. Previdno in počasi so jo fantje prirezali do roba gozda in hišo strokovnjaško pretipali z očmi z vseh strani. Okoli hiše je bilo vse mirno, stopili so na čistino. V naslednjem trenutku je že zarigalo izza ogla hiše. Kar tako pa se naši niso dali odgnati. Polegli so za smreke in vžgali enkrat, dvakrat. Za več strelov ni bilo časa. Kokor čebele ob rojenju so se usuli Švabi iz hiše in hlevov. Treba je bilo vzeti pot pod noge. Ogledniki so se kar davili, ko so prisopihali po strmini in javili, kaj so videli.
Načelniku štaba Prodniku kal
nišlo v glavo, da bi bila že
švabska sila zbrana v naši bliž ni. Odredil je ponovno pregledj terena in se tudi sam napotil [ pobočju k hiši. Premikali so : z največjo previdnostjo.
Zgoraj na previsih so bataljof ni že zasedali širok obroč oko! vrhov. Vsak hip je lahko nastol pilo presenečenje.
„Svabi so muhasti, fantje! imejte oči odprte na široko! ušesa napnite, da vam ne uidrf noben šum, in nategnite vratof ve!" je rekel hudomušno politi komisar Švejk.
,Ne boj se, Švejk, za nas,mil bomo vžgali, kakor bi stri' vsekala, če bo treba!" so mi odgovorili borci na položajih ii lomili smrekove veje. Pokladi so jih po snegu, da so ležali suhem.Marsikateri sije postiljall lastni grob. Čez četrt ure so se zopet zaslišali streli pri hiši. Najprej posamezno, nato v sku j pinah. Kmalu so prisopihali Prodnik in ostali k bi "' Prodnik, ki so ga vse oči vprašujoče gledale, se je brez besed napotil k štabu brigade. Bilje resen. Ostalih so bile same oči. „Da bi imeli mitraljez ali bacač, to bi jih ležalo okoli bajte!"je povzel Pero. „Pri bajti jih je vsi zeleno in še novi se vale po kolovozu. Najbolje bi bilo, di bi se zagnali mednje, jih zgrabil z vseh strani in zmleli," je Pen izpopolnil Požar.
Prav je imel, čakati res ni kazalo. Komaj smo dobro pod košato smreko in si postlal pod njo z nalomljenimi vejami, so že zadele na Švabe naJ izpostavljene straže. Začele so se umikati pred njimi h glavnini na pobočju.
Si komandantom Ronkoi smo še zadnjič pregledali polo žaje bataljona in ukrenili pn borcih vse potrebno.
Mitraljezec Stojan se je zasid ral v bližino visoke smreke z debelim štorom. Pred njim ji bila čistina.
Po govoru, v katerem se je Marta Paulin - Brina dotaknila še pomembnega dela, ki ga je mladi Kajuh opravil med NOB s svojimi pesmimi in pozdravila mlade, ki obujajo in negujejo tradicije NOB, so v vrste teritorialne obrambe sprejeli 40 novih članov. Komandant tretje etape pohoda Stane Tepej pa je predal raport komandantu četrte etape. Po odličnem pasulju so se pota mladih pohodnikov razšla. Udeleženci četrte etape so krenili proti Belim vodam, ostali pa sojo ubrali v Zavodnje ali proti dolini — vsi z istim ciljem — čimprej domov. S sabo pa so ponesli številne prijetne spomine.an mnogo novih spoznanj. ;
f-^
OPRAVIČILO
Zaradi pomanjkanja prostora v pričujoči številki nismo mogli objaviti vseh rubrik in prispevkov. Objavili jih bomo v naslednji številki. Prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO NC
v_ Tg -_J
Končal se je letošnji pohod po poti štirinajste
Nosililci zadnje etape letošnjega pohoda Po poteh slavne 14. divizije so bili mladi iz
Gornje Savinjske doline
Bilo nam je lepo
Tako so menili pohodniki, ki so se udeležili tretje etape pohoda od Frankolove-ga do 2lebnika. Prijateljski stiski rok in široki nasmehi so potrjevali te besede. Na koncu etape so bili pozabljeni vsi mali nesporazumi, vse male težave, naporni dnevi in žuijave noge. Še zadnji pasulj in domov v toplo kad, v vsakdanje življenje. Prihodnje leto pa spet, mar ne? !
Pobleg njih in vojakov so pohoodno enoto sestavljali še pohoodniki iz Maribora in mati-borskke regije, iz občin Ljubljana IMoste-Polje in Vič, iz Trbowlja, Zagorja, Hrastnika, Jesennic in Grosuplja. Vsega skupaaj je pohodna enota štela dobririh 250 mladink in mladincev
' 2 Zbrali so se v Zavodnjah in kasneieje na kmetiji Žlebnik prevz/zeli pohodno zastavo od vrstniiikov velenjske občine, ki so bilili nosilci prejšnje etape. V četrtetek so mladi prišli do Belih vod, , kjer so jim domačini pripraravili prijeten program in -tovarniško srečanje. Naslednjega dne : so krenili proti Šmihelu.
Med 1 potjo so se ustavili pri Kelneneijivi mami, ki jim je s
svojo pripovedjo obudila spomine na težke dni našega revolucionarnega boja. V Šmihelu so ob priložnostni slovesnosti pri spomeniku k njemu položili venec in pot nadaljevali do Žekovca.
Priložnostne slovesnosti tudi tukaj ni manjkalo, po kosilu pa so se mladi iz vseh krajev pomerili še v streljanju z zračno puško. Od Žekovca so se pohodniki napotili proti Dol. Suhi.kjer so jim ob spomeniku padlim borcem 14. divizije pripravili program taborniki, pohod pa so zaključili v petek popoldne na Rečici ob Savinji.
Po zaključni prireditvi na trgu v Rečici so mladi poslušali predavanja, zvečer pa so se skupaj z
borci in domačini zbrali na tovariškem srečanju.
Mladi so dobro opravili svojo nalogo. Prehodili so dobršen del poti, po kateri je med vojno zmagovito stopala Štirinajsta. Počastili so spomin njenih padlih junakov in obudili spomine na težke in herojske dni naše polpretekle zgodovine. Povsod so bili lepo sprejeti. Domačini so jim z veseljem obujali spomine, mladi so jim v spomin na letošnji pohod podarili knjige. Gostoljubja ni manjkalo nikjer. Tudi svečanega vzdušja ne. O tem so pričale številne zabave, ki so pohodnike spremljale na vsej poti in na vsakem mestu. Zato se ne kaže čuditi iskrenemu vzkliku „Nasvidenje prihodnje leto."
TONČKA VODNIK -
Čeprav nisem več rosnih let, se redno udeležujem različnih pohodov. Osem let sem že v štabu za pohod po poteh AVNOJ. Bila sem tudi na pohodu po poti V. ofenzive, na pohodu v spomin osvoboditve Titovih Užic ter na pohodih, ki jih vsako leto organiziramo v naši republiki.
Menim, da so takšni pohodi koristni. Prvič zato ker ponovno srečamo prebivalce, domačine, ki so med vojno pomagali partizanom in se jim zahvalimo, drugič pa zato, ker se tako poglablja bratstvo, prijateljstvo in se porajajo nova znanstva. Mla-
Tončka Vodnik
dina na takšnih pohodih spoznava svojo domovino in jo še bolj vzljubi. Pohod po poteh XIV. divizije v tako širokem in še širšem obsegu je prav gotovo izredna pridobitev, posebno še, ker na njem sodeluje toliko mladih.
STANE TEPEJ -(komandant tretje pohodne enote). Škoda, da je bil letošnji pohod tako zelo naporen in je od udeležencev zahteval predvsem kondicijo. Premalo časa je bilo, da bi ob partizanskih obeležjih in pri za-
K
Janez Herman
po poteh XIV- divizije. Upam, da bomo zadovoljivo opravili zastavljeno nalogo in uspešno končali letošnji pohod po poti legendarne
divizije.
VLADO KRETIČ - Letošnji enajsti pohod je bil po mojem mnenju zelo dober. Disciplina je bila boljša kot na večini prejšnjih, kljub temu pa sitno: se tudi tokrat srečevali z nekaterimi pomanjkljivostmi. Ni bilo prav, da so nastajale posamezne skupine. To prav gotovo ni
Vlado Kretič
prispevalo k zbliževanju in boljšemu spoznavanju. Upam, da bo prihodnje leto pohod še bolje organiziran in da bo tudi celotna pot nekoliko bolj popestrena in manj naporna.
Pri občinski konferenci ZSMS Velenje so pohod pozitivno ocenili, vendar so mnenja, da je v naslednjih letih potrebno pohod organizirati nekoliko drugače, če bo to še naprej republiška akcija. Pot je bila prenaporna, poleg tega pa so bili številni mladi prikrajšani, ker se pohoda zaradi omejitve števila pohodnikov niso mogli udeležiti.
Stane Tepej
vednih domačinih zastali malo dlje. Vso pot, predvsem pa prvi del, nas je neusmiljeno preganjal čas. Ta del je bil tudi slabo organiziran. Sicer pa sem mnenja, da so takšni pohodi zelo zanimivi in koristni.
JANEZ HERMAN -(komandant četrte pohodne enote). Četrta etapa pohoda je od Zavodenj do Rečice v Savinjski dolini. Najprej bomo krenili iz Zavodenj do Belih vod, kjer bomo prenočili, nato pa bomo nadaljevali pot do Rečice. V četrti pohodni enoti je 250 pohodnikov. To je moj prvi pohod
neprestanih bojev v globoko zasneženih globačah in strminah.
Prejšnji dan smo v bojih na Graški gori izgubili kiparja Belača, na dan Kajuhove smrti pa je dopoldan v jurišnem preboju sovražnega obroča na Ravnah ranjen obležal Sveto Marolt — Špik, komponist himne XIV. divizije. Nemci so ranjenega ujeli in ga kasneje ustrelili kot talca v Zagorju . . .
Tako smo se znašli tukaj pri Žlebniku precej osameli kulturniki. Med potjo se je namreč izgubil tudi naš harmonikar Janez Lavrič. Bil je pustni torek. Po nekaterih samotnih hišah, mimo katerih smo se izčrpani pomikali so mesili testo za pustne krofe. Dan veselih ljudskih norčij je bil pravo nasprotje žalostnemu raz-poroženju naše vojske. Mračilo se je že. Pravkar so določili mesta za stražarje, ko je hišo obkolila skupina nemških vojakov zakritih z belimi ogrinjali.
V zgornjem nadstropju,
Pohodniki so se zbrali pred Žlebnikovo domačijo
kjer smo se nahajali,nas je nekaj že poleglo po tleh in spominjam se, da sem se prebudila iz
Marta Paulin - Brina
mučne dremavice.v katero sem že skoraj potonila, ko sem slišala prve strele. Kajuha ni bilo v prostoru. Ko sem v nemiru in težki slutnji stekla po stopnicah, je že mrtev ležal v pritličju. Sovražna krogla ga je zadela na vratih, ko nas je hotel branit pred napadom ..."
dolgi ,,kači" prebijali ^skozi zimsko pokrajino k tej prijazni obnovljeni domačiji. Tu so se zbrali mladi iz naše občine iz Žalca, Mozirja, Ljubljane, Kranja, Hrastnika, Zagorja, Jesenic, Grosuplja ter vojaki iz celjske in postojnske garnizije.
Na kraju, kjer je pred 35. leti padel veliki partizanski pesnik Karel Destovnik - Kajuh je kulturna skupina osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh iz Šoštanja pripravila kratek kulturni program. Spomin na boje velike divizije, na njene borce in pesnika Kajuha pa je obudila članica nekdanje divizijske umetniške skupine Marta Paulin
-	Brina. V tej skupini, v kateri so bili poleg baletne plesalke Brine še Vera Hreščak — Bebler, glasbenik Cveto Marolt
-	Špik, kipar Janez Weiss -Belač in harmonikarja Janez Lavrič in Kostja je bil Kajuh vodja, ki je bil hkrati politični govornik, recitator, pevec in organizator mitingov.
Marta Paulin je na svečanosti ob spomeniku Karlu Destovni-ku - Kajuhu pri Žlebniku med drugim dejala: „Tu je kraj smrti nam vsem znanega in dragega Kajuha. V tej hiši, ki je zaradi požara že spremenila nekdanjo podobo, smo se člani kulturniške skupine XIV. divizije prav na ta dan, 22. februarja 1944, ustavili, da bi se vsaj malo odpočili po napornih dneh
Mlaadim je spregovorila baletna plesalka Marta Paulin -Brirna - Obudili spomin na Karla Destovnika — Kajuha
K sppomeniku Karla Destovnika — Kajuha so mladi položili vence
Prri Žlebniku se je končala XIV. divizije. Zasopli in zdravo tretjija etapa pohoda po poteh utrujeni, so se pohodniki v
6 in*
Moziije in okolica se ponašata z bogato zgodovino. Prvi papirji, ki pričajo o* trških pravicah Moziijanov segajo daleč v trinajsto stolelje. Pozneje je kraj v celoti uničil požar, ognjeni zublji pa so uničili tudi takratni arhiv mozirskega magistrata nad katerim je vladala žovneška gospoščina. Avstrijski cesar je Mozirju ponovno podelil trške pravice leta 1581. in od takrat dalje je ohranjeno bogato zgodovinsko izročilo, zlasti seveda za bližnjo preteklost.
Rudi Zager
Delo in življenje Mozirja in njegovih prebivalcev vseskozi opredeljuje zlasti ena značilnost — visoka raven narodne zavesti in izrecno odklanjanje potuj če-vanja. Tu so ustanovili daleč naokrog prvo čitalnico in vsi trža-ni so bili njeni udje, kar je še zlasti pomembno. Zelo zgodaj je tukaj pričela z delom slovenska hranilnica in posojilnica, bila je peta po vrsti na vsem Štajerskem. Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva je bila ustanovljena v Mozirju še istega leta kot društvo samo, za kar ima seveda velik delež zaslug Fran Kocbek. Še bi lahko naštevali, pomembno pa je med drugim tudi dejstvo, da se je narodna zavest vseskozi krepila in je svojo trdnost izkazala tudi v odločilnih dnevih ob začetku in poteku druge vojne.
Današnja krajevna skupnost Moziije je bila ustanovljena leta 1964. Meri dobrih 5.344 hektarov in je od tega dobrih 60 odstotkov gozdov. Ob popisu leta 1971 je na njenem področju bivalo 3045 ljudi, danes pa je zaradi hitrega priliva prebivalcev
Med najstarejša društva brez dvoma sodi turistično. Olepševalno, kot njegov predhodnik, je bilo ustanovljeno že leta 1892. in je v tistih časih opravilo veliko delo. Moziije je kmalu zaslovelo po vsej Sloveniji in tudi turistične ponudbe mu takrat ni manjkalo. Že takrat so uredili vrsto parkov in turističnih objektov. Za nekaterimi, kopališčem denimo, ostaja danes le še sled. ki ni nikomur v čast. Žal tudi tako zavzetega sodelovanja krajanov pri vsakršnem delu ni več. Tudi prave povezave med sorodnimi dejavniki v kraju ni čutiti. To seveda ne sme izzveneti kot graja. Ob posameznih akcijah, zopet je tu Gaj na prvem mestu, so se izkazali vsi, še vedno pa
Številka 8 (470) - 2. marca 19,
J
3
ostaja dejstvo, da je treba stvari postaviti vsako na svoje in vsem skupno mesto. Uspehi bodo takrat še večji. Letos se bodo v turističnem društvu reorganizirali. Pripravili bodo vrsto inte-
Aleksander Videčnik
resnih skupin (sadjarstvo, go-barstvo, hortikultura . . .) in v vsaki izmed njih bo lahko vsakdo našel zadovoljstvo. Pustni odbor pa je tako že vsem znan.
Tudi planinci segajo s svojim društvom še v prejšnje stoletje. Danes šteje društvo dobrih 400 aktivnih članov. V Savinjskem gaju so zgradili lep bivak, prirejajo izlete širom po ožji in širši domovini, s predavanji in drugimi izobraževalnimi oblikami pa širijo krog ljubiteljev naših
gora in jih vzgajajo. Ribiči so ob Savinji postavili lep dom, zavzeto skrbijo za zarod v Savinji in obenem dosegajo izredne tekmovalne uspehe, tudi v zveznem merilu. Veliko ne zaostajajo lovci, pa gasilci, ki so prav tako izredno aktivni. Zgradili so nov dom, kupili avtomobil in se sodobno opremili. Tu so potem še člani društva za vzrejo in varstvo ptic KALIN, pa člani TVD Partizana, zanj so značilna precejšnja nihanja, člani različnih športnih društev in drugi.
Strelci so recimo postavili lep strelski objekt, s svojimi sredstvi in s svojim delom. Sodelujejo povsod, dosledno uresničujejo obsežen program, vključujejo veliko število mladih in večino naporov vlagajo v množičnost na eni in v tekmovalni šport na drugi strani. Desetletnico so proslavili radioamaterji. Po skromnem začetku so z velike volje in dela dosegli izredne uspehe. Takšno ali drugačno nerazumevanje njihovega dela v preteklosti je pravzaprav nerazumljivo, če pomislimo na pomen njihove dejavnosti in na to, da so edini nosilci tehnične kulture v Gornji Savinjski dolini.
V okviru prosvetnega društva delujejo kino, dramska sekcija, pevski zbor in recitatoiji. Dramska skupina je bila ena prvih na Štajerskem in je že slavila stoletnico svojega dela. Srce njenega dela je Franc Cesar, dobre pomočnike pa ima v mladih, zlasti iz okoliških naselij. Pri. tem ne smemo pozabiti dejstva, da tudi v teh naseljih delujejo dramske skupine, ki v nemogočih pogojih dosegajo lepe uspehe. Skoraj 50 članski pevski zbor vodi Anton Acman in treba je priznati, da pevcem dela in uspehov ne manjka. Mozirje je letos postalo bogatejše za prizidek h kulturnemu domu, še letos pa nameravajo obnoviti vse prostore kulturnega doma in tako zgraditi resnično kulturno središče kraja in doline v celoti. Ko v Mozirju ocenjujejo učinkovitost procesov samoupravnega odločanja in dogovarjanja v njihovi krajevni skupnosti, poudarjajo predvsem pomembno vlogo, ki jo je odigrala krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. V zadnjem času je bila nosilka nekaterih zelo pomembnih, širokih in odgovornih družbeno političnih akcij, kot na primer volitve, referendum, vpis posoji-
la za ceste in še mnoge druge. V te akcije so poskušali vključiti kar največ krajanov in kot ocenjujejo, so pri tem v veliki meri tudi uspeli. Kljub temu pa pravijo, da bo krajevna konferenca SZDL morala svojo vlogo uveljaviti še bolj in da jih v prihodnjem obdobju čaka še veliko dela. Zaradi velikosti celotne krajevne skupnosti se je že nekaj let nazaj pojavljal problem povezovanja najbolj oddaljenih predelov. Zato so ob zadnjih volitvah oblikoval-dva vaška odbora in sicer v Šmihelu in na Lepi njivi. Tako bo tudi v teh krajih dejavnost krajevne konference SZDL še bolj zaživela. Podobno pa bodo s tema vaškima odboroma spremenili tudi dosedanjo organiziranost krajevne skupnosti. Sicer pa je krajevna konferenca SZDL poskušala pri svojem delu združevati vse ostale družbeno politične organizacije in društva, ki delujejo v krajevni skupnosti Mozirje. Rezultat takega sodelovanja so bile številne pomembne prireditve, ki so jih pripravili z združenimi močmi in ki so po splošni oceni dobro uspele.
Volitve delegatov v krajevno konferenco SZDL, ki šteje 54 delegatov, so v Mozirju opravili v mesecu januarju, niso pa končali še z volitvami nove skupščine in sveta krajevne skupnosti. Zataknilo se je pri kadrovanju za vodilne funkcije in pri pripravi delovnih poročil za razprave na zborih občanov, tako, da bo sklepni del volitev opravljen v teh dneh. Sicer pa ocenju-
vijo v Mozirju, premalo odpin jo navzven. Zato bo tudi te pc manjkljivosti potrebno čimprt odpraviti, saj se le z vsestrai
Tone Modrijančič
jejo tudi to, da je mnogo bolj kot v prejšnjem mandatnem obdobju, zaživelo delo vseh delegacij, zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih. Še bolj pa bodo morale kvalitetno napredovati delegacije za zbore občinske skupščine, ki se, kot pra-
Za družbena stanovanja ni več prostora
Rezika Plaznik
skim povezovanjem lahko dosf že uspešno in učinkovito de delegacij. V ta namen so pripn vili tudi več oblik izobraževati delegatov, ki pa v nekaterih pn merih niso bile najbolje obiski ne. Čeprav se koraki napredl že kažejo pa čaka vse družben politične organizacije tudi tem področju še mnogo deli Mladi Mozirčani so prav tal precej aktivni, včasih bolj vi sih manj. Čeprav jih je tu tam včasih premalo čutiti ki organizacijo pa njeni člani pri no delajo v vseh drugih organ zacijah in društvih.
Četudi so v mozirski krajev skupnosti dokaj kritični, ocenjujejo svoje delo, je vendi le res, da so v minulih letih segli nekaj zavidljivih uspehu Na prvem mestu je vsekakor ii dovit Savinjski gaj, ki so ga dili na nekdanji opusteli gmajj
Pri tej akciji so se vsi krajani vsi drugi krajevni dejavni resnično izkazali in z edinstt no razstavo cvetja v naravi danes zares lahko ponašajo, svojem delu so naleteli na iz« no razumevanje slovensk vrtnarjev, izdatne pomoči pa bili deležni tudi iz tujine. Na hektarjih lepo urejenih povii niso zasadili le veliko tisoč cvi lic, v njem je našlo svoje mei tudi narodopisno izročilo ceh ne Gornje Savinjske doline, ga bodo še obogatili. V Gaju postavili še spomenik pad kurirjem, ki ga je izdelal roji kipar Janko Dolenc. Samo je to mesto ob Savinji obiski preko 80.000 obiskovalcev, Gaju in ob njem pa se je in se bo zvrstila cela vrsta priredili Z njim bo poslej povezan ti tradicionalni dan koscev grabljic, ki ga bodo v Mozirju popestrili in ga poimenoi Gornjesavinjski dan. Lani so Mozirju uspešno pripravili republiško prireditev Hortik tura 78 in poželi nedelje priznanje vseh sodelujočih vseh obiskovalcev. Tudi s te se ne želijo zadovoljiti. Slo« skim vrtnarjem so hvaležnim jim hočejo tudi pokazati. V namen so pred kratkim v Moz ju pripravili 1. cvetlični ples, bo poslej vsako leto. To seva še ni vse. Odnos prebivalcev okolja se je že bistveno spren nil na bolje in pri tem imazi ten delež zaslug mozirski vrti Jože Skornšek, vsi pa so si en ni v želji, da gaj ne bi a osamljen. Skrb za lepo ureji okolje je treba razširiti v kraje Gornje Savinjske doline jo še polepšati. Veliko četa holandskih tulipanov je zato romalo po vsej dolini. Ak( torej vredna posnemanja.
številka nedvomno mnogo višja. Poleg Mozirja v to krajevno skupnost sodijo še naselja Brezje, Ljubija, Lepa njiva, Šmihel, Radegunda, Loke in del Dobro-velj. Prebivalstvo narašča samo v središču krajevne skupnosti, drugod celo upada. V Šmihelu se je število prebivalcev v 102 letih zmanjšalo za 102 krajana.
Večjih organizacij združenega dela v tej krajevni skupnosti ni. Moziije se že dolgo razvija kot upravno—politično središče Gornje Savinjske doline. V okoliških naseljih je prebivalstvo izrazito kmečko, ponekod mešano, v Moziiju samem pa kmetov skorajda ni. Večina zaposlenih se vozi na delo v različne kraje v dolini in izven nje.
Omenili smo že, da se Mozirje in njegova okolica ponašata z bogato zgodovino. Med sadove zavzetega dela v preteklosti nedvomno sodi tudi resnično pestra društvena dejavnost. Med 15 društvi v kraju ni nedelav-nih, nekatera pa seveda s svojimi uspehi resnično prednjačijo. Za vse je značilno, da vključujejo v svoje vrste veliko število krajanov Mozirja, manj pa je med njimi prebivalcev iz okoliških naselij. Zadnje pa v nobenem primeru ne velja za prosvetno društvo in njegove skupine, zlasti za dramsko. Nosilci njenega dela so prav okoličani in ni redek slučaj, da za prevoz na vajo uporabijo traktor, če drugače ne gre. Zamujanja in neresnosti ne poznajo. Pa pojdimo lepo po vrsti.
I o vanju-večji uspehi
Uslspehov ne manjka tudi drugod.. V Mozirju so zgradili kegljjišče in uredili lep športni parke. V znatnem delu kraja so uredJili javno razsvetljavo, regulirali i so Trnavo in si z vodovodom i Letošč zagotovili dovolj pitnee vode. Posodobili so precej lokallnih cest.
Sem sodi cesta v Lepco njivo, za katero krajani
Janez Žagar
pomovno zbirajo sredstva in jo boddo kmalu posodobili v celoti.
Pomiembna je tudi posodobitev cestee v Trnavčah, kije tako po-vezaila Žekovec z Rečico ob Saviinji. Za vse te in druge akcije
so veliko sredstev prispevali sami krajani in podobna dela načrtujejo tudi v bodoče. Uspehov seveda niso dosegli le na komunalnem področju, le da so ti na zunaj najbolj vidni. Znatne rezultate so dosegli pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite in drugod.
Ob uspehih se nujno pojavljajo tudi problemi, ki še čakajo na razrešitev in teh ni malo.
Med najbolj žgočimi je brez dvoma preskrba, saj trgovska mreža že vrsto let občutno še-pa. Zdaj so končno le našli rešitev v organizaciji izven občine in gradnja nove trgovske hiše bo kmalu stekla. Prišlo je celo tako daleč, da se otepajo problemov v obliki podvojevanja zmogljivosti, čemur pa se bodo vsekakor morali izogniti. Težave nastopajo pri stanovanjski izgradnji, zlasti družbeni. Mozir-ska občina ni urbanistično urejena in problemi so vse bolj očitni. Dokaj pičla je tudi turistična ponudba, zlasti gostinstvo bolj kot ne caplja za razvojem. V dolini ni celovitega razvojnega načrta in rešitev bo verjetno treba iskati tudi v povezavi z nadaljnjim razvojem centra na Golteh. Vztrajanje na razdrobljenosti je vsekakor pot, ki nima obetavnega konca. Velik problem je povsem neustrez-
na avtobusna postaja, pa parkirišča in še bi lahko naštevali.
Težav torej ne manjka, prav tako ne načrtov. V teku so že dela za posodobitev ceste Brezje — Šmihel, ki jo bodo morali povezati s potrebami turističnega centra na Golteh. Njihovi načrti se v veliki meri navezujejo na program, ki so ga sprejeli ob lanskem referendumu za podaljšanje plačevanja samoprispevka.
Na podlagi tega bodo nove šole pridobili v Lepi njivi in Šmihe-lu, Mozirju se obeta nov vrtec in še je precej manjših problemov, ki so se jih odločili rešiti v bližnji prihodnosti. V Mozirju torej ne manjka problemov, načrtov in uspehov. Prepričani so, da bodo zmogli vse zahtevne naloge, vseeno pa si želijo nekaj več sodelovanja krajanov in drugih krajevnih dejavnikov. Uspehi bodo tako le še večji.
Doklej še hiša negotovosti?
S/sr-S^i
Ribiški dom — zametek in začetek gaja
V Mozirju je še veliko
dela
IVAN PETRIN: „V naši krajevni skupnosti je zavzeto dejavnost čutiti na vsakem koraku in na različnih področjih, ob tem pa je seveda res, da nam tudi problemov ne manjka. Mislim, da bi
morali napeljati javno razsvetljavo na področju okrog osnovne šole, tudi zaradi varstva otrok. Predvidena je sicer že dolgo in me tudi zato zanima, kdaj bo napeljana. Eden večjih problemov je zagotovo avtobusna postaja, na kateri se lahkoie sreči zahvalimo, da ni več nesreč, nič manjši problem pa verjetno niso tudi pločniki v Mozirju. Za varnost otrok in odraslih bi le morali bolj poskrbeti. Tudi preskrba šepa. Prej se dolga leta nihče ni spomnil na kakršnokoli
promet in prometne znake v kraju in s tem zagotovili večjo varnost, nujna pa je tudi nova avtobusna postaja. Z Gajem se zares lahko ponašamo daleč naokoli, zanima
Čeprav pozimi, je skrb za okolje čutiti na (skoraj) vsakem koraku
Ivan Petrin
novogradnjo, danes pa se je takoj za tujim investitorjem prebudila tudi domača trgovina. Upam le, da iz tega nasprotja ne bomo potegnili krajšega konca potrošniki."
BOJAN MIKLAVC: „Z delom v naši krajevni skupnosti sem povsem zadovoljen. V zadnjih letih smo dosegli velike uspehe, veliko smo postorili na tem in onem koncu. Jasno je tudi, da nam veliko še manjka in da bomo v razrešitev novih nalog morali vložiti še veliko naporov. Moti me naprimer natezanje okrog gradnje nove trgovske hiše in slaba preskrba v zvezi s tem. Čas bi tudi že bil, da bi končno le rešili problem parkirišč, zlasti za avtobuse, da bi uredili
Bojan Miklavc
pa me, če bodo morali na prireditvenem prostoru ob njem zopet nastopiti Avseni-ki, da se bo kdo spomnil in pobral ter popravil veliko „marelo'' pod katero so igrali. Pospravil je še doslej ni nihče, sneg pa ji tudi ni prizanese! . Naše okolje največkrat čistijo osnovnošolci, onesnažujemo pa ga tudi odrasli, zato malo več pomoči ne bi bilo odveč."
TONE PLESEC: „Ob vseh uspehih nam v Mozirju ostaja še vrsta problemov. Najbolj očitna sta verjetno slaba preskrba, s katero se otepamo že vrsto let, uspehov pa ne čutimo nobenih
so najbolj rožnati. V kraju smo v zadnjih letih veliko storili in se, recimo ob Savinjskem gaju, zares izkazali, vseeno pa mislim, da nekoliko več sodelovanja različnih dejavnikov v krajevni skupnosti ne bi škodovalo. Še nekaj me moti. Premajhna mera razumevanja in sodelovanja med posameznimi kraji Gornje Savinjske doline. Tekmovalni duh je sicer koristen, zavist in nasprotovanje pa ne vodita nikamor."
VENČESLAV USAR: „V Mozirju se že leta in leta ubadamo s problemom slabe preskrbe. Veliko govorimo o trgovski hiši, kjer bi pod eno streho nudili celovitejši izbor artiklov. Že lepilni trak drugačne barve
JU
Tone Plesec
in avtobusna postaja, ki za prometno varnost ni povsem brez pomena. Problem so tudi telefonske številke. Mozirje se hitro širi, želja je veliko, številke pa nobene več, pa še obeti za v prihodnje ni-
Venčeslav Usar
moraš skočiti do Velenja, Žalca, Celja. Upam, da bo ta problem letos resnično razrešen. Med probleme sodi tudi avtobusna postaja, pa parkirišče in navsezadnje tudi čisto okolje. Res je, da smo dosegli samo z Gajem izreden uspeh, prav zato bi se morali še toliko bolj pametno obnašati. Ne samo domačini, tudi gostje, ki pridejo k nam. Odmetavanje smeti kadarkoli in kjerkoli res ni nikomur v čast, kot recimo ni smetišče pri Petro-lu. Turisti odmečejo smeti in se hkrati zgražajo. To seveda velja tudi za kraje ob Savinji in v okoliških gozdovih. Urediti bi morali tudi gradnjo vikendov, saj je na tem področju še veliko nedorečenega."
Na uspeli prireditvi, ki je bila pred tednom dni v domu kulture v Velenju, so najboljšim športnikom in šolskim
športnim društvom podelili priznanja za dosežke v letu 1978
Priznanja najboljšim športnikom in ŠŠD
Po veselju na snegu jim dobra hrana še kako tekne
S »Petošolsko" na
Učenci petih razredov vseh osnovnih šol letos drugič na snegu v šoli v naravi — Obiskali smo skupino učencev osnovne šole Gustav Šilih na Slemenu
smučanjem do približno pol treh, ko se vrnejo v dom na kosilo. Ni treba posebej poudarjati, kakšen apetit imajo. Ker nam je vreme izredno naklonjeno lahko imamo tudi popoldanski del pouka na prostem. Pri spoznavanju narave in družbe spoznavamo gozd, drevesa po lubju, divjad in njihove sledi ter podobno. Veliko časa pa smo namenili obletnici pohoda slavne XIV. divizije, ki je hodila tudi po teh krajih in obletnici smrti Karla Destovnika—Kaju-ha. Obiskali smo nekaj točk na Slemenu, ki so znane iz narodnoosvobodilnega boja, učencem pa je o tukajšnjih bitkah pripovedoval tovariš Janez Avberšek, ki se jih je sam udeležil. Ob pol šestih se spet vrnemo v dom in tu poslušamo različna zanimiva predavanja do osmih. Govorimo o splošnem ljudskem odporu, planinstvu, orientaciji, obujamo tradicije narodnoosvobodilnega boja in se učimo še mnogo drugih praktičnih izkušenj, tako, da prostega časa skoraj nimamo. Kadar pa se le najde, so na vrsti družabne igre. Igramo se domine, šah, rišemo in razstavljamo, prepevamo našo posebno himno Petošolska, kadar pa smo na snegu se seveda tudi kepamo in lovimo. En teden šole v naravi pa se običajno zaključi s smučarskim tekmovanjem ter kulturno zabavnim poslovilnim večerom, kjer podelimo simbolična priznanja za red, disciplino, tekmovalne dosežke in podobno. Skratka, dnevi so tako polni, da nam vsaj nekaj dodatnih dni ne bi škodilo. Učenci doživijo toliko zanimivega, da je dan za njih kar precej naporen in nekaj minut čez deveto uro že vsi sladko spijo."
Tako je torej v šoli v naravi. Tako je bilo prejšnji teden na Slemenu, tako je tudi te dni, ko se tam mudi druga skupina petošolcev osnovne šole Gustav Šilih iz Velenja. Da je časa res skoraj premalo, smo se prepričali tudi mi, saj smo se morali kar hitro posloviti, ker so šolarji že odšli na bližnjo usmerjeno kmetijo novim spoznanjem in izkušnjam naproti.
J. KRANJC
POBRATENJE TUDI Z NOVO GORICO
Velenjske občinske organizacije Rdečega križa v zadnjih letih zelo tesno sodelujejo s tovrstnimi organizacijami, iz nekaterih drugih republik. Tako imajo zelo tesne stike z organizacijo Rdečega križa Split, s katero so pred tremi leti podpisali listino o pobratenju, sodelujejo pa tudi s predstavniki Rdečega križa iz Vrnjačke Banje, Subotice in Ohrida. Prav v tem mesecu pa so navezali tesne stike tudi z organizacijo Rdečega križa iz Nove Gorice. Sredi februarja je velenjska delegacija obiskala Novo Gorico, kjer so jih, kot je povedal predsednik Jože Medved, izredno prisrčno sprejeli, enako tudi na tamkajšnji občinski konferenci SZDL. Obojestransko so ugotovili, da imata organizaciji takšnih mest kot sta Nova Gorica in Velenje, veliko možnosti medsebojnega sodelovanja. Sprejeli so tudi že okvirni program takšnega sodelovanja. Med drugim bodo izmenjavali izkušnje svojega dela, izmenjavali predavatelje ter se udeleževali tekmovanj ekip prvih pomoči, kijih bo organizirala posamezna organizacija. Da pa bi bilo to sodelovanje kar najbolj trdno, so se odločili, da sc bosta organizaciji pobratili. Listino o pobratenju bodo podpisali v začetku maja.
-	Ta izbor najboljših športnikov, ki ga je opravila posebna komisija pri predsedstvu ZTKO občine Velenje, je vrh dosežkov 23 klubov in 3 društev s 14 sekcijami, ki so vključeni v ZTKO Velenje in združujejo 1652 tekmovalcev v vrhunskem športu, 4910 udeležencev množične telesnokulturne aktivno sti in 3500 učencev v osmih ŠŠD, kar skupaj pomeni 10062 občanov. Ta podatek pove, da vsak tretji občan naše občine goji eno izmed telesnokulturnih aktivnosti.
-	Te aktivnosti podpiramo in pospešeno razvijamo, ker se zavedamo, da je trajne telesno-vzgojne navade potrebno vcepiti že v predšolski dobi, ker v tem vidimo smisel zdrave rekreacije od zgodnje mladosti, do
pozne starosti. Prav zaradi tega si toliko prizadevamo za razvoj čistega amaterskega športa, za razvijanje mejnih telesnokulturnih dejavnosti, ki so in niso samo šport. Tudi na tem področju bo morala najti svoje mesto svobodna menjava dela, dogovarjanje in sporazumevanje, odločujoč vpliv delavca v združenem delu, ki mu ne more in ne sme biti vseeno, kaj se dogaja z njim, z njegovo družino, njegovimi otroci v krajevni skupnosti, šoli, vzgojno varstvenem zavodu, društvu, klubu.
—	Samoupravna preobrazba telesne kulture in športa ni sama sebi namen, saj pomenijo ta prizadevanja sestavni del socialističnega samoupravljanja, del našega vsakodnevnega dela, del skrbi za zdravega in sposobnega občana in delavca.
—	Krepimo interese posameznikov, jih vgrajujemo v skupne interese in na ta način dosegamo vidne rezultate, tako pri krepitvi delegatskega sistema, kot pri razvijanju amaterskega športa.
Športnik leta je 31 letni Franc Melanšek.ki tekmuje kot dvigalec uteži že od leta 1965. Doslej je kar 33-krat oblekel dres z državnim grbom, v teh dneh pa ga bo že 34. na meddržavnem pokalu za Donavski pokal na Madžarskem.
Njegovi lanski uspehi: Na prvenstvu Jugoslavije je osvojil drugo mesto v super težki kategoriji z rezultatom 290 kilogramov v biatlonu. Na tekmovanju za Donavski pokal v Ljubljani je bil tretji. Prvi pa je bil na turnirju bratstva in enotnosti in na mednarodnem turnirju, ki je bil v Ljubljani. Ob vseh teh dobrih rezultatih je Franc Melanšek tudi prvak Slovenije za lani v super težki kategoriji z rezultatom 280 kilogramov v olimpijskem biatlonu.
Njegov priznani rekord v biatlonu znaša 315 kilogramov, v potegu pa je doslej dvignil že 140 kilogramov, v sunku pa 177,5 kilograma.
KLAVDUA JUG 15, je članica velenjskega atletskega kluba. Je med drugim državna prvakinja v disciplini 80 m ovire za mlajše mladinke. Na republiškem pionirskem tekmovanju na 80 metrov osvojila prvo mesto, enako na 300 metrov. Lani je nastopila tudi na trobo-ju Alpe Adria kot članica mladinske slovenske reprezentance.
STRELSKA DRUŽINA MROŽ je republiški prvak v streljanju s standardno zračno pištolo. Na državnem prvenstvu je bila v streljanju z istim orožjem šesta. Zelo uspešna je tudi njihova mladinska ekipa, saj je republiški prvak in tretja v državi v streljanju s pištolo. Enako uspešne pa so tudi njihove pionirke, saj so prav tako najboljše v republiki, in šeste v državi.
BIBA ROECK, ANTON AŠKERC IN GUSTAV ŠILIH
V	naši občini na vseh osmih osnovnih šolah uspešno delujejo šolska športna društva. Tekmujejo po skupnem programu, najpomembnejši poudarek pa namenjajo množičnosti. Zato si na vseh šolah prizadevajo, da bi vključili v aktivno telesnokul-turno dejavnost čimveč učencev, seveda pod vodstvom njihovih mentorjev.
V	preteklem letu so sodelovala v tekmovanju za najboljše šolsko športno društvo občine Velenje vsa društva. Strokovna komisija pri občinski zvezi za telesnokulturno dejavnost je pri njihovem ocenjevanju upoštevala množičnost, tekmovalne dosežke v vseh prednostnih panogah ter uvrstitve v republišem tekmovanju šolskih športnih društev.
Rezultati so pokazali, da so enake uspehe dosegla kar tri
Predstavniki šolskih športnih društev z osnovnih šol Biba Roeck, Anton Aškerc in Gustav Šilih s pokali. Predstavnika šolskega športnega društva z osnovne šole XIV. divizije, žal, ni bilo na razglasitev.
Iz govora Jožeta Melanška, predsednika ZTKO Velenje na petkovi prireditvi
usmerjena akcija, telesno kul turnih organizacij, SZDL, sindj katov, mladine, vseh dejavnike! družbene samozaščite in splij šnega ljudskega odpora, pridemo čim hitreje in čil popolneje do zaželenega
sekundah pa je izkoristil Štefan dva prosta meta in s tem pri bon) pomembni dve točki. R. NA1
• ŠAH
OBČINSKO PRVENSTV(| VELENJA
Na občinskem šahovskem prvi stvu Velenja za leto 1978 je b končni vrstni red naslednji: Kristan 16,5 točk; 2. Brešar 15,5; Goršek 14; 4. Vedenik 13; i Nežmah 9,5; 6-9 Lemež, Kovai Hojan in Biščič 9; 10. Lukner 8, itd. Nastopilo je 18 igralcev. M prvenstvu sta Brešar in Vedeni
osvojila II. kategorijo.
Na hi tropoteznem ekipi prvenstvu celjske regije, ki je bi 23. februarja 1979 v Celju, je 1 končni red naslednji: 1. Celje 31 točk; 2. Velenje 27,5; 3. Žalec V 2-4. Laško, Cinkarna Celje i Šempeter 21; 7. Rogatec 19,5 ' Šentjur 16; 9. Slovenske Konjk 14,5; 10. Rogaška Slatina 13,5 ij 11. Prebold 7.	Š. C\i
NAŠA POMOČ »KREDARICI"
Vsem planincem, ki smo v ; njem deset-letju obiskali naš najij šji vrh, Triglav, je znana prostois stiska v domovih in planinski kočah na tem predelu Alp. Mno krat smo bili prisiljeni po nap več-urni hoji prenočiti v koi zadimljene točilnice, na hodniku d stopnišču doma in misel na doživetja nas še vedno odvrača, bi pogosteje obiskovali in občuti vali kraljestvo zlatoroga.
Planinsko društvo Ljubljana Mat ca se že vsa leta trudi in išče način kako pridobiti potrebna sredstva! razširitev doma na Kredarici, D hodka od ustvarjenega prometa jj komaj za vzdrževanje pošlo novogradnje pa v takih pogojih mogoče izvesti. V mesecu januar je bil imenovan odbor, katerej člani so najvišji politični, upravni i kulturni delavci Slovenije z nalog zbrati sredstva za razširitev doma! Kredarici in postavitev tovon žičnice, kar je predpogoj za obst nejšo gradnjo in oskrbovanje posti janke. Odbor se zaveda težke nalq in zato poziva vse ljubitelje gorski sveta, planince in vse tiste, ki ji Triglav kot simbol slovenstva pomeni, da poleg drugih poi darujejo obveznice za ceste, da zagotovili vse številnejšim občui valcem našega očaka dostojen tek po naporni turi. Občani Vel pogosto obiskujemo „snežniki kranjskih siv'ga poglavarja", zal planinsko društvo Velenje podi zbiralno akcijo in vabi vse, ki pripravljeni darovati obveznice ceste, da jih oddajo v pi društva, Šaleška 18, Velenje. O niče bomo zbirali ob uradnih društva, to je vsak torek in če od 17.00 do 19.00 ure. Planira vsekakor odlikuje dejstvo, da združuje ljubezen do domovine, narave in gora, da se dejavn odvija izključno na amaterski osn in da smo še vedno dokazali, da se pripravljeni za napredek gorms tudi žrtvovati, zato pričakuj množičen odziv.
UPRAVNI OD
PLANINSKEGA DRUŠTV
Kubični metri so se trmasto spoprijemali z nadmorsko višino in jo počasi osvajali meter za metrom. Šaleška dolina je ostajala nekje za hrbtom in tam je otoplitev že uspešno-odstranje-vala snežene tepihe. Tu na Slemenu, nadmorski višini okoli tisoč metrov, pa je obilna bela odeja naznanjala, da se zima od tod za letos še nima namena posloviti, Zdelo se je, kot da se tu začenja nov svet, drugačen od onega v dolini. Drugačen za obiskovalce, ki jih tu nikoli ne manjka, predvsem pa drugačen za učence petih razredov osnovne šole Gustav Šilih iz Velenja, ki so preteklih štirinajst dni tukaj v dvdh^skupinah preživljali šolo v naravi. Ta oblika šolanja je v-delovnik osnovnih šol prodrla lani in po uspešnem ognjenem krstu sq vse šole iz naše doline letos spet popeljale svoje učence za teden dni na
— Elementi samoupravne preobrazbe telesne kulture, ki jih je obravnavalo predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije, so že našli plodna tla tudi pri nas v Velenju. Sedaj manjka samo enotna družbeno
Vrh dosežkov klubov in društe
Milena Pivko je vodila prvo izmeno
sneg. Da se naučijo smučati, da se navadijo kolektivnega življenja, še bolj utrdijo tovarištvo, pomoč drug drugemu in še kaj.
Na Slemenu smo jih »obiskali prejšnji teden, ko jim je vreme bilo zares naklonjeno. Dan je bil kot izmišljen, čudovit. Zato je bilo tudi vzdušje med šolarji nadvse prešerno. Vračali so se s smučišča, s soncem pobarvanih lic, prijetno utrujeni in zadovoljni. Dobro kosilo, ki jih je čakalo, je teknilo kot le kaj. Smučarski vaditelji, šest jih je skrbelo za osvajanje smučarskih veščin, so povedali, da je na smučeh vselej veselo in na moč delavno. Vsi se hočejo naučiti čimveč smučanja pa tudi šale in dobre volje ne manjka. Sicer pa je potek šole v naravi opisala Milena Pivko, vodja prve skupine: „Otroci so tukaj na Slemenu sila razigrani in delavni, lahko bi rekla spremenjeni, tako, da je prav prijetno. Mnogo bolj sproščeni so, vedno veseli in nasmejani. Poleg tega pa zelo pridni. Tu naredimo mnogo več kot v dolini. Skratka, nimamo nobenih problemov. Otroci se prebujajo ob pol sedmih in nato pospravijo sobe, se uredijo ter zložijo obleke. Ko to opravijo, pridejo v posebno sobo, kjer imamo dve uri matematike in slovenščine. Po zajtrku pa pripravijo smučarsko opremo in odidejo na smučišče. Po dveh urah smučanja imajo malico pri bližnjem kmetu, kajti smučišče je od Andrejevega doma, kjer stanujemo, kar precej oddaljeno. Nekaj hrane vzamejo s seboj, nekaj pa jo dobijo na prijazni kmetiji. Ko se okrepčajo, nadaljujejo s
•	SMUČARSKI SKOKI
PIONIRSKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO
V	nedeljo je bilo v Velenju republiško prvenstvo v smučarskih skokih za starejše pionirje. Pravico udeležbe so imeli tudi mlajši pionirji do četrtega razreda osnovne šole. Dobro pripravljenega tekmovanja (naši organizatorji so se zopet izkazali) se je udeležilo 63 tekmovalcev iz enajstih klubov. Največ tekmovalcev ji bilo iz kranjskega Triglava in ljubljanske Dirije. Mladi skakalci so se pomerili na 45-metr-ski skakalnici, kjer je prvih devet doseglo zavidljive rezultate. Letošnji republiški prvak je Krištof Gašpirc, Triglav Kranj, ki je z dvema skokoma na 43,5 metra zbral osem točk naskoka pred drugoplasiranim Marjanom Urabančičem iz Logatca. Naš najboljši tekmovalec je bil Bojan Trnovšek, ki deli 29. do 30. mesto.
•	KOŠARKA
DRUGIČ USPEŠNA NA TUJEM
V	petem ktsAi republiške košarkarske lige je Elektra premagala ekipo Dravograda z rezultatom 68:66. To je obenem druga zmaga na tujem in četrta zaporedoma. Tekma v Dravogradu je bua izenačena, tako da do konca srečanja zmagovalec ni bi znan. V zadnjih
društva: ŠŠD z osnovne šole Biba Roeck Šoštanj ter društvi z velenjskih osnovnih šol Gustav Šilih in Anton Aškerc. K temu naj še dodamo, da najboljši iz vseh šolskih društev sestavljajo občinske selekcije, ki zastopajo vse učence naših šol na področnih ter republiških tekmovanjih in da tudi tamkaj žanjejo lepe uspehe. Tako je, na primer, rokometna selekcija v šolskem letu 1977/78 dosegla prvo mesto na republiškem tekmovanju.
Šolsko športno društvo Projekt z velenjske osnovne šole XIV. divizije pa je v republiškem tekmovanju SSD po posebnem programu osvojila prvo mesto.
Strelska družina Mrož: Franjo Žučko, Raj ko Srdič, Jazbinšek, Jože Detelbah in Hinko Bola (od leve proti desni)
revi/ilka 8 (470) - 2. marca 1979 i-
l\=11
vas
obveščevalec
■etek, 2. marec - Milena botaa, 3. marec — Janja deljja, 4. marec — Kazimir medteljek, 5. marec - Janez orek,, 6. marec - Danica da, 7. marec — Felicita trtelk, 8. marec — Dan žena
mali oglasi
UGODNO prodam trosed z ložnosstjo prilagoditve v poste-o. Cveejič, Jenkova 15/7 (tele-Dn 85:2-386). UGODNO PRODAM otroško
Kjico in hojco. Naslov v sdnišštvu.
UGODNO PRODAM še sko-aj now kavč in radiokasetofon japonsski). Oglasite se v popol-kmskeim času od 16 — 18. ure Šercettjevi 20, stanovanje 3. PRO)DAM otroško košaro in ;elj<o z vložki, kavč in ijsski kot. Informacije Bo-SŠaleška 20 c, telefon 0-3175.
UGODNO PRODAM 4-del-o omaaro. Volovšek, Šercerjeva 7/II, Iblok pod staro Namo.
UPOKOJENCU plačam 5,00 din na uro za občasno omoči pri drobnih opravilih, prašatti pri vratarju RŠC. VEL.IKO STANOVANJE (98 i2) mtenjam za manjše trisobno anovamje s centralnim ogreva-jem. Škripec, telefon
50-1176 od 13-14 ure. UGODNO PRODAM osebni rto Ciitroen GS, letnik 1973. lformaacije telefon 850-154.
kino
1EDNI1 KINO VELENJE
2.3.. - petek ob 17.30 in 9.30 1PEST VELIKEGA ZMA-A.—haongkongški karate: Reži-i: Lo i Wei. Igrajo: Bruce Lee, liau K(er Hsiu
3.3. - sobota ob 16. 17.30 l 19.1.30 PEST VELIKEGA MAJ/A - Hongkngški karate 4.3.— nedelja ob 16. .17.30 n 19J.30 PEST VELIKEGA MAJM - hongkongški karate 5.3. - ponedeljek ob 17.30 l 19.330 UGRABITEV - angle-ica kririminalka: Režija: Michael ibted.. Igrajo: Stacy Keach, larol \White 6.3. - torek ob 17.30 in 9.30 ! STRELA, MEČ IN KA-tATE - italijanski avanturi-Režija: Tonio Ricci. ijo: Alan Stell, Victoria iril
7.3. - sreda ob 17.30 in .30 ! STRELA, MEČ IN KA-■TE - italijanski avanturi-ttčni
8.3. - četrtek ob 17.30 in 9.30 S SAM PROTI KLANU -alijansiska kriminalka: Režija: hzo CCastellari. Igrajo: Fabio 'esti, VVincent Gardenia
INO I DOM KULTURE ELENNJE
4.3. - nedelja ob 10 uri TROŠŠKA MATINEJA - ŠA-JIV PPROGRAM PERA DET-pCA i - risanka
5. 3.1,- ponedeljek ob 20 uri ADNJ1JA PREDSTAVA - ame-8ka psihološka drama -ILMSBKO GLEDALIŠČE: Reja: Pe'eter Bogdanovič. Igrajo: imothhy Bottome, Jeff Bridge
KINO ŠOŠTANJ
3.3. - sobota ob 16.30 OTROŠKA MATINEJA - ŠALJIV PROGRAM PERA DET-LJIČA - risanka
3.3. - sobota ob 19.30 UGRABITEV - angleška krimi-
4.3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 STRELA, MEČ IN KARATE - italijanski avanturistični
5.3. - ponedeljek ob 19.30 PEST VELIKEGA ZMAJA hongkongški karate
7.3. - sreda ob 19.30 ZADNJA PREDSTAVA - ameriška psihološka drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
3.3. - sobota ob 19. uri STRELA, MEČ IN KARATE -italijanski avanturistični
4.3. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - ŠALJIV PROGRAM PERA DET-LJIČA — risanka
6.3. - torek ob 19 uri SAM PROTI KLANU - italijanska kriminalka
KINO TOPOLŠICA
3.3. - sobota ob 16 uri UGRABITEV - angleška kriminalka
VELENJE
POROKE.
Janko ČAS, roj. 1952, strojni tehnik iz Velenja in Ivanka RIHTER, roj. 1950, šivilja iz Velenja; Milan RUTAR, roj. 1956, elektrotehnik iz Žalca in Majda HLIŠ, roj. 1956, višja medicinska sestra iz Topolšice; Stanislav KRANJC, roj. 1948, rudar iz Hrastovca in Marija PODBEVŠEK, roj. 1942, tehnična risarka iz Šaleka; Stanislav KOKOT, roj. 1958, strojnik iz Velenja in Irena MAVER, roj. 1958, kuharica iz Andraža.
SMRTI:
Julij KURENT, upokojenec iz Velenja, Kidričeva 23, roj. 1890; Cecilija DEDIČ, gospo-
dinja iz Šaleka 68, roj. 1921; Janez BRINOVŠEK, upokojenec iz Šmartna ob Dreti 35, roj. 1897.
PODRAVKA JUHE V KOCKI
imajo veliko biološko in kulinarično vrednost. Njihova uporabnost pri pripravi slanih jedi je vsestranska, od predjedi, juh, omak, testenin, jedi iz riža do krompirja in mesnih jedi, enolončnic itd.
S PODRAVKA KOCKO JE JED BOGATEJŠA IN OKUSNEJŠA!
Lesk kristala
—	Kristal vrhunske kakovosti, modernih oblik . . .
—	Kristal Zaječar
—	Primerne cene
—	Dekorativni izgled
KRISTAL ZAJEČAR
Corona —
novi Iskrin štedilnik, je izrazito sodoben, praktičen in lep gospodinjski aparat.
pnn
Kulturni večer v Šoštanju in Velenju
V počastitev 35. letnice smrti pesnika in revolucionarja Karla Destovnika Kajuha bo v petek 2. marca 1979 „Kajuhov večer" na katerem bodo sodelovali sopranistka Vanda Gerlovi-čeva, tenorist Rudolf Franci, člani Amaterskega gledališča Velenje in Šaleški oktet.
Prireditev bo ob 17.30 uri v Šoštanju in ob 19. uri v Velenju.
Otvoritev razstave ženskih ročnih del
V sredo, 7. marca 1979 ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje otvoritev razstave ženskih ročnih del ob letošnjem prazniku Dneva žensk. Ob tej priliki bo nastopila sovjetska violinistka Liana Isakadze, ob spremljavi pianistke Tatjane Sarkisove.
Koncert je namenjen abonen-tom komornega abonmaja in za izven.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela NAMA Velenje.
Razstave
Samo še do ponedeljka 5. marca 1979 si lahko v galeriji Kulturnega doma ,,Ivan Napotnik" ogledate razstavo slik, ilustracij in ilustriranih knjig Gvidona Birolla. V Šoštanju pa je še naprej odprta likovna razstava članov Kluba šaleških likovnih ustvarjalcev. Odprta je ob nedeljah od 9. do 11. ure.
pretri^aSl&t^a
Društvo modelarjev Modelar Velenje je v nedeljo organiziralo odprto republiško prvenstvo za kombinirane modele. Tekmovanja so se žal udeležili le tekmovalci iz Velenja, kljub temu pa je bilo zanimivo in kvalitetno.
Rezultati: pionirji: 1. Arpad Šalamon ml., 2. Robin Bolič; mladinci: 1. Jani Melanšek; člani: 1. Miro Šerbec, 2. Srečko Strnišnik Pri izboru najlepšega modela je zmagal med mladinci Andrej Melanšek, med člani pa Srečko Strnišnik.
VELENJE
Kadrovsko—socialna služba
Na podlagi 22. čl. TZDR (Ur. I. SRS št. 24/77) in sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja
objavljamo
potrebe po naslednjih delavcih
3 KV ELEKTRO INSTALATERJE za delo v Libiji
Pogoj: uspešno končana poklicna šola elektro smeri j. t. in nekaj delovnih izkušenj.
3 KV VODOVODNE INSTALATERJE za delo v Libiji
Pogoj: končana poklicna šola za vodovodnega instalaterja in nekaj delovnih izkušenj.
Za opravljanje navedenih del in nalog se delo združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi OD vTOZD Instalacije.
Kandidati naj naslovijo v roku 15 dni pismene vloge na RŠC Velenje Kadrovska služba.
Srečno!
gorenjemp
Delavski svet DSSS v sestavi Gorenje TGO Velenje
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgo vornostmi
POMOČNIK DIREKTORJA delovne organizacije Gorenje TGO
Za pomočnika direktorja DO je lahko imenovan delavec:
da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri,
—	da ima pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta v gospodarstvu,
—	da je moralno in politično neoporečen,
—	da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi cilji delovne organizacije
Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 20 dneh po razpisu na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovski sektor z oznako ..Razpis pomočnika direktorja DO Gorenje TGO", Celjska 5/a, 63320 Velenje.
Pomanjkljivih in nepravočasno oddanih vlog komisija ne bo obravnavala.
O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.

r
UREDNIŠTVO IN UPRAVA , NAŠ CAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE J Titov trg 2	i znamka
63320 VELENJE	j
NAROČILNICA
-i 2'
Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od..........
naprej
."O j-.
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in ime), . .......................
(ulica)...............................
(poštna številka in pošta).....................
Datum...............................
(lastnoročni podpis)
TOVARNA OBUTVE „PEKO" TR2KS n.sol.o TOZD MRE2A
OBJ A VLJA
za svoji prodajalni v Velenju in Šoštanju ? : naslednja prosta dela in naloge:
-za prodajalno v Velenju, Šaleška 19
DVA POMOČNIKA
—	za prodajalno v Šoštanju, Trg m. Tita 14 ENEGA POMOČNIKA
Pogoji za sprejem:
—	KV prodajalec
—	tri mesece delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v Tovarno obutve PEKO Tržič v roku 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razglasnega roka.

ZAHVALA
Ob nepričakovani nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre
SONJE SKORNŠEK
rojene Vertačnik, iz Šoštanja
izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, in vsem ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, še posebej pa družini Kugovnič. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje in darovali številne vence in cvetje na njen mnogo prerani grob ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala duhovščini za opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem Šaleškega okteta za ganljive žalostinke.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Sibie, mama, ata, sestre Slavica in Alice z družinama in brat Hinko.
Pustno veselje na velenjskih ulicah
VELEBLAGOVNICA SnJ IKI1IMI VELENJE
Pred dnevi je Društvo vrtnarjev Slovenije pripravilo v Mozirju prvi cvetlični ples. V domu TVD partizan so takole izvirno uredili dvorano.
Ob tržnici v krajevni skupnosti Velenje center -Desni breg so pred dnevi postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju.
Sneg je izginil s cestišč, pojavile pa so se grozei luknje, ki povzročajo voznikom nemalo hud krvi pa tudi poškodb na avtomobilih. Takole »zacvetela" Celjska cesta v Velenju.
Na velenjski smučarski skakalnici so se preteklo nedeljo pomerili starejši pioniiji za republiške naslove. Več o tekmovanju na športni strani.
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
Po štirih letih premora so si prebivalci naše občine lahko ponovno ogledali pustni karneval, ki se je v nedeljo popoldan
PUSTNI KARNEVAL TUDI NA KONOVEM
Društvo prijateljev mladine Kono-vo je zelo aktivno. Trudi se, da bi predšolski otroci in pionirji prosti cas kar najbolj koristno izrabili. Tako imajo v kraju razne krožke, pripravljajo priložnostne proslave. Na pustno soboto pa so imeli tudi na Konovem pustni karneval.
PUST V MOZIRJU
Mozirski Pust je pričel svoj tradicionalni pohod že v soboto s pustno veselico in ga nadaljeval v nedeljo z otroško maškerado. V ponedeljek popoldne je v skladu z dolgoletnim izročilom „ofiral" po Mozirju in bližnji okolici. V torek zjutraj je krajane Mozirje prebudila pustna godba, nato pa je Pust za nekaj časa prevzel občinsko oblast v svoje roke. Dopoldne je obiskal nekaj večjih DO, popoldne pa so v Mozirju pred več tisoč gledalci pripravili karneval, na katerem so se lotili nekaterih najbolj perečih problemov, zlasti energetske krize. V sredo dopoldne je Pust ležal na odru v Mozirju, popoldne pa so ga pokopali, prebrali njegovo oporoko in se nato .zbrali na sedmini.
valil po velenjskih ulicah. Krajevna skupnost Staro Velenje, ki je ob finančni pomoči velenjskega Turističnega društva in nekaterih delovnih organizacij pripravila veselo pustno povorko, se je zelo izkazala. Sprevod si je ogledalo na tisoče domačinov in obiskoval-
cev iz drugih krajev. Pustni karneval je začel svojo pot v Starem Velenju, se nekoliko ustavil pred tržnico in nato nadaljeval pot pred Rdečo dvorano, kjer je organizacijski odbor pripravil osrednji del programa. Seveda ne moremo mimo naših starih znancev
direktorja pustnega karnevala njegovega pomočnika Hudalesa in Tonija ki sta z dovtipi in poskrbela za smeh in Sicer pa o zanimivosti skega pustnega karnevala zgovorno pričajo naše fije.
Velikanska ladja Velenje je skoraj nasedla v množici gledalcev
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva,
^izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trn 2,p.o.
,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja , J4AŠ CAS" od 1. januarja 1973 na-I prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev | (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CŽP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn | „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Le kdaj bova tako velika ?
Martina Krpana pestijo tudi problemi današnjega časa
Vodenje karnevala je blo v spretnih rokah