Gospodarske stvari. Mlin za grozdje. (Konec.) Da pa morejo valci grozdje lepo grabiti, morajo biti grebenasti. Kar se teh grebenov tiče, je človeška domišljija in nagon zboljSavanja brez potrebne podlage, kakor je skušnja in znanje nekaterih pravil, mnogokaj deloma zelo nerodnega izumila. Najdejo se grozdni mlini, ki imajo včasih valce, podobne zobatim kolesom tako, da grabijo grebeni eden med druzega. Ti zmečkajo pošteno ne samo jagode, temveč tudi peclje grozdja in se spravi tako mnogo onih surovih tvarin iz pecljev v vino, katerih se treba radi finosti vina vedno skrbno ogibati. Idealno mečkanje grozdja je namreč, samo zrele jagode zmečkati, da se iz njib sok spravi, ono drugo pa kolikor moč celo pustiti. Tako visoki grcbeni so splob nepotrebni, da celo škodljivi. Najbolje, da so grebeni le po Y2c/» visoki, to popolnoma zadostuje, da grozdje lepo grabijo. Tudi je najbolje, da so grebeni lepo vštricni, in treba, da so okolo valca zaviti, kakor spiralka. Ako so valci s pločevino prevlečeni, tedaj niso grebeni v les, temuč le v pločevini napravljeni; pločevina je tako nagubana, da nastanejo na nji po y2cm visoki vštricni grebeni. Mnogokrat so ti grebeni pri lesenih valcih nekoliko širji z bolj ostrim robom, pa z železnimi skobami okovani. Valci morajo na močnem okviru biti dobro vtemeljeni. Okvir je večinoma iz lesa. Dobro je, da je radi večje trdnosti ob obeh krajih v sredi vstanovljenih valcev z železnimi sponami vezan. Osi enega valca naj bodo tako vtemeljene, da se da ta valec premikati, kakor se hoče, da je prostor med valcema širji ali ožji, kar je odvisno od grozdja. Premika pa se s pomočjo vijakov. Najprej se vijak na eni strani privije'ali odvije, polem se privije ali odvije drugi, tako dolgo, da sta valca, ako se od zgoraj med nja pogleda, popolnoma vštricna. Vijaki pa naj bodo taki, da jih ne zamore sleherni brez orodja odvijati, sicer si delavei radi delo olajšajo, valce bolj vsaksebi postavijo, lažje delajo, ali gospodar pa naj škodo trpi. Valci se obračajo s kljuko ali kar je bolje, s pomočjo mahala. Pri nekaterih ralinih se le eden valec s kljuko obrača, a drugi za njim vsled trenja grozdja. Bolje pa je, da se obračata oba in siccr s pomočjo zobatih koles. Zelo koristno pa je, da se ne obračata oba valca enako hitro, temveč eden počasneje kakor drugi, da se grozdje bolj zmečka. Zategadelj naj bode eno zobatih kolesc večje, kakor drugo. Kar se tiče korita, v katero se natresa grozdje, naj bode to dovolj prostorno, zgoraj širje kakor zdolaj, njega končne stene ob koncih valcev pa naj bodo navpične. Pri kratkih mlinih je koritov del neposreLino nad valci z navpičnimi stenami, vrh pa na vse strani razširjen, torej je tako korito tako rekoč iz dveh različnih delov zbito. To pa ni ravno za njegovo priprostost v korist. To so torej znamenja dobrega grozdnega mlina. Gospodar naj jih uvažuje, kadar si ga kupuje. Ako kupuje kmet živinče, ga ogleda in dobro presodi od vsake strani in odide, če ima eno slabost. Pri nakupovanju strojev, ki ga tudi v gospodarstvu dobro podpirajo in včasih morejo mnogo koristiti, pa zaupa preveč drugim. Tako potroši lep denar za robo, katero bi mogel po isti ceni ali le nekoliko dražje mnogo bolje dobiti. Kdor želi mlin, ki je točno po navedenih načelih napravljen, dobi ga tudi pri Josipu Lorber-ju v 2ale-u. Ta livarna izdeluje svojo robo solidno in dobro. Nja prednost je, da je blizu. Bližina tovaren- je pa velika korist, o kateri se lahko sleherni prepriča, komur se je kak del stroja zlomil in ga je moral na popravilo tovarni daleč pošiljati. Tudi je najpametneje domači obrti dela dajati, ako ta izdeluje dobro robo. Obrt se vštricno z drugimi gospodarsklmi podjetji bori za gospodarstven napredck, je važen člen narodno-gospodarstvene verige. Za kraj je pa posebno važna krajevna obrt, ki je deloma tudi jez za denar, da ta ne gre po nepotrebnem v tujino, temveč večinoma v kraju ostane za domače delo.  Ivan Bele. Sejmovi. Dne 21. septembra na Laškem, v Lučanah, na Framu, v Poličanah (za svinje), Ormožu, Podsredi in Siegersbergu. Dne 23. sept. v Braslovčah. Dne 24. sept. v Arnožu, pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Slov. Bistrici, v Šmartnu pri Slov. Gradcu in na Remšniku. Dne 25. sept. v Imenem (za svinje). Dne 26. sept. na Bregu pri Pluju (za svinje).