Ustvarjalni nemir, ki ne pojema Endless Creative Passion Stojan Batič Vladimir Makuc Štefan Planinc Karel Zelenko Razstavo posvečamo visokim jubilantom mesta Ljubljane in praznovanju konca druge svetovne vojne. The exhibition is dedicated to four major Ljubljana artists on the occasion of their anniversaries and the celebration of the end of World War II. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 73/76(497.4)(083.824) USTVARJALNI nemir, ki ne pojema = Endless creative passion / Stojan Batič ... [et al.] ; [besedila Aleksander Bassin ; prevajalka v angleščino Tina Škoberne ; fotografije Janez Vlachy, Matevž Paternoster]. - Ljubljana : Društvo likovnih umetnikov, 2015 ISBN 978-961-93333-3-4 1. Vzp. stv. nasl. 2. Batič, Stojan 281050368 Ustvarjalni nemir, ki ne pojema Endless Creative Passion Stojan Batič Vladimir Makuc Štefan Planinc Karel Zelenko Stojan Batič Ob več kot pol stoletja trajajoči kiparski As Stojan Batič’s career has lasted over ustvarjalnosti Stojana Batiča se naš po- half a century, it allows us to inspect a re- gled upira v historično polpreteklost slo- cent period of art history that was the venskega modernizma. V obdobje, v ka- heyday of Slovenian modernism. This is a terem se je sodobno slovensko kiparstvo period where Slovenian sculpture was takorekoč kalilo, iskalo in presegalo Hilde- shaped, sought to define its position, over- brandov formalizem ter sledilo rodinov- coming Hildebrand’s formalism and fol- skim načelom v plastičnem oblikovanju. lowing Rodinesque approach to sculptur- al design. Stojan Batič je kot študent prve, v Ljublja- ni diplomirane generacije, vzpostavil stik Stojan Batič was among the first genera- najprej z Borisom Kalinom, predvsem pa z tion of students that graduated from the lahkotno modelacijo in visoko estetiko dru- Ljubljana academy. He first established gega profesorja Frančiška Smerduja. Hkra- links with Boris Kalin, and then particular- ti pa je v monumentalni spomeniški pla- ly with the light shapes and high aesthet- stiki, že uvodoma najprej v Logatcu (Spo- ics of another professor at the academy, menik padlim borcem NOB, 1958), zarezal Frančišek Smerdu. At the same time, he v kompakten monolitni kubus z željo, da cut into compact monolith cube, first in ostaja ideja vsej novodobni modernistični Logatec (a monument to the fighters in analizi mase, prostora in strukture nav- WWII in 1958) to preserve the notion of kljub še vedno vodilna rdeča nit. idea in monumental memorial sculpture as the main theme in the period governed V takem ustvarjalnem dualizmu, če le-te- by modernist analysis of mass, space and ga označuje razpetost avtorja med malo, structure. intimno in monumentalno spomeniško pla- stiko, se pravzaprav odvija celotno Bati- This creative dualism, i.e. the artist’s works čevo delo. Delo, ki doseže ob koncu pet- both as small and intimate, and monu- desetih let prvi, tako kot se kaže tudi da- mental memorial sculptures, underlines nes, pa verjetno tudi svoj najznačilnejši vrh practically all of Batič’s work. Within the – sintezo stopnje na prej omenjeni ustvar- scope of his work, his first, and probably jalni poti: v rudarskem ciklusu, za katere- most typical peak was in the late 1950s, ga genius loci je v avtorjevi biografiji in when in a series of mining-theme works duhovni navezanosti na revirski prostor that were inspired by the artist’s life and več kot dovolj upravičenih vzrokov. Vitali- his spiritual connection to the mining towns stična svežina modernega naturalizma, kot he achieved a synthesis of previously je to stopnjo označil italijanski umetno- mentioned facets. The vitalist freshness stni zgodovinar in kritik Franco Solmi, of modern naturalism, as it was described oziroma realizem s eksistencialno duhov- by the Italian art historian and critic Fran- no nadgradnjo, vezanostjo na primarnost co Solmi, or realism upgraded with exis- 4 materiala, ki se bo neizbrisno zapisal v nje- tential spiritualism that relied on primary gov formalni jezik – se pravi v drobnikavo, material, became an integral part of his kamnoseško obdelavo površinske struk- formal approach: the tiny carving into the ture, v členaste elemente, ki tvorijo pravo surface structure, into serial elements that mrežasto satovje, v likovno igrivost, v ka- form a dense grid, an artistic playfulness teri je masa vizualno kot izničena v korist where mass is visually overtaken by play- te igrivosti, učinkuje pa še vedno kot volu- fulness and includes a grandiose drawing minozni risarski poseg v prostor. intervention into space. Če smo posebej naglasili idejo, motiv kot After we have determined that the idea, nosilni element, potem je na le-tega treba the motif is the main element in Batič’s seveda opozoriti v vseh, drug za drugim works, we should also mention which are nastajajočih Batičevih ciklusih: od erotične the main motifs in other Batič’s series: Satiriade preko Tragosa, Aure Slovenicae they span from erotic Satyrs via Tragos to do Slovenskih mitov in legend. Ciklusi, ki Aura Slovenicae and Slovenian myths and so nam takorekoč še vsi prezentni, tako legends. These are still very much present zaradi večne teme, trdnosti, izročilne vre- in his latest works, and are practically all dnosti in ne nazadnje zaradi izvedene ki- eternal themes with a strong message. parjeve aktivnosti v zadnjem obdobju. Zgo- Historic testimonies are wrapped into nar- dovinsko pričevanje, zavito v pripovedno rative width, mythical, poetic metaphors, širino, mitske, poetične prispodobe, ikono- iconographic characteristics and expres- grafske značilnosti in ekspresivna nazor- sive clarity: all this has logically come to- nost – vse to torej logično sklene formalni gether in a formal and psychological cir- in miselni krog v umetnikovi zrelosti. cle in the artist’s mature years. V Batičevem opusu so tudi številna javna Batič’s oeuvre also includes many public kiparska dela, ki jih je veliko tudi v Ljublja- sculptures, many of them in Ljubljana. Along ni. Ob monumentalnih javnih spomenikih with monumental public monuments, such kot sta Talec v Zeleni jami in spomenik as the Hostage in Zelena jama and a mon- kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu, ument to peasants’ uprising at the Ljublja- nas spremljajo Batičeve parkovne skulp- na Castle, there are Bartič’s Ballet Dancers ture Baletni par v Tivoliju, Urška in povo- in Tivoli Park, Urška and the Water Man in dni mož na Gospodarskem razstavišču, Exhibition and Convention Centre, Harle- Zaljubljeni harlekin v oknu ob glavnem quin in Love in the window by the main vhodu v dvorišče Križank, Mladinsko kolo entrance to Križanke, Youths Dancing at na Komenskega ulici, Orfej na Celovški ce- Komenskega Street, Orpheus on Celovška sti in pred Dramo. Road and in front of Drama National The- atre. 5 Stojan Batič Stojan Batič Rojen 2. junija 1925 v Trbovljah. Po končani sre- Born 2 June 1925 in Trbovlje. After finishing dnji šoli dela kot rudar, leta 1944 odide v parti- secondary school, he worked as a miner, then zane v Kozjanski odred. Leta 1945 se vpiše na joined the partisans, the Kozjansko detach- Akademijo upodabljajočih umetnosti, kjer kon- ment, in 1944. In 1945, he began studying at ča 1949 pri prof. Borisu Kalinu, 1951 pa še kipar- the Academy of Fine Arts, where he graduated sko specialko pri prof. Frančišku Smerduju. V under Boris Kalin in 1949, and finished his post- letu 1958 dela nekaj mesecev v Parizu v ateljeju graduate studies under Frančišek Smerdu in Ossipa Zadkina. Avtor preko 50 javnih memo- 1951. In 1958, he worked in the studio of Ossip rialnih spomenikov in parkovnih plastik v bronu Zadkine in Paris for a few months. He has cre- in kamnu, številnih javnih oprem in preko 70 ated over 50 public memorial monuments and javnih portretov. Batič je imel preko 30 samo- sculpture in bronze and stone, many pieces of stojnih razstav doma in v tujini (Pariz, Dunaj, public outdoor equipment and over 70 public Wiesbaden), sodeloval je na več kot 100 sku- portraits. Batič has had over 30 solo exhibi- pinskih razstavah doma in v tujini (Aleksandrija tions in Slovenia and abroad (Paris, Vienna, Wi- 1955, Rim, Pariz, Milano 1956, Varšava 1957, Bru- esbaden) and participated in over 100 group selj 1960, Essen, London 1961, 1974, Dunaj 1962, exhibitions in Slovenia and abroad (Alexandria Paris 1971, Sofija, Budimpešta, Bukarešta 1977/78, in 1955, Rome, Paris, Milano in 1956, Warsaw in Benetke–bienale 1980, Marne-la-Val e 1982). Pre- 1957, Brussels in 1960, Essen, London in 1961, jemnik nacionalnih nagrad (med njimi Prešer- 1974, Vienna in 1962, Paris in 1971, Sofia, Buda- nova nagrada 1960, nagrada vstaje slovenske- pest, Bucharest in 1977/78, Venice Biennial in ga naroda 1966, nagrada mesta Ljubljane 1975, 1980, Marne-la-Valle in 1982). He has received 2015, Župančičeva nagrada 1978) in mednaro- several national awards (including Prešeren dnih priznanj (plaketa aleksandrijskega bienala Award in 1960, the Uprising Award in 1966, City 1955, nagrada Morgans, Rimini 1961). of Ljubljana Award in 1975, 2015, Župančič Award in 1978) and international recognitions (prize from the Alexandria Biennale in 1955, Morgans Award, Rimini in 1961). 6 Barska plesalka / Bar Dancer bron / bronze 67 x 24,5 x 9 cm 1956 Avtoportret / Self-portrait bron / bronze 44 x 42 x 21 cm 1958 Rudniške sence II / Shadows in a Mine II lignit / lignite 82 x 27 x 7 cm 1963 Pitija / Pythia bron / bronze v. / h. 40 cm 1984 Sigismund zasnubi Barbaro / Sigismund Proposes to Barbara bron / bronze v. / h. 26 cm 1990 Vladimir Makuc »Tudi za svobodno kompozicijo moram “Even to create a free composition I need imeti spodbudo iz resničnega sveta. Zdi inspiration from the real world. I find it vital se mi nujno, da ohranim značaj prostora: s to preserve the character of space: by ab- tem, da določene posameznosti abstrahi- stracting some individual elements and stress- ram, druge pa poudarim, dosežem tudi, ing others I also achieve, I think, something tako se mi zdi, povsem nekaj nasprot ne- completely opposite to what I wanted: car- ga, od tistega kar sem želel: karikaturo …« icature …”. While Makuc’s words may seem Makucove lastne besede, ki se zdijo kot torn out of context, they ful y apply to his iztrgane iz konteksta, so v polnem soglas- woodcuts (Masks, 1958) and his idea that ju z lesorezom (Maske, 1958), z umetniko- was born then and ful y developed and cre- vo idejo, ki se je tedaj porodila, se pozneje ated new content through his artistic inter- razvila, ga v polnosti zasegla in v njegovi pretation later. Without wanting to over- umetniški interpretaciji dosegla novo vse- define or apologetical y apply anything, we bino. In tako prihajamo, ne da bi prejudi- reach the structure of the tragic and comic cirali, niti apologetsko uveljavili, prav do moment that is overwhelmingly present in strukture tragičnega in komičnega momen- Makuc’s graphic works, the phenomenon of ta, ki prevladuje v Makučevi grafiki, se pra- grotesque. vi do fenomena groteske. While copying medieval frescoes, the art- Umetnik se je v času kopiranja srednjeve- ist indirectly learned about infantility in škega stenskega slikarstva posredno, pre- visual arts through its primitive forms. It ko njegovih primitivnih oblik seznanil z could be said that with this help, by trans- momentom infantilnosti v likovni umetno- ferring this into his own artistic language sti. Lahko rečem, da je prav z njegovo po- he discovered a major expressive element močjo, s transpozicijo v lastno umetniško that became more present and character- izpovednost, odkril pomemben izrazni istic with his every next print. This ele- element, ki je postajal v vsakem njegovem ment was first expressed in Makuc’s work listu bolj navzoč in značilnejši. Ta element with careful transfer of various signs, some- se v Makučevem delu izraža najprej v do- times only signatures and signs marking slednem prenosu raznolikih znamenj, vča- the presence of the faithful in the church sih le podpisov ali znakov navzočnosti and words written in Glagolitic alphabet vernikov v cerkvi in zapisov v glagolici iz from medieval frescoes, symbols whose srednjeveških fresk, simbolov, ki izpopol- presence fills and takes up the entire sur- njujejo in zavzemajo s svojo grafično po- face, although it had already been cov- javnostjo celotno površino, čeprav jo je že ered with stone structure, with Karst ur- prekril s kamnito strukturo, z neke vrste banism, or even human and animal fig- kraškim urbanizmom, da celo s samo figu- ures. ro, človeško ali živalsko. 12 … Nič ni čudnega, da je Makuc nekako …It is little wonder that Makuc somehow prestopil v nov svet, v katerem se je sredi transitioned into a new world, where new mrtvih oblik odkrila nova resničnost, nova reality was discovered amidst dead forms, živa figura – petelin … Nad črnim peteli- a new living figure, a cockerel…Above the nom (1962) je zablestel kot modri kristal Black Cockerel (1962) shone like a blue venček, spleten iz neznanega cvetja, a crystal wreath made from unknown flow- pojavile so se tudi ptice ob tajinstvenem ers, where along with the mysterious svetlikanju spiral in ena je že napovedala glimmering spirals, birds also appeared let nad kvadratasto streho – poslednji znak and one already looked as if it would start prepoznavanja stisnjenega in omejujoče- flying over the square roof – the last sign ga prostora. Se bo ta njen vzlet spremenil for recognising a squeezed and restrict- samo v let in ponovno vračanje v ta svet ing space. Will its ascent turn only into a ali pa pobeg iz njega?« (1967) flight and return to this world or will it flee from it?” (1967) Tekst, ki sem ga zapisal ob uvodnih grafič- nih listih Vladimirja Makuca pred skoraj This is an excerpt from a text that I wrote to petdesetimi leti, navezujem na razstavlje- accompany prints by Vladimir Makuc al- na nova umetnikova dela na papirju: na most fifty years ago, and I can relate it to originalno risbo, ki se začrtuje v ploskovito his new works on paper: the original draw- projekcijo spet tistega skoraj magič nega, ing that is made into the surface projection uročenega mojstrovega prostora – prosto- of the almost magical, bewitched space ra, ki mu je bil kot usojen na samem ustvar- that was destined for the artist since his ar- jalnem začetku. To je še vedno prostor, ki tistic beginning. This is stil a space that re- ostaja prepleten z znaki, zrcalnimi zapisi, mains intertwined with signs, mirror in- povzet v akvarelni, tudi kolažni tehniki s scriptions in watercolours and col age with kredastimi poudarki – in z živimi bitji, pti- additions in chalk and with living creatures, cami. Le-te so se umirile, nimajo namena birds. They have now taken a rest, have no vzleteti, kot smo lahko slutili nekoč: ali pa intention of flying as we had once suspect- so se vrnile in stopicajo varno po solnati ed, or they have returned and walk safely in plitvini, ki se od časa do časa zbistri in za- the shal ow sea waters that become clear žari v značilni Makučevi belini ali sinjini … from time to time and shine with typical Makuc’s white or blue glimmer… 13 Vladimir Makuc Vladimir Makuc Rojen 8. maja 1925 v Solkanu pri Gorici. Febru- Born 8 May 1925 in Solkan near Gorici. He joined arja 1944 je odšel v partizane v Gradnikovo, the partisans in 1944, first within Gradnik’s and nato marca v Prešernovo brigado, bil ranjen in later Prešeren’s brigade, where he was wound- v bolnišnici dočakal konec vojne. Na Akademijo ed and was still hospitalised when the war end- upodabljajočih umetnosti v Ljubljani se je vpi- ed. He entered the Academy of Fine Arts in Lju- sal 1950, diplomiral na slikarskem oddelku 1954, bljana in 1950, graduating in painting in 1954. In specialko za restavratorstvo končal pri prof. 1956, he completed his post-graduate studies Mirku Šubicu 1956. Za Narodno galerijo je kopi- under Prof Mirko Šubic. He copied frescoes for ral freske, se ukvarjal s knjižno opremo, od leta the National Gallery, designed books and be- 1957 eksperimentiral v grafičnih tehnikah leso- gan experimenting in woodcut techniques in reza, visokega in globokega tiska. V letu 1960 1957, letterpress and intaglio printing. In 1960, se je izpopolnjeval v pariškem ateljeju John- he underwent training in intaglio printing in the nyja Friedlaenderja v globokem tisku. Od leta Paris studio of Johnny Friedlaender. Since 1980, 1980 se intenzivno posveča tudi slikarstvu. V he has focused on painting. He has had over 80 delovni biografiji ima več kot 80 samostojnih solo exhibitions in Slovenia and abroad (Rome, razstav doma in v tujini (Rim, Amsterdam, Pa- Amsterdam, Palermo, Genoa, Pesaro, Bologna, lermo, Genova, Pesaro, Bologna, Ancona, Pado- Ancona, Padua, Tokyo, Cairo, Kamakura). Among va, Tokio, Kairo, Kamakura). Med številnimi sku- numerous group exhibitions, we should men- pinskimi razstavami velja omeniti sodelovanje tion Biennial of Graphic Arts in Ljubljana, Medi- na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljublja- terranean Biennale in Alexandria and many in- ni, sredozemskem bienalu v Aleksandriji in na ternational graphic arts exhibitions in Europe, številnih mednarodnih razstavah grafike v Ev- the USA and Japan, which are listed in greater ropi, Ameriki in na Japonskem, o čemer detajl- detail in a publication by Gorica Museum from neje govori izčrpna bibliografija Goriškega mu- 2010. Makuc has received several national zeja iz leta 2010. Makuc je prejemnik nacional- awards (Prešeren Fund Award in 1963, Prešeren nih nagrad (Prešernovega sklada 1963, Prešer- Award in 1979, Rihard Jakopič Award in 1987, nove nagrade 1979, nagrade Riharda Jakopiča Bevk’s Award in Gorica in 1990, May Salon Award 1987, Bevkove nagrade v Gorici 1990, velike na- in Ljubljana in 2001, Župančič Award for life- grade Majskega salona v Ljubljani 2001, Župan- time achievements in 2015) and international čičeve nagrade za življensko delo 2015) in med- recognitions (1st Prize for Graphic Arts at the narodnih priznanj (1. nagrade za grafiko na 3. 3rd Mediterranean Biennial in Alexandria, ex sredozemskem bienalu v Aleksandriji, nagrade aequo award at the Bianco e nero exhibition in ex aequo na razstavi Bianco e nero v Luganu Lugano in 1974, award at the 6th international 1974, nagrade na 6. mednarodnem bienalu v Ka- biennial in Cairo in 1996, international jury award iru 1996, nagrade mednarodne žirije na 22. med- at the 22nd Biennial of Graphic Arts in Ljublja- narodnem grafičnem bienalu v Ljubljani 1997). na in 1997). 14 Veliki kormoran / The Great Cormorant akvarel, barvna kreda / watercolour, colour chalk 70 x 50 cm 2009 Geronticus eremita akvarel, barvna kreda, kolaž / watercolour, colour chalk, collage 65 x 50 cm 2014 Jata II / Flock II akvarel, barvne krede, kolaž / watercolour, colour chalk, collage 66 x 55 cm 2013 Siva čaplja v solinah / The Grey Heron in Salt Pans akvarel, barvne krede / watercolour, colour chalk 100 x 70 cm 2010 Soline s kljunači / Salt Pans with Godwits akvarel, barvne krede / watercolour, colour chalk 100 x 70 cm 2010 Štefan Planinc Planinčev vstop v umetnostni svet sna in Planinc’s entry into the artistic world of sanj je bil značilno opredeljen že v šestde- sleep and dreams was defined in the 1960s: setih letih preteklega stoletja: v smislu his work has a magical dimension that trav- magične razsežnosti, ki potuje skozi čas els through time and space from the an- in prostor že od davne preteklosti do pre- cient past, oral tradition and faith to to- teklosti ustnega izročila, in verovanja da- day’s art as if it has not got tired or lost its lje do današnje umetnosti, in kot da se še spiritual sensibility yet. It has remained ni utrudila ali izgubila svoje duhovne sen- faithful to its unique poetics torn between zibilnosti. Ostala je zvesta svojstveni poe- riddles, humour and fateful destiny. tičnosti, razpeti med uganko, humorjem in zloveščo usodnostjo. If we analyse Planinc’s painting consist- ently from the beginning, his continual mo- Če analiziramo Planinčevo slikarstvo bolj tivation consists of three elements: first dosledno od začetka, potem je njegov the element of phantasy, then special def- trajni vzgib sestavljen iz več elementov: inition of space with bizarre content, which najprej je to element fantastike, potem Planinc upgrades by convincingly com- posebne opredelitve prostora z bizarno bining different features: grotesque. The vsebino, ki ju Planinc nadgradi v skrajno permanent combination – phantasy, bizar- mogočem poizkusu združevanja razno- reness, grotesque – that the painter con- rod ne pojavnosti – z grotesko. Ta trajni veys through the dreamy atmosphere of prepleteni sestav – fantastika, bizarnost, his psyche is imbued with special, original groteska – ki ga slikar torej zajame v sanj- surrealist connotation. This connotation sko doživeti sferi svoje psihe, opredeljuje includes the findings that are the result of nato vsa Planinčeva umetnostna prizade- the surrealist experience of Europe and vanja s posebno, izvirno nadrealistično its tradition, going back to formal styles konotacijo. Konotacijo, ki torej v svojem of the previous century. Such approach is vsebinskem okviru zaznamuje izsledke bo- typical of all Planinc’s work, and individu- gate nadrealistične skušnje evropskega al moments are given greater or smaller prostora oziroma njegove tradicije še da- emphasis. This means that Planinc’s ver- leč nazaj od formalnega stilnega toka v sion of new era surrealism includes an ex- preteklem stoletju. Aktivnost tovrstnega terior, provocative impetus that the artist pristopa ostaja torej značilna za ves Pla- responds to and lives in his psyche, which ninčev ustvarjalni opus, pri čemer prido- only seems dream-like but is really con- bivajo posamezni omenjeni momenti z sciously visionary and convincingly poet- ozirom na avtorjev značaj občasno večji ic. On the other hand, we have recognised ali manjši poudarek. Se pravi, da gre v Pla- in his work for a while the challenge of ninčevi različici novodobnega nadrealiz- brutalism and accompanying insecurities ma za neke vrste zunanji, provokativni of contemporary time, of the moments impetus, ki se mu avtor odzove in ga izživi that we live in. 20 v sferi svoje psihe na samo navidez sanj- We live and experience it as microstruc- ski, v bistvu pa zavestno vizionaren, hkra- ture, as a micro cosmos, a convolution of ti pa prepričljivo poetičen način, pa četudi minute details that have become entan- prepoznavamo v Planinčevem delu že ne- gled and can be addressed only by a new kaj časa predvsem izziv brutalizma in vse era, a shaman artist, a painter of Planinc’s spremljajoče negotovosti sodobnega časa, type and format, a painter that is particu- trenutkov, ki jih živimo. larly sensitive to the tiniest details, that has engaged the microclimate surround- Živimo ali doživimo jih kot mikrostruktu- ing our psyche, the specifics of visual bom- ro, kot mikrosestav, spoj neštetih drobnih bardment of our eye nerve. It is transferred detajlov, ki se prepletajo, ki so nas zapletli into sensory cognitive sphere where re- vase in ki jim je lahko kos na poseben no- flexes are triggered, more or less instinc- vodobni, šamanski način umetnik – slikar tively, in defence, or rational, carefully con- Planinčevega kova in formata: slikar, ki sidered reactions. ima posebno občutljive senzorje, ki za- znavajo vse nadrobnosti, vso vzvalovano We have already mentioned that Planinc’s mikroklimo okrog naše psihe, ves specifi- work is tied to creating in series. His latest cum vizualnega bombardiranja očesnega and most recent return to drawing in a živca in tistega posebnega prenosa v ču- new ancient world, as if he started “ab tnospoznavno sfero, odkoder se prožijo ovo” – from simulating child’s handwrit- refleksi, bolj ali manj nagonskega, samoo- ing and children’s drawing in full colour brambnega ali pa tudi premišljeno – racio- magic, in the endless, unlimiting world of nalnega značaja. childhood that he has always found stim- ulating and appeasing at the same time. Omenili smo že, da je Planinčevo delo ve- As if he rises and transforms himself as a zano na ustvarjanje v ciklusih. In zadnji ter painter every time and gets ready for a new, najnovejši povratek k risbi, v Novi Prasvet incomprehensive journey from above… – kot da bi krenil »ab ovo« – iz simulirane- ga rokopisa otroške risbe v polni barvni magiji, v tisti dimenziji usnulega, zanj ne- izčrpnega sveta otroštva, ki ga je vedno na svoj način vzpodbujal in umirjal hkrati. Slikar kot da se znova opomore in prerodi ter pripravi za nove nedoumljive prelete … 21 Štefan Planinc Štefan Planinc Rojen 8. septembra 1925 v Ljubljani. V letih Born 8 September 1925 in Ljubljana. In 1944/45 1944/45 je bil na prisilnem delu v nemškem de- he was interned in Colling forced labour camp lovnem taborišču Colling pri Salzburgu. Na near Salzburg. He began studying at the Acad- Akademijo upodabljajočih umetnosti se je vpi- emy of Fine Arts in 1949, first graduating under sal 1949, diplomiral pri prof. G. A. Kosu, nada- Prof G. A. Kos, and then continuing his post- ljeval slikarski podiplomski študij pri prof. Mari- graduate studies under Prof Marij Pregelj. On ju Preglju prav tam. Na njegovo pobudo je za- the latter’s initiative, he began making illustra- čel z ilustratorskim delom pri založbi Mladinska tions for Mladinska knjiga publishing company, knjiga, časopisih in revijah. Med leti 1974 in different newspapers and magazines. Between 1984 je deloval kot pedagog na Akademiji za 1974 and 1984 he taught at the Academy of likovno umetnost v Ljubljani. Planinc je pripra- Fine Arts in Ljubljana. Planinc has had over 40 vil več kot 40 samostojnih razstav, sodeloval je solo exhibitions and participated in many paint- na številnih domačih in tujih slikarskih razsta- ing exhibitions in Slovenia and abroad (major vah (med najpomembnejšimi – v Aleksandriji na ones include the Mediterranean Biennale in Al- sredozemskem bienalu 1970, v Mentonu 1972, v exandria in 1970, Menton in 1972, Retretti Art Retretti Art Centru v finskem Punkaharju – na Centre in Punkahar in Finland at the world sur- svetovni razstavi nadrealizma 1987, v Muench- realism exhibition in 1987, in Munich in 1988). nu 1988). V času od 1962 do 1994 so nastajali Between 1962 and 1994 he created his painting njegovi slikarski cikli Prasvet, Ceste, Zoon poli- series entitled the Ancient World, Roads, Zoon tikon, Silfe, Španski ciklus, Novi prasvet in Na- politikon, Silfe, Spanish Series, New Ancient zaj v prasvet. Izjemno dolg je seznam knjižnih World and Returning to the Ancient World. He ilustracij (več kot 60) in oprem (več kot 30). has also made il ustrations for many books (over Planinc je dobitnik naslednjih nacionalnih pri- 60) and book designs (over 30). Planinc has znanj: Levstikove nagrade 1958, 1959, 1963, Pre- received the following national awards: Lev stik šernovega sklada 1965, Župančičeve nagrade Award in 1958, 1959 and 1963, Prešeren Fund 1970, nagrade Riharda Jakopiča 1984, nagrade Award in 1965, Župančič Award in 1970, Rihard za življensko delo na 8. slovenskem bienalu ilu- Jakopič Award in 1984, and Lifetime Achieve- stracije 2008/09. ment Award at the 8th Biennial of Illustration in 2008/09. 22 Začudeni profesor / Surprised Teacher tuš / ink 50 x 70,8 cm 2005 Neumnež / Idiot tuš / ink 50 x 70,8 cm 2005 Pridite / Come tuš / ink 50 x 70,8 cm 2006 Domišljavost / Vanity tuš / ink 50 x 70,8 cm 2006 Čudne narave / Strange Elements tuš / ink 50 x 70,8 cm 2008 Karel Zelenko Slikarstvo Karla Zelenka je očitno nastajalo The painting of Karel Zelenko emerged vzporedno z njegovo grafiko. In seveda parallel to his graphic arts, and vice versa. obratno, pri čemer so njegove slike postale His paintings only became “visible” on the »vidne« v javnem slovenskem prostoru šele Slovenian scene in the late 1950s (1959, v poznih petdesetih letih (1959, Jakopičev Jakopič’s Pavilion) and the new millenni- paviljon) in v novem tisočletju (2008, Can- um (2008, Cankarjev dom). They have al- karjev dom). Vedno so bile in so tudi danes ways been a special discovery, although neko posebno odkritje, pa četudi se tista they have the same thread, they are a nar- rdeča nit vleče in vleče – kot pripoved o rative about the human life circus, which človeškem življenjskem cirkusu, do katere- is defined by the artist in his modernist, ga se Zelenko v svoji modernistični, sim- symbolically realistic discourse with a bolno realistični govorici opredeljuje z gro- grotesque, where comical element with a tesko, in v kateri prevladuje enkrat komični pinch of sarcasm and irony is alternated element z dodatkom sarkazma in ironije, with tragic elements with a touch of mel- drugič pa tragični z dodatkom najmanj me- ancholy or even sadness. lanholije, če ne otožnosti. When examining Zelenko’s art over the V sprehodu skozi Zelenkov ustvarjalni čas period, we should mention reviews of Slo- se velja spomniti kritiških pohval domačih venian and foreign critics. Outside all offi- in tujih poznavalcev, saj si je Zelenko tudi cial gallery institutions of the former com- oziroma večinoma mimo vseh uradnih ga- mon country, Zelenko gained the trust of lerijskih institucij nekdanje skupne države gallerists in Northern Europe. I quote pridobil zaupanje prav tujih galeristov se- “Jean Bouret, one of the best French crit- verne Evrope. Citiram: »Jean Bouret, eden ics, recently wrote: Zelenko is a rebel! So najboljših francoskih kritikov, je nedavno the famous Slovenian painter received zapisal: Zelenko je upornik! Tako je zna- recognition for his consistent opposition meniti slovenski slikar dobil zadoščenje line that was and has remained an antith- za svojo dosledno linijo opozicije, ki je bila esis to all dogmas that rushed full speed in ostala antiteza vsem dogmatizmom, ki ahead towards the avantgarde” (Vladimir so odhiteli s polnimi jadri avantgardnosti Maleković, 1973; “Contemporary Sloveni- naproti« (Vladimir Maleković, 1973; »So- an Ensor” (Belgian critic Jacques Collard, dobni slovenski Ensor« (belgijski kritik 1973); “Artist creating a visual portrayal of Jacques Collard, 1973); »Ustvarjalec likov- human comedy of Balzac proportions and ne podobe sodobne človeške komedije Beckettian vision” (Nina Pirnat Spahić, balzackovih razsežnosti in hkrati becket- 2008). tovske vizije« (Nina Pirnat Spahić, 2008). The freshness conveyed by his work in the Svežina slikarskega izbora zadnjih dveh last two years testifies that he is fully in let priča o slikarjevi polni ozaveščenosti sync with the latest events, event the cur- 28 do sodobnega časa, celo do aktualne so- rent social issues (uprisings!). This aware- cialne (vstajniške!) tematike: ozaveščeno- ness that has avoided the strict objectifi- sti, ki pa se je tokrat znova izognila ostri cation of the 1980s and gave into a crea- jedki frazi o popredmetenju iz osemdese- tive restlessness whose symbols stem tih let in se predala ustvarjalnemu nemiru, from the world of puppets, parades, ritual ki polje iz simbolike sveta Lutk, Povork, masks and personification of the living Pustnih šem in personifikacije življenjske- theatre, joy in front of the partly closed ga odra – veselja pred deloma zastrto za- drapes in the red house. veso Rdeče hiše. The question posed by the artist in his Vprašanje, ki si ga umetnik zastavlja v tem never ending epilogue about his own time svojem, očitno nikoli dorečenem epilogu is: who is behind the agitator, who is to o lastnem času: kdo stoji za Agitatorjem, see the puppetry performance, who sneaks komu je namenjen ogled lutkovnih iger, into the night parade, is this really only a kdo se meša med svečano nočno povor- procession of masks or is there a view ko, so to res samo razpuščene pustne from the background, from the cruel real- šeme – ali pa je to pogled iz ozadja, iz kru- ity that can be at least partly obscured by te resničnosti, ki jo uspeva vsaj začasno Zelenko’s grotesque veil with a bluish zakriti Zelenkov groteskni pajčolan z mo- tinge conveying airiness? drikastim nadihom odkrite zračnosti? Artists whose personal creed emerged so Umetnike, ki so svoj življenjski credo ust- uniquely, ritually as it were, could be called varili na tak svojevrsten, imenujmo ga ri- lonely riders. There are not many in con- tualni način, radi poimenujemo za samo- temporary Slovenian art, but they could tne jezdece. V slovenski sodobni umetno- form a small formation, which would def- sti jih ni veliko, da bi lahko dosegli število initely be headed by Karel Zelenko. za spodobno kavalkado. Vendar – njej na čelo bi in bo tudi vnaprej sodil prav Karel Zelenko. 29 Karel Zelenko Karel Zelenko Rojen 15. septembra 1925 v Celju. Študiju na Born 15 September 1925 in Celje. He studied at Umetno-obrtni šoli v Ljubljani in Gradcu (Gra- the Crafts School in Ljubljana and Graz, and at zu), na Akademiji za likovno umetnost na Du- the Academy of Fine Arts in Vienna and Lju- naju je sledil študij na Akademiji upodobljajo- bljana, where he graduate in sculpture in 1949 čih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta under Prof Boris Kalin. He finished his post- 1949 na kiparskem oddelku pri prof. Borisu Ka- graduate studies in graphic arts in 1951 under linu. Specialko za grafiko je končal 1951 pri prof. Prof Božidar Jakac and then enrolled in post- Božidarju Jakcu in nadaljeval podiplomski štu- graduate study of painting under Prof Gabrijel dij slikarstva pri prof. Gabrijelu Stupici. Leta Stupica. In 1964, he joined the Yugoslav initiate 1964 se je pridružil jugoslovanski pobudi za to establish the City of Artist in Grožnjan in Is- ustanovitev Mesta umetnikov Grožnjan v Istri in tria and was part of its management for several več let deloval v vodstvu tega združenja. V svo- years. In his career as artist he focused on ce- jem delovanju kot slikar in grafik se je posvetil ramics. He has had over 100 solo exhibitions in tudi oblikovanju umetniške keramike. Kot slikar Slovenia and abroad (Amsterdam, Brussels, in grafik se je samostojno predstavil na več kot Antwerp, Hamburg, Duisburg, Paris, Cologne, 100 samostojnih razstavah doma in v tujini (Am- Minsk). He participated in many group exhibi- sterdam, Bruselj, Antwerpen, Hamburg, Duis- tions of graphic arts in Slovenia and abroad, burg, Pariz, Koeln, Minsk). Sodeloval je na šte- including in Berlin, Ciudad de Mexico, Johan- vilnih skupinskih grafičnih razstavah doma in v nesburg, Alexandria, Milan, Ottawa, Tokyo, Kyo- tujini, med najpomembnejšimi v Berlinu, Ciu- to, Haifa, Havana, Vienna, Prague, Rome, Bue- dad de Mexico, Johannesburgu, Aleksandriji, nos Aires, Beirut, Damascus, Baghdad, Pasade- Milanu, Ottawi, Tokiju, Kiotu, Haifi, Havani, na na, Genova, Biella, Luebeck, Frechen, Lima, La Dunaju, v Pragi, Rimu, Buenos Airesu, Bejrutu, Paz and Baden Baden. Zelenko has received Damasku, Bagdadu, Passadeni, Genovi, Bielli, the following awards: JAZU purchase prize at Luebecku, Frechnu, Limi, La Pazu, Baden Ba- the 2nd Exhibition of Yugoslav Graphic Arts in dnu. Zelenko je prejemnik naslednjih priznanj: Zagreb in 1962, Prešeren Fund Award in Ljub- odkupne nagrade JAZU na 2. razstavi jugoslo- ljana, Vjesnik purchase prize 3rd Exhibition of vanske grafike v Zagrebu 1962, Nagrade Pre- Yugoslav Graphic Arts in Zagreb in 1964, Og- šernovega sklada v Ljubljani in odkupne nagra- njen Prica Institute purchase prize at the 5th de Vjesnika na 3. razstavi jugoslovanske grafike Exhibition of Yugoslav Graphic Arts in Zagreb v Zagrebu 1964, odkupne nagrade zavoda Og- in 1968, Uprising Award for the graphic series njen Prica na 5. razstavi jugoslovanske grafike on the subject of national liberation fight in v Zagrebu 1968, nagrade Vstaje sloven skega Ljubljana in 1974, and graland medal in Belgra- naroda za cikel grafik iz NOB, Ljubljana 1974, de in 1978. odlikovanja z redom dela z zlatim vencem, Beo grad 1978. 30 Povorka z lampijoni / Procession with Lights jajčna tempera / egg tempera 100 x 80 cm 2014 Agitator / Agitator olje / oil 120 x 100 cm 2014 Rdeča hiša veselja / Red House of Joy jajčna tempera, olje / egg tempera, oil 100 x 120 cm 2014 Lutke / Puppets jajčna tempera, olje / egg tempera, oil 120 x 100 cm 2014/2015 Pust /Shrove Tuesday jajčna tempera / egg tempera 80 x 100 cm 2015 Ustvarjalni nemir, ki ne pojema / Endless Creative Passion Stojan Batič / Vladimir Makuc / Štefan Planinc / Karel Zelenko Galerija DLUL 9. 9. – 4. 10. 2015 Katalog izdal / Published by Društvo likovnih umetnikov Ljubljana Zanj / Represented by Mojca Smerdu Koordinatorica projekta in urednica kataloga / Project coodinator and editor of the catalgue Matena Bassin Besedila / Texts Aleksander Bassin Lektorica / Language editing Rudenka Nabergoj Prevajalka v angleščino / English translation Tina Škoberne Fotografije / Photographs Janez Vlachy Matevž Paternoster (Batič 1, 2) Oprema in postavitev razstave / Equipment and exhibition set-up Paola Korošec Oblikovanje, priprava in tisk / Designed, prepared and printed by Mat-Format Naklada / Edition 150 izvodov / copies Ljubljana, 2015 Razstava je realizirana v sodelovanju z Društvom za spoštovanje in ohranjanje kulturne dediščine IVAN CANKAR, Ljubljana. / The exhibition was realised in collaboration with Society for Preserving and Respecting Cultural Heritage IVAN CANKAR, Ljubljana.