DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in soeijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 49.	Sobota 15. junija 1929.	Leto IV.
Programatična plat angleške delavske
stranke.
Njen kažipot k uresničenju socijalizma.
V času, ko delavska stranka prevzema vladne posle v Angliji, bo zanimalo naše čitalce, ako jimi orišemo bistvo in razvoj te mogočne stranke. Priobčili bomo nekaj poglavij iz Wertheimerjeve knjige »Das Ant-litz der britischen Arbeiterpartei«. ki je izšla pred tednom dni v Berlinu v založbi Dietza. Kdor se hoče temeljiteje spoznati s tem predmetom, naj si knjigo naroči.
Najprej hočemo orisati programatično plat te stranke. Wertheimer piše o tem:
»Značilno za duh, ki preveva angleško delavsko gibanje je to, da je mogla Labour party (izgovori: labur parti = del. stranka) skoro dve desetletji delovati v javnem življenju, doseči milijon članov, vzrasti v tretjo veliko parlamentarno stranko, preden je 1. 1918. začutila potrebe, da programatično ugotovi svoje cilje. V nasprotju s strankami celinske Evrope, katerih razvoj in razmah so na vsak korak spremljali programi, se je Labour party od svoje rojstne ure pa db zadnjega vojnega leta zadovoljevala s temi, da je na svojih kongresih sklepala o posameznih zahtevah splošnega in posebnega (večinoma poše&nega !) značaja, ne da bi poskusila, ta pestri mozaik osnovnih mišljenj spraviti v okvir enotnega programa." Ko ge je vendarle k temu odločila, — junija 191& —, se Je to zgodilo-pod tako nenavadnimi okoliščinami, da je moral program, izdan pod imenom »Labour and the New Social Order« (Delo in nov socijalen red) nositi znamenje ure, iz katere je bil porojen; ... V kolikor ima ta »strah« pred programom svoje splošne vzroke, je to posledica v vseh plasteh Vel'. Britanije obstoječega nezaupanja do plodovitosti teoretičnih razprav, do vsega sistematičnega mišljenja. Izkušnje so pri Angležih v politiki vedno odločale.
Posebne okoliščine, ki so ovirale sestavo programa ob začetku gibanja, lahko brez truda pojasnimo iz zgodovine in organizatorične sestave Labour party. čeprav so bili zraven tudi idejni momenti, je bila vendarle angleška del. stranka ustanovljena kot organizacija, katere naloga naj bi bila, »v parlamentu resnično registrirati (beležiti) učinke industrijske revolucije na družabne razmere«. Socijalistično mišljenje je imelo pri temi le toliko pomena, v kolikor so bili strastni socijalisti oni, ki so prvi delali pot za samostojno del. stranko. Njihov impulz je sicer zadoščal, da so prepričali strokovne organizacije o potrebi lastnega neodvisnega parlamentarnega zastopstva, vendar pa niso mogli novo nastali organizaciji dati socijalistične vsebine. Od ustanovitve dalje so strokovničarji tvorili 90% njenega članstva.
Od 375.931 članov, ki jih je imela stranka v letu 1900/01, t. j. prvo leto svojega obstoja, je bito 353.070 članov strokovničarjcv; te 22.681 im Je pripadalo trem det. strankami priključenim socijalističnim družbam: »ln-
dependent Labour Party« (neodvisna del. str.), »Social Democratie Fe-deration« iri »Fabien Society« (fabij-ska družba). Teh skromnih osem odstotkov celokupnega članstva je tedaj praktično predstavljalo celoto zavednih socijalistov v novo ustanovljeni organizaciji.
Razumljivo je, da tu niso bila godna tla za programatično utemeljitev. Voditelji in mase strokovni-čarjev so živele v svoji veliki večini še globoko v starem političnem! mišljenju. Mnogi med njimi so bili v svojih srcih še liberalci ali — kakor v Lancashiru — konservativci! Novi organizaciji so se pridružili, ker so videli v njej boljše orodje za zastopanje strokovnih! in socijalno-politič-nihi interesov delavstva nego v dotedanjem načinu parlamentarnega zastopstva po delavskih poslancih, ki so delovali v okviru liberalne ali konservativne stranke. Osnovnega nasprotja do obeh starih strank se pa niso zavedali.
Tej politično amorfni (brezoblični) večini so stale nasproti socijalistične družbe, ki so zopet zastopale tri popolnoma različne tipe socialističnega mišljenja. Naj starejša med njimi — socijaldempkratična federacija: — je bila marksistično udruženje. Fa-bijska družba se je pa proglasila za protimafKsIstično, razrednemu boju nenaklonjeno. Neodvisna del. stranka je pa hotela' brez vsake revoluci-jonarne doktrine najti neko srednjo pot in s svojim močno čuvstvenim tonom apelirati'na široke množice, če se niti te tri soc. družbe niso mogle zediniti na en program-, je bilo to tem manj pričakovati od strokovničarjev.
Tudi v nadaljnjih letih bi pomenil vsak poskus, začrtati končne socijalistične cilje, razbitje enotnega političnega nastopanja delavstva.
S svetovno vojno se je položaj bistveno izpremenil. Če je v začetku pomenil program oviro gibanju, je pomenil sedaj ravno najbolj privlačno stran del. stranke. Tako je stranka 1. 1918. na svojem kongresu sprejela svoj program, ki ga je že med vojno napisal Webb, ki pripada fa-bijski struji. Lansko leto je na svo-jemi kongTesu v Birminghamu! izdelala svoj novi program', ki je od prvega previdnejši. Program je sicer so-cijalističen, toda marksističen ni in se v marsičem razlikuje n. pr. od programa avstrijske soeijalne demokracije. Prilagodten je angleškimi razmeram; kaže, da je imel vodja avstrijske socijalistične demokracije Otto Bauer prav, ko je rekel:
»Čim bolj se delavski razred vsake dežele približuje oblasti, tako mora v svoji zgodovinski praksi svoje bojevne metode vedno bolj prilago-jevati posebnostim domačega bojnega terena. Prav tako se pa tudi soc. ideologija delavskega razreda vedno bolj spaja s posebno kulturno dedšči-no svojega naroda, čim več kulture vase sprejema.«
Mala antanta in Madiarska.
Socijalna demokracija proti izjavam madžarskih grolov in fašistov — no-
siteljev Horthyjevega režima.
Madžarska hoče posnemati Ltali- . so bistvo madžarske uprave na zno-io. Hort(hy vlada absolutno, čeprav traj na zunaj pa velika f^avosr še velja navidez na Madžarskem de- j o »krivicah«, ki so se dogo^U e ma mokraciijai. Teror, diktatura, plemiško , žarskemiu narodu (sevedazamol , hujskanje in agitacija! za Habsburžane t so narodu prizadjau te
djarski magnati, ki to še danes delajo).
Te dni so ob devetletni« priredili »patriotični« krogi v Budimpešti demonstracije proti trianonski pogodbi. Na tej prireditvi so izjavljali, da1 ne bodo trianonske pogodbe nikdar priznali, dalje, da naj sosednije državice ne mislijo, da bodo za vedno obdržale ugrabljene dežele Madžarske. Doživele boste še posten dbralčun! Madžarom pa pravi protest: Ne izgubljajte hrabrosti in potrpljenja, ker vas bomo osvobodili. Bilo je dovolj neodločnosti. Madžarski narod želi dejanja in revizijo trianonske pogodbe, ki jo treba doseči, ako ne z mirnimi sredstvi, pa tudi z orožjem!
To je ravznemanje 'vojnih strasti, sovražnega razpoloženja v srednji Evropi
Pri tej demonstraciji so bili tudi zastopniki tujih držav, ker se jim je obljubilo, da ne bo pri prireditvi nikakršnih izzivanj.
Diplomatski zastopniki so bili raiz-■očarami nad nastopom vplivnih Madžarov pri demonstraciji. Zaraditega so sklenile Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumiuniija vložiti protest pri madžarski vladi. Pri prireditvi sta
namreč govorila tudi budiimpeštanski župan in predsednik vlade grof Bethlen.
Protesta Male antante pa Madžari ne jemljejo resno. Madžarski zunanji minister je rekel na grožnjo, da se zastopniki Male antante ne bodo več udeleževali podobnih prireditev, da je diplomatskim zastopnikom Male antante na prosto, ali se hočejo udeleževati patriotičnih prireditev ali ne.
Madžarska v svoji aroganci kaže, da ima več ali manj zaslombe v katerihkoli državah. Akcija Madžarov je sicer obupen krik, ki utegne najti odziva ter vznemirjati mir, ker že konflikt med Malo antanto in Madžarsko je tak, da utegne imeti ob ne(povo\jni poravnavi spora prej ali slej hujše posledice.
Madžarska aristokracija in madžarski fašizem naj kriiče, to nima pomena1. Vse ni toliko vredno, da bi se zanadl tegai rušilo razpoloženje za trajni mir. Socijalni demokrati so k temu vprašanju že povedali svoje mnenje, /češ, najprej se naj uvede demokracija, svoboda, izvede potreb-! ne reforme, potem bomo pa govorili ■ o trianonski pogodbi in drugem, i Dokler tega ni, madžarska politika i ni izraz naroda.
Nova absolutistična država.
Papež je podpisal osnovni zakon nove vatikanske države. Država Vatikan ni velika in ima le okoli 400 prebivalcev, vendar je nje ustava značilna za (Janašnjo dobo. Zakon ima 21 členov.
Prvi člen te nove ustave pravi: Papež kot suveren mesta Vatikana ima popolno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, če je papežev prestol prazen, preide ta oblast na sveti kolegij, ki izdaja najnujnejše zakonite odredbe, katere papež naknadno potrdi.
V Vatikanu, ki je s konstituiranjem nove državice postal politični
forum, ne poznajo demokracije, kar se zlaga z bistvom cerkve. Razumljivo je zaradi tega tudi, da se rimska cerkev vedno in povsod1 upira demokratičnemu duhu današnjega časa, kar je še prav posebno potrdila takrat, ko je blagoslovila faši-stovski simbol.
Cerkev ima svoje dogme in nimamo prav nič proti temu, če se ravna po njih. To je nje pravica. Vsekakor pa bo prodrl tudi v Vatikan polagoma drug duh, ker se napredku1 končno ne more upirati nobena sila, ki je v zvezi z življenjem človeškega rodu.
Samo gospodarsko gibanje?
ttr jf_l a.	in
Iz nekaterih govorov ma zadm skupščini Delavske zbornice in iz pisanja krščansko-soeijalne »Pravice« ter .»0,gisya« se je v našem listu pojavila Polcmaka o »aci-»Urm.. v. o »'I m cerkvi. Po zaslugi dopism-
(K diskusiji o socifalizmu in verstvu.)
■sem bral že večkrat v meščanskem in katoliškem časopisju. Mislim ipa; dlal se moramo marksisti zavarovati proti takemu naaira-
ie v našem naomu	----—— ,
jalizmu, vieri in cerkvi. Po zaslug dopi&m ika —t— ie diskusija deloma ipozaMaoa glavne stvari, ki jih *e povdartl -k,, fa »e sprožil vso debato ni 10 1» zase zaHiMčil v zadnjih dveh številkah »Delavste P**« pod naslovom »Drugič m zadni*£«. Ker ipa uredništivo te debate že m	•>
otflaSam tretjič, ker mislim, da ne kaze debate kar na sredi .prerezat«.
Težko je pravzaprav v Mg odgovar^ti na vse. Mnogo lažje bi bilo to v usfari debati. Kajti dopisnik -k spretno meče svoje trditve in na marsikakšnem mestu piše., teklo da hi bil človek pristen odgovarjata skoro na vsak stavek posebej. ,Preobširen odigovor bi pa ne mogel držati zanimala, bravc-ev na istalmi višini.
Pri pripombah o Dostojevskem in Kantu ,se ne bom ustavljal. »Slovenec« je privlekel v versko debato komponista Dvofaka. Kaj je treba .pisatelje in komponiste vlačiti za lase pri debati o socijaliizmu? Naštevajte jih takrat, ko bomo igovorili o literaturi in
mtuizalk^di ,jmien;a ®oc ijalističnih ministrov, mislim, da. ne spadajo v to debato'. Mini-strirne podajajo izjav o ikončnliih povedih socijalizma, temveč podajajo taktične izjave k dnevnim vprašanjem. Tudi citati iiz Marxai »Proletarci vseh dežel, združite se!« J*e spada semkaj. V tem igesJai je vendar povda-rek roa tem, db se zdtniži pnoletarijat v sen dežel za mednaroden boj.
Bistveno je to, da —k vztrajal pn trditvi, da je stociijalliizem le »ekonomsko-razredno gibanje brezpravnih in izkoriščanih množic«.
Te očitke, da smo le i^spodarsko gibanje brez višje moralne 4n etične vse ne.
niiui
Misel, dla ima modemi iproletarijat .bojevati le .gospodasiki Iboj proti kapitalizmu, v (vprašanju svetovnega naziranja pa biti nevtralen, nasprotuje! osnovam našega zgodovinskega materi ja lizma in poliUčni praksi. AU se proletarska iboj obrata proti meščanskemu svetu v celoti — lai pa; sploh ni razredni iboj.
Mi nimamo opraiviti samo s faibrikanto, tudi ne s samimi strojnicami, temveč tud» z meščanskim milljenjein in t ustanovami, ki idejno meščanski svet podpirajo. Ah
mar »Orel«, »Sokol«, »Jutro«. »Slovenec«.
»Katoliška akcija«, Mohorjeva družba, kmo, Prosvetna zveza itd -	« pomenita?
Aii miar vse ie mstiaJnove po>d|piraTo » nomsko .giibamje brezpravnih«. In »S.vobodia«, delavske telovadne emotie, in dtnuga nzobra-ževalna dništva? Če obvelja sta«® nepo-znamefgiai mi sodrulga —k, moramo delavske izobraževalne omSanizacilje takoi kkvtdinati. Če smo natpram vsakemu svetovnemu nazoru nevtralni, kaikor je —k, ie potem pač vseeno, v kateri izobraževalni organizaciji ije delavec. Če bi to napravili, <bi —ik kmalu spoznal, kaj pomeni nevtralnost napram svetovnim naziiranjem in zgolj gospodarsko gilbanje.
—ik pravi, da taiko kot on tud® dobri kristjani gledajo na' delavsko gibanje. Sni ni res. Če bi klerikalizem in katolicizem gledate v socijalizmu samo gospodiarako gibanje, ®e ne bi z njim pečala vsaj na ta način ne, kaikor se.
In vso zmoto naziranja1 s o druga —k lahko vsakdo raaaviidi, čie se vpraša po zadnjih ciljih socijalizma. Ali misiK socijaluem azpremeniti samo službeno naBtnene med delavcem in podtjetnikom? Nikakor ne. Z gospodarsko preosooivo bo šla vzporedno
je
imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji.dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
Maribor, Koroška c. 19
preobrazba vse ideologije: pravega mišljenja, vzgo jeslovja itd.
jConžnp .pa, ailw» spio leoličjoalj dcrstedni, ali je mar mogoče ,da /.vet gledamo z dvojnega stališča? Da pripustimo to, da marksizem pravihuo presoja družalmo razmerje raznih stanov m razredov, v drugih ozirih (pa se p stekamo 'k verstvo:? Socijalizem pozna samp djy<ije: resničnost in neresntč-pošt. S' tem se postavlja na znansitvepo stališče. 'Kar verno do danes o svetu, se imamo zahvaliti samo znanstveni raziskavi. Versko in idealistično sanjarjenje .pa ni in pe ho dalo človeštvu dnjgega, nego sam nesmisel. Naše gibanje izhaja iz resničnosti za oblikovanje nove resničnosti. Metafizike, sprehajanja po nebesih izven te resničnosti ppoijafeean ne more priznavati, nkp npče zatajiti samega sebe.
Sodrvtg —ik spa4a med one, iki pravijo, da socijalizem zadovoljuje le materijalne otovokove potrebe, da pa ne zadovoljuje duiha, notranjega človekovega /življenja, da 'proti veri ne more nuditi nič pozitivnega. Takega mišljenja fp navadno intelektualki Toda tii se še menda nikdar niso globoko vprašali, čemu n. pr. moli delavska mati Kaj je v njeni molitvi, odkod izvira njena molitev? Izhaja iz materijalne bede in v molitvi podzavestno prosi boga, da ji nakloni boljše življenje — nia tem svetu. Nič ne bo škodovalo, akio povemo ljudem nekaj, kar mislijo, česar ise pa ne zavedajo. Kdor je prežet od socijalistične ideje ,vte, da socijalizem vsebuje svojo moralo in vse. Socijalizem je edino pozitivno svetovno nazira-nje. Varstvo in metafizika pa je samo špe-•kuliranjc z nepoznanim.
Stališče —k izvira prav iz idealnih razjogov. On hoče, da z versko nevtralnostjo dobi 'socijalizem vse vernike, z nacijonalno nevtralnostjo pa nacijonaldste. On hoče veliko ljudi v vrstah, iv katerih je saim. Takega mišljenja so premnogi sooijalisti, iki so sicer osebno brezverci. Tudi to stališče je popolnoma zgrešeno. To se pra/vi agitirati za socijalizem, pa pri tem zatajiti njegovo bistvo, njegovo jedro. Ljudi, ki še plavajo v vodah meščanskega mišljenja, hočejo pridobiti s trikom! Tako se dohiva plačujoče, sicer pa mrtve člane, ne pridobiva in ne vzgaja pa se s tem borcev. Sem za to, da
smo napram takim ljudem taktni (t. tj. obzirni, oljudni), sem pa .proti temu, da bi prepričevanje in vzgojo navrgli in oboje nadomestili s taktiko.
—k vidi pri krščanskih socijalcih nekaj dobrih ljudi in te bi rad imel iajkoij juitri na svoji strani Če so to socijalisti, bodo našla pravo pot. Slovenska krščanska socijalnost j til.^ 7.p seboj cik-ciak ipot: od Krekovega zavzemanja za razpust železničarske strokovne organizacije do Gosarjevega 'gledanja na uredništvo in stanovanjsko vprašanje. Naj le krščanska socijalnost prehodi svojo pot premnogih zablod — ne dajmio pa mi pri tem izgubiti svoje smeri, svojega kompasa. Bolje je;, da po dolgih blodnjah pridejo v gibanje z izklesano miselnostjo, kakor pa daj Še mi radi njihovih zmot zajadramo v kalne vode.	.
Imejmo več zaupanja v socijalizem! Ka-tolkdzem je že davno padel pod svoj višek. In če bo ta katolicizem napadal spcijaiMzem, bodimo .prepričani, da bo pri tem trpel samo katoljcizem. Vzemite katolicizmu Rim, prestavite papeža v Ruško kočo na Pohorju, pa boste videli, kaj še drži katolicizem pokonci En (praktičen primer za izid boja med (katolicizmom in socijalizroom je Dunaj. Tam je .prelat Seipal hotel razbiti so-eijalao demokracijo, ijo je pa nasprotno ojačil, katoliško cerkev je pa spravil ob 150 tisoč vernikov, ki so jayno -prestopili Sz cerkve v brezverstvo. In pri nas? Za koli-
ko je oslabelo/delavsko gibanje v Mariboru radi odkritega svobodomiselnega stališča nekaterih sodrugpv?
Seveda je delavsko gibanje v različnih državah v različnem razmerju s cerkvijo in vero. Večinoma uganja v (tem vprašanju taktiko. Tam pa obstoja v okviru (gibanja močno svobodomiselno gibanje, ki se bo razvilo tudi pri nas, iako se prihližaimo stališču —fc.
Precej časa se je upalo, da bo potom1 taktike prišlo tudi do nekega sporazuma med socijalizmom in boljševizmom, ki je socijalizmlu neprimerno bližji nego religijoz-nost. Toda danes je že vsakemtu jasno, da ise ibo ta spor (končal samo z zmago ene ali druge -strani.
V Sloveniji z njeno zgodovinsko tradicijo ne bo nikdar delavske stranke po angleškem vzgledu. Pri nas in verstvo, cerkev ni gotova javna smer tiako tesno med seboj združene, da se mi zdi naravnost škodljivo, da bi tu začeli uganjati polovičarstva. Sem pa seveda za to, da se delavsko gibanje v celoti »peča s cerkvenimi in verskimi vprašanji isajno v toliko, kolikor to narekuje (dnevno življenje.
Končno mislim, dta (bi bilo dobno, da bi uredništvo povedalo, kaj misli. (Njegova zaključna beseda bo menda do nadaljnjih sprememb sveta za vse zveste naročnike nagega' lista.
Dnevne novic«.
Predpisi za prirejanje zborovanj.
Zadnji čas se množijo ovadbe proti našimi ljudem1 v st-rokovnih organizacijah radi prirejanja zborovanj, sestankov ,in pbčnih zhorov .dtuštev in strokovnih organizacij. Posebno rigorozno postopajo v tem oziru- v okolišu $ rez k ega poglavarstva y Pr,eva-ljjh. Da ne bo nepotrebnih žrtev, opozarjamo, da je treba v smislu 51.
9.	z,ak,ona o zaščiti države za vsak sestanek, razven običajnih odborovih Sej, dovoljenja upravne oblasti. Zbor pa je treba javiti najpozneje 3 dni poprej, tako, da S o do dneva, sestanka šp polni trije, dpevi. Prjjavo pa je treba kolekovati s 5 Diri ža vlogo in 20 Din za rešitev. Da pa morete dokazati pravočasno prijavo, naj se ista odpošlje vsikdar po pošti priporočeno. če pa jo oddate osebno, si dajte potrditi sprejem. Običajno se oblasti sicer zadovoljijo s prijavo, koleko-vano s 5 Din, zlasti v Mariboru je praksa taka. Toda če je upravna oblast rigoroznejša, noben zagovor ne pomaga, ker je zakoniti predpis tak, kot smo ga gori navedli. O tem prestopku sodijo redna sodišča ter je kazen predpisana z zaporom in denarno kaznijo. Na ta način stal bila nedavno obsojena dva sodruga rudarja v Črni vsak po 12 ur in 50 Din kazni, ker je prišla prijava samo dva dni pred sestankom strok, organizacije, recepisa pa nista imela, da bi
dokazala, da sta prijavo pravočasno odposlala. Priporočamo torej previdnost in pa točno izpolnjevanje zakonitih predpisov.
Deložacije v Ljubljani. Občinski svetnik s. Miklošič j« initerpeliraill v občinskem svetu 'zaradi deložacij 15 strank iiz 'barak na stavibišču diružfae »Mali dom«. Istotako je poročal občinski svetnik Likozar o 82 deložacijah, od katerih jih 54 nima občina kam nastaniti. — Iz tega je razvidlno, da je v Ljubljani še velika stanovanjska beda. Obenem razglaša tudi mestni magistrat, dia nima več prostorov,, kamor bi shranjevala pohištvo deložinancev. Tako sliko imamo. In vendar se še hišni posestniki in? nekateri drugi »moderni« gospodje pro-tivijo stanovanjski akciji ter so celo povzročili, da je bil proračun mestne občine črtan. Še se spominjamo, kako je 'predsednik društva hišnih posestnikov nia, debelo govoril, (da je dovolj stanovanj in če jih ne bo, jih! boido hišni posestniki preskrbeli. Da-, nes se je pa predsednik hišnih! po-j sestnikov skril in molči, ker je dose-i gel, kair je hotel — za hišne posest-j nike,
Ljubljanski občinski svet je imel i v torek sejo, na kateri se je obravnaval reducirani proračun, gradbeno poročilo, regulacija Ljubljanice in druge zadeve. — V upravni odbor
^obfhio/r*!
^	Razpečava	v kraljevini SHS
Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 2S.
Mestne hranilnice ljubljanske je bil izvoljen s. Miklošič-
Iz Belgrada obetajo konkordat.
Iz Belgrada poročajo, da se s povratkom1 ministra dr. Marinkoviča prično resna pogajanja z Vatikanom za sklenitev; konkordata. Dr, Marinkovič priavi, .da bo pogajanja sam vodil z nuncijem Pelegrinettijemi Ob tej priliki se bodo posvetovali tudi o imenovanju jugoslovanskega kardinala.
Za rektorja ljubljanske univerze
je izvolil vseučiliški svet profesorja pravne fakultete dr. Metoda Dolenca.
Nova vstava vatikanske države pozna določbo o smrtni kazni. Vsak zločin proti življenju in varnosti pa-pež£ se kaznuje s smrtjo.
Slovenska podporna enota v Ameriki je imela pred štirinajstimi dnevp-svoj deveti kongres v Čikagu. Prihodnji kongres se bo vršil leta 1933. zopet v Cikagu. Predsednikom je izvoljen Vincenc Cainkar; podpredsednika sta Andrej Vidricfa in J. Lotrich; namestnik ^predsednika Frank Barbič; glavni'.(tajnik A. Vider, bolniški tajnik Blaž Novak, namestnik Lovro Gradišek; glavni blagajnik John Vogrič, namestnik Ludvik Medvešek; upravitelj »Prosvete« Filip Godina; urednik »Prosvete« in drugih publikacij Ivan Molek. —- Po kongresu se je pričela velika akcija za pridobivanje članov.
Tudi grški monarhisti se kujajo. V grški zbornici je 27 monarhističnih poslancev, v senatu pa 8. Sklenili so, da ne pridejo več na sejo, ker je .Venizelos sprejel v vlado bivšega ministra Gonatosa, ki je bil takrat, ko so ustrelili monarhistične ministre Gunarisove vlade, ministrski predsednik. Upajo, da Venizelos izključi Gonatosa iz vlade.
Cene kruhu v Zagrebu. Na intervencijo mestne občine je tržno nad-
Taipa:
it
Cerkvenikov „Greh Talpov zločin in ne* dollnosf slovenskih kritikov.
L . i
Odgovor v »Jutru« štev. 132. me i ni mogel prepričati o nasprotnem, kar sem trdil v članku »Proletarska književnost v luči meščanskega časopisja«. Ne mene in še marsikoga drugega tudi ne! Zato preidem' na dnevni red, k analizi obsojenega Cerkvenikovega »Greha«. Da mi pa np bp treba kritičnega razbora dela prekinjati s priucipijelnimi razjasnitvami, zato najprej še nekaj splošnih opazk!
Meščan1 slpvenske sprte zahteva od pisateljev pred vsem zabavne knjige, ki fungira v njih današnji družabni red kot nekaj samo po sebi umevnega in večno neizpremenljive-ga. Delo, ki le z besedico omenja, da bi bilo lahko na svetu marsikaj drugače, alt pa delo, ki celo graja obstoječe, je »tendencijozno«, »pretirano«, je mladini nevarno in ne spada niti v lepi vezavi z zlato obrezo v salonsko omarouše manj pa v umetnost. Cul sem gj&poda, ki je rekel ob Seliškarjevertf »Pismu«: »Cernu pa tale Seliškar, ne opeva rajši gospodarja, ki je dober s svojo deklo? To bi vsaj ne bilo banalno D Kar pa je banalno v poeziji, ni banalno v življenju, kaiti meščanstvo počenja še mnogo hujše stvari, kot so opisane v »Pismu« ali pa »Grehu«. A v realnem, življenju je to
samo po sebi umevno in nihče se radi tega ne razburja. Meščan si misli: Kar spada pod paragraf, o tern naj se razpravlja pred sodnijo, če se da seveda kaj dokazati, v literaturi pa pas pustite s takimi stvarmi pri miru; ta naj služi opevanju meščanskih »vrlin«, pc ie namenjena mladini, dobri prebavi in pa »nedolžni« pikantnosti, če je namenjena go-spudom »tiber viprzig«. Zato pričakuje naš meščan od kritika, ki piše v njegove liste, obsodbo vsakega dela, ki mu leze pod kožo, izprašuje vest in ki ga sili k razmišljanju. In čemu bi kritiki ne ustregli občinstvu, Če ie »okus« tak? V tem je jedro slovenske kritike!
Spor za »Greh« in proti njemu se je zanesel tudi v Maribor. Ker mi je neki meščan izrazil miienje, da »Greh« »prav za Prav« ne spada v proletarsko književnost, češ, da ie zgolj »seksualna« drama, si moramo biti na jasnem tudi v temi vprašanim — Vsakdo, kdor je pogledal ; v abecednik sccijologije, ve, da ; predstavlja družabni red cel kortj-1 pleks problemov. Njega manifesta-1 cije se ne javljajo savno v razrednem boju, temveč tudi v celotnem miš-! 1 j en ju in čustvovanju človeštva, v javni morali, vzgoji, družinskem življenju itd. Vsako literarno delo, ki ; razgrinja napake današnjega družab-: nega reda ali pa njega kvarni vpliv na družino, vzgojo itd., spada v proletarsko književnost. Napačno je torej misliti, da spada sem savno ona književnost, ki »Šturma« na kapitaliste in jih predstavlja kot pijavke delovnih mas. Kot celoto bi smatral
tako proletarsko književnost za pomanjkljivo, ker bi ne izčrpala problema v vsej celoti. Cerkvenik obravnava problem razmerja med možem in ženo in preko Žene popolnoma zavestno obtožuje družbo in njem način vzgoje, usmerjen ravno pod vplivom' družbe samo v eno točko: denar: »Niste me učili trpeti. In prav ste imeli, a čudim se tebi (Ljubimcu), ki si bil poleg moje matere moj najpomembnejši vzgojitelj, čudim se, da se z,daj čudiš! Kakor sta me privezala ob kol, sem rasla. Smer mojega stebla sta določila vidva. Ce Pd se je deblo dvignilo v isti smeri više, nego sta mislila, da se bo Kdaj dvignilo, sta bila pač slaba računarja. Po poti hodim, ki sta mi jo^ pokazala ...« Prav zato spada Cerkvenikov »Greh« v socijalno književnost prav tako kot n. pr. Kreftov roman »Človek mrtvaških lobanj«.
Poglavje o kritiki je gotovo naj-žalostnejše poglavje v slovenski kulturni zgodovini. Rdečica sramu mora obliti vsakega poštenega Slovenca, ko čita v pripombah k Zbranim ; spisom Ivana Cankarja ono, kar so l takrat kritiki pisali o njegovih! delih, i Danes moramo koiflftatirati, da se današnja kritika v dnevnikih niti za las ne razlikuje od1 nekdanje. Kar pa je napravila s Cerkvenikom, je vsekakor — bravurnost. Ker je bilo že tako »v zraku«, da »Greli« propade, ga ie bilo treba tudi definitivno pokopati, Lden izmed kritikov, ki je oči vidim pristaš 1’ art pour 1’ artizma in dd zato mnogo na zunanjo formo, ga pokopuje s tem, da razglaša, da je drama »formalno« slaba; pri tem
se trdno drži načela, da ima »dramatika svoje zakone, ki so rigoroz-nejši od življenske vsakdanjosti« in ti zakoni so po piščevem mnenju menda večni. Z dokazovanjem o »slabi« formi Vatni raztrgam lahko vso moderno rusko literaturo, če jo seveda čitam ne z razumom, temveč z Grafenauerjevo Slovensko čitanko
1.	za srednje šole v roki. — Drugi kritik je zopet dokazal, da niti ne pozna iti ne razume dobro vsebine, kajti trdi stvari, ki jih ni avtor nikjer zapisal, tako n. pr.: da je hotela žena na ljubimčevo zahtevo umoriti drugega moža, medtem1 ko ga v resnici skuša umoriti radi tega, da bi ga obvarovala pred groznim razočaranjem,. — Najbolj imeniten pa je tretji kritik, ki ga odlikujeta filozofsko »čudenje« in pa neka simpatična radovednost. Tam; pri drugi sceni je postal pozoren in si je mislil, gledajoč ženo in drugega moža v razgovoru: »Lej jo, lej babnico, ta je pa kerlc, samo kako ga ovija krog prsta« in na . to ni tnogel pozabiti, dokler ni zastor zadnjikrat padel; zato pa je seveda to nekaka »morala« ali nauk drame. Poleg na ženo je osredotočil svoje zanimanje tudi na neki testament; za dediče ic namreč strašno važno, kje je testament — to je res. Najbolj se pa zanima za separe. »Kje imajo na vasi takle separe z natakarji in godbo, ne vem.« Sodrug Cerkvenik, upam. da ste razumeli, kako in kaj, in da ste postregli g, kritiku že z natančnejšimi informacijami.
(Dalje prihodnjič.)
zorništvo določilo kruhu naslednje cene za kg: belemu 4.50 Din, pol-belemu 4.25 Din, črnemu 3.50 Din. Cene stopijo v četrtek v veljavo. Glede finega peciva se bodo vršila pogajanja. —Ljubljana pa čaka, kaj bo rekla pekovska mojstrska zadruga.
Zagovorniki obsojenega Puniše Račiča so vložili pritožbe proti obsodbi Račiča. Apelacijsko sodišče bo pa razpravljalo o pritožbi najbrže šele jeseni, ker se v kratkem prično sodne počitnice.
AH se bo angleška vlada vtikala v razmere drugih držav ali ne. Mednarodni običaj je, da se tuje države ne vtikajo v notranje razmere posameznih Jdržav. Zlasti angleški politiki varujejo to načelo na zunaj. Vendar je zmota, če kdo misli, da politika velike države ne bi vplivala na dogodke in razvoj v drugih državah. Omenimo le konferenco dela. Na prejšnji seji konference dela je Anglija rogovilila proti osemurnemu delavniku, na sedanji konferenci, ko je na Angleškem že delavska vlada, so angleške predloge za poslabšanje delovnega časa celo vladni zastopniki zavrgli. Isto je v drugih vprašanjih. Ako se v kakšni državi pokažejo nezdrave razmere z ozirom na mir ali v drugih važnih vprašanjih, lahko vpliva vplivna država potom mednarodnih zvez, da se razmere revidirajo. Zlasti je ta vpliv velik danes, ker so države med seboj materijalno odvisne.
Macdonald in Hoover. Macdonald je izjavil, da obišče predsednika Zedinjenih držav Hooverja v Ameriki, ker hoče Zedinjene države pridobiti za sodelovanje v Zvezi narodov. Hoover je izobražen moderni kapitalist, ki pozna pomen svetovnega miru, kakor tudi pomen razorožitve v interesu narodnega gospodarstva. Zato je jako verjetno, da bo Macdonaldu akcija za mii uspela, tembolj, ker sta tako Macdonald kakor Hoover prepričana pristaša mirnega razvoja, kar daje akciji veliko moralno pobudo.
' Rezultati angleških volitev. Doslej ima Delavska stranka 298 poslancev, konservativna 259, liberalna 58 in drugih mandatov je 8. Vrši se še dopolnilna volitev v okrožju Rugbyja v četrtek.
Spor med malo antanto in Madžarsko. Zaradi znanih demonstracij v Budimpešti proti trianonski pogodbi in govorov ob njih prireditvi, bo mala antanta protestirala pri Zvezi narodov.
Nemška komunistična stranka ima te dni svoj strankin zbor v Berlinu. Za častnega predsednika je tbil izvoljen Stalin1, za izvršujočega pa Pick, ki je v svojem govoru strastno napadal nemške socijalne demokrate.
Komunistični 1. avgust. Komunistom več ne zadostuje 1. maj kot praznik dela češ, da so si ga osvojili oportunisti. Zato so določili 1, avgust kpt praznik komunistične internaci-jpnale. Ob tej priliki groze v Berlinu komunisti z novimi nemiri in! demon-str sci]&tni, vV.,
Zadnji avstro-ogrski zunanji minister
grof Julij AndrassS^ je v Budimpešti pc operaciji V 69. letu starosti umrl. Andrassy je bil liberalec in vaze# ogrski publicist. Poleg Štefana Tisze je bil najpomembnejši . politik na Ogrskem.
Stahlhelm in Heiimvehr. 'Nemški in avstrijski fašisti se nameravajo organizatorično združiti, iza kar plasti pledira prosluli Pabst. Če pride do tega, potem se bosta tudi nemška republikanska organizacija »ScbvvarZ-rot-gold« in avstrijski republikanski »Schutzbund« združila, kar bo zadostni (protiutež proti reakciji nem*, škega fašizma.
Protižidovske izgrede so povzročili poljski nacionalistični visoko-šblci v Lvovu. Poljski vladni listi pozivajo k strogim ukrepom proti nacijo nia 1 i st ičnemu hujskanju.
Preša v Moskvi. V Moskvi je bila te dni otvorjena mednarodna razstava tiska, ki je baje večja, kakor je bila lansko leto v Kolnu, kjer je ‘bil razstavljen tisk v 104 jezikih, medtem ko je v Moskvi razstavljen tisk v 143 jezikih iz 167 dežel. Zastopana so celo najprimitivnejša ljudstva, kakor Papuanci, Culukafri, tisk iz pacilfičnih otokov, iz vse Afrike, Azije in Grenlandije. Kajpada na tej -razstavi ni posebnega katoliškega oddelka, kakor je bil lani v Kolnu, zato evropsko časopisje o tej razstavi molči.
Ropar Jakopin aretiran. Jakopin je hotel vstopiti v Zidanem mostu v brzovlak, ki ga jc pa zamudil. Sedel jc potem v drugi razred prihodnjega osebnega vlaka. Z vlakom sc je vozil tudi orožnik Toplak, ki je po sumljivem vedenju spoznal Jakopina in ga dal aretirati. Jakopina so imenovali strah Dolenjske.
Kalim.
Akademija meščanskih šol v Ljubljani.
(9. junija 1929.)
Za desetletnico obstoja meščanskih šol so meščanske šole Slovenije priredile razstavo risb, slik, ročnih del i. dr. na velesejmu, v nedeljo pa so gojenci in gojenke meščanskih šol priredili dve akademiji v veliki unionski dvorani in sicer popoldan ob 15. in zvečer ob 20. uri. Sodelovali so gojenci in gojenke meščanskih šol iz Ljubljane, Škofje Loke, Trbovelj, St. Vida, Tržiča in Rakeka. Dvorana je bila obakrat precej dobro zasedena, zlasti po mladini, ki je z veseljem in iz solidarnosti ploskala izvajajočim.
Pa tudi iz hvaležnosti. Zakaj ves spored so izvajajoči mladci in dekleta podali z vso samozavestjo in so storili vse po svojih močeh. Že dejstvo samo, da nastopa meščansko-šolska mladina na odru s koncertnimi točkami, je vse hvale vredna in treba je le častitati mladini in njenim učiteljem. Na sporedu so bili zborovski nastopi, rajalno-pevski, zborna deklamacija, orkestralne točke in za sklep nastopa vseh sodelujočih mladih pevcev in pevk s spremljeva-njem orkestra. Zadnji del je 'bil vsekakor višek akademije. Orkester je s sigurnostjo in z dovršenostjo odigral štiri komade (Parma, Gervais, Smetana) pod vodstvom učitelja Re-povša, nakar so dobesedno nagnetli na oder vse na akademiji sodelujoče mlade pevke in pevce (400—500 po številu), ki so s spremljevanjem: orkestra zapeli Adamičevi »Krist je vstal« in »Pomlad v Galiciji«, Davorina Jenka zbor ciganov iz spevoigre »Vračara« in za zaključek dr. Scbvvabov pevski valček »Dobro jutro«. Pogled na to množico izvajajoče mladine je bil navduševalen. Izvedli so te točke z neverjetno popolnostjo in disciplino. Skladbe, preproste in lahko dostopne za občinstvo, so užgale. Po vsaki točki je nastalo naravnost kričanje v dvorani in so morali Jenkov zbor ciganov ponoviti.
Posebej pa nas je še zanimala točka v prvem' delu sporeda, zborna deklamacija meščanske šole v St. Vidu. Kakih 15 fantov je skupno zde-klamiralo Zupančičevo efektno »Pesem; mladine«. Zdeklamirali so pogumno in .zvesto, kakor jih je bil bržkone naučil učitelj. Bil je to prvi »šprehkor«, izvajan v Ljubljani na koncertnem' odru. To je sicer bila kolektivna deklamacija, a deklamirano je bilo slabo. Vsekakor je tega kriv učitelj, ki'ni znal niti razgibati tempo, niti ravnati z glasovi izvajajočih. Ponekod niso niti povdarili stavkovni, miselni akcent, kar je prva zahteva vsake deklamacije, pa tudi kolektivne. Preveč šolarsko, avto-^'•matično, kakor je bil tudi njihov vprav militaristični prihod na oder. Gojenci pa so podali deklamacijo, kakor so bili naučeni in to s korajžo in veseljem'.
(Mimogrede: Sodrugi in sodru-žice, meščapskošolska mladina je nastopila s »šprehkoroin«, ki so ga prvi začeli gojiti pravi delavci. In vi? Naj nas drugi prebite v tem, kar je predvsem naše?)
Obe akademiji v nedeljo 9. t. m. sta torej uspeli. V mladino, ki stoji na taki kulturni stopnji, lahko zaupamo.	—eč.
Sprehod v parku ni nikoli prijeten, če
ste prej imeli težkega deta ali če Vas še čaka. — Ako jemljete za pranje perila Schichtov »RADION«, bo pranje ta Vas zabava.
Izseljevanje slovenskega delavstva v Nemčijo in Frandlo
Zadnje čase poroča dnevno časopisje prav pogostoma o delavskih transportih v Nemčijo in Francijo. Skoro vsak teden pasirajo večje ali manjše skupine slovenskih poljskih in industrijskih delavcev in delavk mejo pri Mariboru, na potu preko Avstrije v Nemčijo, ali pa Avstrije
A
fji
RADION
pere sam
„Mi se m
izprehajamo, “
pravi mlada gospa Mica. »Časa imamo dosti, pa tudi gospo-dinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam,"
pere sam !
Varuje perilo!
in Nemčije v Francijo. Naravno, da je ta izseljevalna akcija zbudila veliko pozornost v javnosti, zlasti v delavski javnosti, in je zato potrebno, da informiramo tu naše čitatelje in naše organizacije o tem važnem socijalnem delu ter opozorimo obenem poklicane činitelje, da se mora to delo nadaljevati in podpirati.
Ta izseljevalna akcija se.tiče v prvi vrsti slovenskega poljskega in industrijskega delavstva, čeprav se pridružujejo češče temi transportom tudi delavske skupine iz Hrvatske, Bosne in Dalmacije. Glavni kader dosedanjih izseljencev tvorijo vendar Slovenci, in se je to izseljevanje pravzaprav začelo že lani, ko se je sklenil sporazumi med našo in nemško vlado o izseljevanju naših poljskih delavcev v Nemčijo in je mariborska Borza dela poslala v smislu tega sporazuma v Nemčijo prve skupine naših sezonskih delavcev, ki so se lani na jesen vrnile, zadovoljne s plačilnimi in prehranjevalnimi razmerami, saj so ljudje prinesli domov razmeroma čedne prihranke. Dober uspeh lanske izseljevalne akcije je vplival, da so se naši ljudje letos trumoma prijavljali za sezonsko delo v Nemčijo in da so tudi delodajalci v Nemčiji zahtevali več naših delavcev in delavk.
Pripomniti treba, da je doslej Nemčija jemala v glavnem sezonske delavce le iz Poljske — letno okrog
100.000	delovnih moči. Delodajalci so se sčasoma na delavce in delavke iz Poljske privadili, zato jih je treba na naročevanje jugoslovanske delovne sile šele pripraviti. Opaža se, da so letos zahtevali naše delavce v glavnem delodajalci iz onih provinc v Nemčiji, kjer so te naše delovne moči že lani delale. Ker je bila že letos zahteva po naših delavcih ve-
liko večja kot lani, je računati, da se bo prihodnjo pomlad zaposlilo v Nemčiji še nekolikokrat več delavcev in delavk kot letos.
Omenjeni zadevni sporazum med našo in nemško vlado, ki je bil lani objavljen v »Službenih Novinah«, ureja način najemanja delavcev in delavk, plačilne in prehranjevalne pogoje, socijalno - politične zaščitne pravice naših delavcev, urejevanje eventuelnih delovnih sporov, itd. V glavnem je sporazum sestavljen po načelu, da imajo naši poljski delavci iste pravice kot domači nemški poljski delavci: Isto plačo, isto prehrano, isto bolniško in nezgodno zavarovanje, itd. Plače so regulirane po uradno določenem tarifu, ki velja za posamezne province v Nemčiji. Ta tarif je pa različen. Province s plodovito zemljo, imajo nižjo urnino in ugodnejši akord, province z manj plodovito zemljo pa višjo urnino in manj ugoden akord1. Delavci in delavke dobivajo namreč urnino in akord. V glavnem se zaslužek delavcev v različnih provincah z različnim tarifom na ta način vendarle izravna. V eni provinci zasluži delavec več na urnini, na drugi več na akordu. Povprečni delavčev zaslužek znaša na ta način od 30—33 pfenigov na uro (približno 4 Din na uro; ljudje dobivajo obenem, razume se. vso hrano). Delavke zaslužijo nekoliko manj, boljši delavci pa nekoliko več.
Ker se zlasti v času visoke sezone dela več kot 8 ur dnevno, zaslužijo delavci čistega približno 40 dinarjev dnevno.
Pri letošnji najemalni sezoni bi bila Nemčija vzela mnogo več delavcev in delavk, da ni letošnja huda in dolgo trajajoča zima zadrževala delodajalce, da so začeli šele kasno
naročevati sezonske delovne moči. Najemanje se vrši na osnovi posebne delovne pogodbe, ki se jo izpolni v štirih izvodih. Na pogodbah je ime delodajalca in najetih delovnih moči, obenem so na pogodbi navedeni vsi delovni pogoji, plače in množina hrane, ki jo mora v različnem blagu dobiti, najeta delovna moč, prazniki in dnevni delovni čas, itd. Naš poljski delavec ali delavka sta obenem zavarovana proti bolezni in nezgodam, plačujeta svoj del prispevka kakor nemški poljski delavec in uživata iste zavarovalne pravice. To so menda prvi jugoslovanski poljski delavci, ki so socijalno zavarovani proti bolezni in nezgodam, žal, da imajo to pravico le v tujini, in ne doma!
Poljski delavci so se letos v večini najeli le v Prekmurju, kjer je poljski proletarijat tako številen.
Čim bo narasla zahteva po naših poljskih delavcih v Nemčiji, se bo to najemanje razširilo tudi na druge okraje in oblasti Slovenije.
Obenem z najemalno akcijo za Nemčijo, ki potrebuje le poljske delovne moči — svojega industrijskega delavstva ima Nemčija več kot dovolj — je Borza dela v Mariboru stopila v stik s francoskim’ društvom za emigracijo in z jugoslovanskim izseljeniškimi'■komisarijatom', da. bi se naše delavstvo, in to ne samo poljsko, nego tudi industrijsko kvalificirano in nekvalificirano delavstvo, zaposlovalo pod urejenimi pogoji tudi v Franciji, ki potrebuje poleg poljskega, tudi mnogo industrijskega delavstva, pomožnega in kvalificiranega (zlasti opekane, rudarje, itd.).
Pritisk delavstva v Prekmurju in v drugih okrajih Slovenije je bil tekom cele najemalne sezone za Nemčijo tako močan, da je bilo jasno, da ne bo mogoče vse te brezposelne delavce obvezati za Nemčijo. Francosko društvo je bilo pripravljeno najeti tudi s svoje strani več naših delavcev in delavk, tako da so se obenem z delavskimi transporti za Nemčijo organizirali tudi transporti za Francijo. Najemanje sezonskega delavstva za Nemčijo je letos v glavnem zaključeno, najemanje za Francijo se nadaljuje.
Skupno je bilo doslej od začetka marca letos do konca maja najetih in odpremljenih v Nemčijo in v Francijo nad 2000 oseb.
Pripomnimo naj, da je tudi iz večine pisem, ki nam jih' pošiljajo delavci, ki so bili letos poslani v Francijo, razvidno, da so z delovnimi pogoji in s plačo zadovoljni. Neki delavec, ki je odšel meseca aprila na tovarniško delo v Francijo, nam piše, da dobiva za 10 frankov dnevno
izborno hrano, stanovanje ga stane malenkost, kupil si je končno obleko in perilo in koncem meseca dal na stran 200 frankov. Piše, da more vsak delavec, ki dela in če se še tako dobro (proletarsko vzeto!) hrani in oblači, prihraniti nekaj stotakov mesečno, kar ne bi mogel doma nikoli!
Vsa ta izseljevalna akcija pa ni samo iz teh vidikov važna. V Sloveniji imamo stalno armado brezposelnih tako med poljskim kakor tudi med industrijskim; delavstvom. Brezposelnost poljskega proletarijata povzroča popolno zadolžen)e in propadanje onih malih kmiečkih ekonomij, ki jih ti kočarji in gruntarji posedujejo, brezposelnost našega industrijskega proletarijata pa rodi vse one strašne posledice, ki jih vsi predobro poznamo. V zimskih mesecih strahote stradanja, v poletnih mesecih pa propadanje delovne sile za nesramno nizke mezde. Propadanje delavstva za časa brezposelnosti in propadanje vsled škandaloznega zaslužka, tudi za časa, ko delavec slučajno vlovi nekaj dela!
Razbremeniti treba prenatrpanost slovenskega delovnega trga, to je prvo in glavno, ako se hoče rešiti naše delavstvo popolnega fizičnega, moralnega in socijalnega^ propadanja, urediti končno njegove plačilne in delovne pogoje doma.
Sleherno pobijanje take akcije se mora takoj obsoditi, ker je namen prozoren. Marsikdo bi rad, da bi sedanja prenatrpanost delovnega trga vladala še dalje, da bi dobili vedno ceno delovno moč — dalekoviden nacijonalni ekonomi in socija.ini delavec pa bo uvidel, da more dežela in njeno gospodarstvo imeti od tega samo ogromen profit. Izgovor, da bi nam primanjkovalo delovnih moči doma, ne drži. Delovnih moči je doma še vedno in jih bo! na žalost še dolgo vedno dovolj in preveč. Poljska vlada podpira to izseljevanje z vsemi močmi, še celo češka, ki nima skoro nobene brezposelnosti! Že vedo, zakaj. Poljaki pošiljajo vsako jesen v Nemčijo 100.000 svojih sezonskih delavcev, v Franciji ima Poljska do danes pol milijona svojih poljskih in industrijskih delavcev in delavk.
Prihranki teh delavcev, ki prihajajo redoma domov, dvigajo nacijo-nalno imovino in ekonomijo in oja-čujejo državne finance! Tako delo je za delavce socijalno pomembno, ni pa nič manj pomembno za narodno gospodarstvo.
Vzemimo samo naš primer, kjer smo pravzaprav šele na začetku izseljevalne akcije. Ko se bodo letošnjo jesen vrnili naši sezonski delavci iz Nemčije, pride ž njimi vred v deželo na njihovih skupnih prihrankih najmanj 5,000.000 Din denarja,
da ne govorimo o prihrankih, ki iih spotoma pošiljajo domov izseljenci v Franciji. V gospodarstvu in trgovini male Slovenije se bo ta plus na narodovem imetju prav močno poznal.
To akcijo moremo v danih razmerah samo priporočati kot vrlo potrebno in v vsakem pogledu, tako za delavstvo kot za narodno gospodarstvo vrlo koristno.
O stvari bomo spotoma informirali vse naše člane in čitatelje.
Še danes se vpiši v Cankarjevo družbo!
Maribor.
Kolekovanje stanovanjskih odpovedi. Z novim stanovanjskim zakonom, ki je zelo omejil zaščito najemnikov, se je tudi kolekovanje stanovanjskih' odpovedi znatno spremeni-
lo.	Sodišče namreč loči kolekovanje prj odpovedih za zaščitene in nezaščitene najemnike. V prvem slučaju je treba kolekovati odpoved s 25 Din in v slučaju, ugovora mora hišni lastnik dokolekovati odpoved še s 30 D. Če pa je najemnik nezaščiten, ne veljajo gornja določila, ampak mora hišni lastnik v slučaju ugovorov kolekovati odpoved še s 300 Din, tako, da ga stane že kolekovanje samo 325 Din. To velja za vse odpovedi proti onimi najemnikom;, ki niso več zaščiteni v mestu, čeprav tam še velja stanovanjski zakon, kjer je' vsaj
10.000	prebivalcev. Ker pa izven mest, torej v krajih pod 10.000 prebivalcev stanovanjska zaščita sploh ne vjelja več, morajo hišni lastniki n. pr. v Studencih. Krčevini, Pobrežju itd. V slučaju, da vloži najemnik ugovore/ odpovedi Vedno dokolekovati še 300 Din. Tega seveda marsikak hišni lastnik ne stori rad in ni pričakoval
vložitvi ,pdppvedi in tako je sodišče zadnji čas v Mariboru zavrnilo že čete '-vrsto • odpovedi, ker hišni lastni© nfefr položili 300 Din takse.
i—
ki bi jih v največ slučajih tudi težko dobili od najemnika nazaj. To objavljamo najemnikom v informacijo, ki se naj ne vstrašijo že vsake odpovedi, če tudi niso več zaščiteni. Hišni lastniki tudi dostikrat ne znajo vlagati pravilnih odpovedi in se je zato. dobro vsikdar posvetovati, predno se udate odpovedi in izpostavite nevarnosti deložacije. Našim čitateljem radevolje dajemo informacije v naši pisarni na Ruški cesti 5.
Dramatični odsek »Svobode« v Mariboru sklicuje za pondeljek, dne 17. junija, važen članski sestanek ob 20. uri v Ljudskem domu na Ruški cesti. Dolžnost vseh članovi je, da se sestanka sigurno udeleže ker se bo. .sklepalo o programu in določitvi vlog.
Celie.
Hišna preiskava in suspendiranje mandata občinskega odbornika. Dne
29. maja se je vršila hišna preiskava v stanovanju s. Alojzija Leskošeka, katero je vodil policijski agent g. Čuk s še dvema pomočnikoma. Ob priliki preiskave so mu zaplenili eno pismo ter eno pismo od žene. Dne 31. maja je moral Leskošek na policijo v svrho stroge zaslišbe. Drugega se ni nič zgodilo. Dne 13. junija je prejel s. Leskošek odlok gospoda sreskega poglavarja, s katerim! se mu naznanja, da je njegov mandat obč. odbornika razveljavljen. Odlok se glasi:
t >
Sreski poglavar v Celju.
Pov. broj 466/3.	Celje,	11.	jun.	1929..
Gospod
Leskošek Alojz, strokovni tajnik
Celje.
Po nalogu gospoda velikega župana mariborske oblasti z dne 7. junija 1929, S br. 165/202., Vas do nadaljne odredbe suspendiram' od mesta občinskega odbornika mestne ; občine Celje.
Sreski poglavar: Dr. Hubald s. r.
Podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 16. junija 1929, v gostilni »Jugoslovan« v' Gaberju svojo vrtno' veselico s plesom ter prosto zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za/vzdrževanje pevskega zbora, se prosi sodružice ter sodruge, da se v . obilnem številu udeležijo zabave. Začetek ob lfc pit’	,.i:
T
Prva mariborska delavska pekama
naznanja, da prodaja od danes naprej, to je od ■r-	torka,	dne	11.	junija	1929
trni in beli kruh
za 50 para pri 1 kg cenejše, torej stane beli kruh pro kg Din 4 50 in črni kruh pro kg Din 4’—
RAZPIS.
Županstvo trga Trbovlje razpisuje za zgradbo lavnega kopališča v Trbovljah sledeča dela:
1. Centralno kurjavo, vodovod in kopalno opremo.
2. Pečarska dela in oblogo sten s pločicami.
3. Pleskarska in soboslikarska dela.
4. Steklarska dela.
Ofertalni pripomočki se dobe v občinski pisarni med uradnimi urami. — Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 1. julija 1.1. do 12. ure.
Kasneje dospele se ne bo upoštevalo.
Županstvo trga Trbovlje, 13. junija 1929.
Župan: Ig. Sitter, s. r.
P. n.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem danes, 15. junija 1929, otvoril na Rotovškem trgu štev. 8
gostilno Rotovž
Točil bom prvovrstna pristna dalmatinska in štajerska vina kakor tudi pivo.
Dnevno sveie morske ribe na več načinov pripravljene. Topla in mrzla jedila po najnižjih cenah. Postrežba točna. Za obilen oDisk se priporočam JOSIP POVODNIK.
HHHHHCBHHHHHHHHHHHSHI
tt dnevna reklamng prodaja perilo
od 1. do 15. junija po izvanredno znižanih cenah,
da se vsakdo lahko prepriča o izredno dobri kvaliteti in izdelavi srajc iz tvornlike zalog« parila
J. KARNIČNIK, Maribor, Glavni trg 11
Pridobivajte naročnike
za »Delavsko Politiko!“
Knunnrli na Tanil In HmIDohi.
Tajništvo posluje na Ruški cesti štev. 5 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18. do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije.
Ali ste ie krili 7
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niž jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd,.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica $t. 20«
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak’ v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.