P.b.b
kulturno - politično glasilo

Postiti urad Celovec 2 — Verlagpostaim kla^eu(urt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
IjETO XV./ŠTEVILKA 52
CELOVEC, DNE 30. DECEMBRA 1965
Cena 2.— šilinga
sanaaimcaRBBBaB*
Intervju za Radio Ljubljana
Ob priliki bivanja predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na povabilo izvršnega republiškega sveta v Ljubljani je bil predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko naprošen od sodelavca ljubljanskega , l)ela” za izjavo v zvezi z uradnim obiskom v Sloveniji, ki jo je omenjeni dnevnik objavil 22. novembra 1935. Pred kratkim pa je bil dr. Inzko naprošen od sodelavca RTV Ljubljana za radijski intervju, ki ga je RTV Ljubljana oddajala 28. decembra 1965 v okviru oddaje »Koroški Slovenci ob koncu 1965 in na pragu 1936.”
Dr. Inzko je izjavil: »Leto 1965 je bilo za Avstrijo leto dveh pomembnih obletnic. Tudi koroški Slovenci smo se spomnili praznovanja 20. obletnice obstoja Druge republike ter desetletnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Proslave se je udeležil tudi zvezni kancler dr. Josef Klaus. Z njegovo navzočnostjo je bilo poudarjeno, da so pred avstrijsko ustavo vsi državljani enakopravni in da so za razvoj ter duhovni in gospodarski razmah Druge republike svoje doprinesli tudi koroški Slovenci. V slovenskem jeziku pa je kancler dr. Klaus dejal, da bo avstrijska vlada izpolnila obveznosti, ki Izvirajo iz člena 7 državne pogodbe v sodelovanju s koroškimi Slovenci, zagotovil pa je tudi, da bo vlada na Dunaju stalno podpirala slovenske kulturne in gospodarske ustanove. »Koroška naj bo,« je zaključil kancler Klaus, »Evropa v malem.«
»Kanclerjeve izjave ter njegovo udeležbo na slavnostni akademiji koroških Slovencev v Celovcu smatram,« je dejal dr. Inzko, »kot najpomembnejši dogodek za slovensko manjšino v letu 1965. To tembolj, ker je tesno povezan s kanclerjevo široko evropsko politiko sodelovanja vseh držav Vzhoda in Zapada.
Koroški Slovenci živimo na stikališču ger-mansko-romansko-slovanskega sveta ter nam Pripadajo vsled tega v okviru Avstrije v nizu prizadevanj po tesnem sodelovanju naše države z narodi sosedi na vseh področjih javnega življenja velike naloge, ki rastejo iz dneva v dan, kot potreba človeštva po medsebojnem razumevanju, brato-Mubju in človekoljubju.
Da smo koroški Slovenci te naloge vršili doslej uspešno, dokazujejo končno tudi prijateljski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo ,er Koroško in Slovenijo.
Slovenski manjšinski politiki na Koroškem Je dan dandanes veliko širši okvir kot nek-ai- To je dokazal tudi nedavni prvi uradni obisk delegacij Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Povabilo Izvršnega sveta v Sloveniji. Bil je lo drugi veliki dogodek v preteklem letu za sWensko manjšino na Koroškem. S tem obiskom je bila dana odnosu matičnega naroda do koroških Slovencev brezdvomno no-va vsebina.
sanj v zvezi z realizacijo člena 7 državne pogodbe na rešitev. Tako je marsikaj bolečega tla Področju osnovnega šolstva, sploh se še niso začele reševati zadeve uradnega jezika na dvojezičnem ozemlju, kot je tudi odprto vprašanje dvojezičnih napisov. Kako bo z gradnjo lastnega poslopja za Slovensko gimnazijo, ki dobro uspeva, je prav tako zaenkrat nejasno. Vendar bi s pogledom v bodočnost dejal, da je za reševanje tako zamotanega manjšinskega vprašanja, kot je to naše vprašanje, v prvi vrsti potrebno: zaupanje rned večinskim narodom in manjšino, afirmacija Slovencev v avstrijski družbi, °bri sosedski odnosi med Avstrijo in Jugo-slavijo ter sosednjima deželama Koroško in •ovenijo in spoznanje, da je rešitev sleher-nega vprašanja družbe tako v malem kot v velikem možna le na podlagi intenzivnega
Ne bom šel v podrobnosti naše manjšin-^be problematike. Gotovo čaka še vrsta vpra-
Božiina poslanica sv. očeta
Papež Pavel VI. ib svetovni mir
Goreč mirovni poziv je naslovil sv. oče Pavel VI. dan pred božičem vsemu svetu. Opozori! je na vojno v Vietnamu in zahteval pravična in poštena pogajanja, da bi tako lahko
zopet vzpostavili red in prijateljstvo
Pri tem je papež jasno povedal, da Cerkev podpira vsa prizadevanja, da bi prjšlo do mirovnih pogajanj v vietnamski vojni:
»Cerkev je pri svojem iskanju človeka v prvi vrsti glasnica miru. Njen ci3j je prinesti človeštvu mir, opominjati k miru in vzgajati v prid miru. Mir, kot prava in najvišja vrednota človeške družbe, predpostavlja pravičnost, svobodo in red in omogoča vsako drugo vrednoto človeškega življenja.
,Ljudje in bratje’, je zaklical papež Pavel VI., ,poslušajte poslanico miru, ki prinaša božič človeštvu, kateremu tudi še dandanes velja ljubezen božja. Glejte, kam plovete! Mogoče boste znova zašli s poti. Postojte in premislite! Resnična modrost je samo v miru. Pravi mir je zvezan z ljubeznijo. Nihče ne sme zaradi lastnih interesov in lastnega častihlepja utesnjevati ljubezen do miru. Nobeden ne sme kaliti miru drugemu s sleparsko
zahrbtnostjo in netenjem nemira. Nihče ne sme soseda siliti — danes smo vsi sosedje — k oboroženi obrambi.’
,Treba si je odpustiti, da bi tako lahko začeli novo zgodovino’, je dejal sv. oče dalje, ,v kateri naj bi ne bili odnosi med ljudmi odvisni od moči, oblasti, gospodarskih koristi ali od stopnje razvoja, temveč naj bi med njimi vladala enakost in solidarnost (čut za skupnost).’«
Potem je papež govoril o koncilu samem:
»Cerkev se je zopet pomladila. Cerkev je doumela, kako pomembno odgovornost nosi v sebi beseda ,katoliško’, doumela je, da je njeno poslanstvo odgovornost, njeno srce nima mej. Ponižno in prisrčno je poklicala k sebi krščanske brate, ki so bili dolgo časa odsotni od njene zajednice.«
Nazadnje je sveti oče Pavel VI. označil proti koncu tekoče leto kot leto milosti.
Ob petletnici Koroške dijaške zveze
Te dni praznuje Koroška dijaška zveza petletnico svojega obstoja. Gre pri tem na videz za sicer manj pomemben jubilej, dejansko pa za praznovanje obletnice organizacije, ki si je z vztrajnim delom priborila življenjsko pravico v deželi.
Koroška dijaška zveza uživa danes velik ugled predvsem zato, ker združuje v akcijsko enotnost člane, katerih javno delovanje sloni na temelju krščanskih načel. Pri izoblikovanju človeške osebnosti, izgraditvi značaja, je upoštevanje teh načel izredne važnosti. V današnjem materialistično usmerjenem svetu je mladina močno ogrožena. Tega se tudi sama zaveda. Zato -skuša v organiziranem delu služiti idealom, ki jo povzdigujejo nad vse, kar je puhlo in brez življenjske vsebine. Mladina, prežeta z živim krščanstvom, je notranje bogata ter s tem svojim bogastvom bogati in krepi tudi druge. Srečen vsak narod, v katerega vrstah delujejo taki fantje in dekleta.
Koroška dijaška zveza pa je med Slovenci upoštevana tudi zaradi tega, ker goji v svojih vrstah z veliko ljubeznijo slovensko materino besedo. To so dokazale številne njene prireditve in nastopi v javnosti. Ob praznovanju 550-letnice ustoličenja zadnjega vojvode v slovenskem jeziku so bile uprte oči vsega naroda vanjo. A tudi na strani večinskega naroda so trezno misleči in manjšini naklonjeni krogi javno izpovedali občudovanje nad zadržanjem slovenske dijaške mladine ob dogodkih, ki so razgibali vso deželo.
Da sta pristno krščanstvo in slovenstvo tesno povezana z idejo sožitja, pa je dokazala KDZ ob srečanju avstrijskih manjšin v Celovcu, kot je pokazala s srečanji zamejske mladine na idejno povezavo med Celovcem. Gorico in Trstom.
V petih letih svojega obstoja pa more Koroška dijaška zveza pokazati tudi na delo, ki ga vršijo njeni člani uspešno izven organizacije na literarnem, glasbenem in odrskem področju. S svojim delovanjem je živo posegla v naše narodno življenje. Zato zavzema v slovenskih narodnih vrstah nadvse važno mesto.
K jubileju KDZ izrekamo iskrene čestitke ter priznanje ob doseženih uspehih z željo nadaljnjega razmaha.	vi
Kabina žičnice padla v prepad
Na gori Mont d’Ore pri Clermont Ferran-du v Franciji se je v soboto pripetila huda nesreča. Močan veter, ki je pihal s hitrostjo 150 kilometrov na uro, je utrgal kabino smučarske žičnice. Kabina, v kateri je bilo 54 ljudi, je zgrmela v prepad.
Pri nesreči je izgubilo življenje šest ljudi, enajst pa je bilo laže in huje ranjenih. Prvotno so sporočili, da so reševalci, ki so prišli na kraj nesreče, našli le štiri ranjence.
italijanski zunanji minister Fanfani odstopil
Ponesrečena vietnamska spodbuda prisilila politika k temu koraku
Itlijanski zunanji minister Amintore Fanfani je v torek nenadoma odstopil. To spravljajo v zvezo z neuspelo mirovno akcijo njegovega prijatelja bivšega župana mesta Firence profesorja Giorgia La pire, ki je bil nedavne v Hanoiu (glej tudi 2. stran »Politični teden«).
Zunanji minister Fanfani je utemeljeval svoj korak s tem, da so ga nepravično in ne-osnovano napadali zaradi tega, ker se je v času, ko je bil predsednik v glavni skupščini Organizacije združenih narodov, zavzel za mirovno akcijo v vietnamski vojni.
V lastnih političnih vrstah so imenovali Fanfanija mirovnega posrednika v vietnamski zadevi. Ker pa so se njegova mirovna
Vietkong ponuja premirje
Gverilci predlagali štiridnevno ustavitev Ognja v januarju.
Komunistični Vietkong-gverilci so v torek preko tajne radijske postaje naslovili poziv južnovietnamski vladi, naj bi za časa vietnamskega novega leta (20. do 23. januarja 1966) ustavili vse boje za štiri dni. Z amerikanske in južnovietnamske strani na to ponudbo še niso nič odgovorili. Je pa malo verjetno, da bi ameriško-južnoviet-namski vojaški krogi privolili, ker Vietkong o božiču niti sam ni držal obljube. Ponudili so dvanajsturno premirje in ga prekršili.
Ameriška letala že od 24. decembra niso bombardirala Severnega Vietnama. V Wa-shimgtonu poudarjajo ameriški vladni kroga, da si v zvezd z nebombardiranjem sever-novietnamskega ozemlja ni treba delati prevelikih utvar z ozirom na mirovne pogovore. Obnovitev bombardiranja je pred durmi, so izjavili v vrashingtonskih krogih, kajti s strani Hanoia še ni bilo tozadevno nobe-
sodelovanja vseh, ki sta jim mir in napredek človeštva srčna potreba in življenjska nujnost. »Tozadevno pa se mi zdi,« je zaključil dr. Inzko, »smo napravili vendar precejšen korak naprej, kar bo omogočilo končno tudi izpolnitev vseh tistih želja, ki so tako tesno povezane z narodnim obstojem koroških Slovencev.«
prizadevanja v Hanoiu razbila, so ga nekateri politični nasprotniki v Italiji močno napadali.
Amintore Fanfani je naznanil svoj odstop v pismu ministrskemu predsedniku Aldu Mo-ru. Vsekakor je zunanji minister v tem prosil vladnega voditelja, naj bi ga odslovil iz vlade šele po 6. januarju prihodnjega leta, ker bi rad še prej v zunanjepolitičnem odboru parlamenta odgovoril onim, ki mu očitajo neuspeh zaradi posredovanja v vietnamskem sporu.
Iz Rima poročajo, da italijanski ministrski predsednik Aldo Moro ni hotel sprejeti odstopa zunanjega ministra Fanfanija.
nega pomembnega odgovora na ameriško spodbudo.
Po nekem ameriškem časopisnem poročilu je južnovietnamski ministrski predsednik Cao Ky v pismu predsedniku Johnsonu odklonil vietnamska pogajanja. V tem pismu trdi namreč južnovietnamski ministrski predsednik Cao Ky, da bi mirovna pogajanja povzročila padec njegove vlade in zmanjšala vojaško moralo južnovietnamsk;h oboroženih sil
Vabimo vse .rojake od blizu in daleč na
4. ples iLaatitikilt akademlk&a
Prijatelji domače in prijetne zabave ne bodo zamudili te družabne prireditve, ki bo v četrtek, na praznik 6. januarja 1966, s pričetkom ob 20.30 v Kletni dvorani Glasbenega doma (Koncerthaus) v Celovcu.
■Dijaki Slovenske gimnazije bodo ples začeli s potonem. Za izbran pevski spored bodo skrbeli »Selški fantje" pod vodstvom učitelja Erika Užnika, za ples pa bodo igrali godci iz Slovenjega Plaijberka.
Vstopnice dobite v predprodaji v Mohorjevi knjigarni tel. 04222/2669 ter pri večerni blagajni. Vstopnina 25. — šil.
Akademiki, študentje ter dijaki vas pričakujemo!
Pripravljalni odbor
Politični teden
. Po svatts...
BORNA VEČINA ZA DE GAULLA
Manj kot polovica volilnih upravičencev v Franci'): podpira de Gaulla: to je rezultat drugega kroga predsedniških volitev v nedeljo, 19. decembra. Pač je de Gaull svojega protikandidata levice, socialista Francoisu Mitteranda očitno porazil in je s tem biil že drugič izvoljen za predsednika francoske republike, vendar je dalo od okoli 28,5 milijonov volivcev le 13 m.lijonov svoje glasove generalu. Mitterand je prejeti okoli 10,5 milijonov glasov, medtem ko več kot štiri milijone Francozov sploh ni šlo na volišče.
Zanimanje svetovne in domače javnosti je sedaj osredotočeno na nadaljnje korake generala de Gaulla. Neki ožji generalov sodelavec je v tej zvezi izjavil sledeče: „Pred-isednfk bo prej spremenil način kot vsebino svoje politike. Vse svoje dejanje in nehanje bo osredotočil na gospodarsko in socialno poprišče. Svoje državniške posle bo odslej upravljal bolj v toplejšem odnosu s francoskim ljudstvom."
8. januarja prihodnjega leta bo ministrski predsednik Pompidou, kakor zahteva ustava, podal ostavko svoje Vlade. Tukaj bo imel general de Ganile prvo priliko za spremembo Vlade. Politični opazovalci sodijo, da bo predsednik zamenjal ob tej priliki notranjega ministra Freya in prosvetnega ministra Foucheta, ni pa izključeno, da tudi premiera Pompidouja.
Naslednja naloga predsednika de Gaulla bo izdelava kratkoročnega Vladnega programa, ki 'bo hkrati tudi že priprava na francoske volitve marca leta 1967. Te volitve so za de Gaulla velikanske važnosti, kajti poraz degolistov bi pomenil Izgubo delazmožne vladne večine v parlamentu.
V zunanji politiki pa je pričakovati v kratkem nove predloge francoskega predsednika de Gaulla za rešitev krize Evropske gospodarske skupnosti in dalje konkretne želje za spremembo Organizacije severnoatlantskega , paleta.
In sedaj še časopisne izjave francoskega In tujega tiska.
Nation (Pariš, golističmi list): Demagogija je prepadla. Francozi so ostali pametni.
Aurore (Pariš, radikalna desnica): De 'Ganile bo svojo oblast liberaliziral (sprostil).
Figairo (Pariš, liberalna desnica): Parla-mentarne volitve leta 1967 bodo odločilnega pomena. Ustanoviti moramo novo stranko sredine in evropsko stranko.
Pariš Jaur (Pariš, zmerna levica): Predsedniške volitve niso bile konec, marveč predigra h koncu, to je parlamenta,mi:m volitvam 1967.
Combat (Pariš, nezaviisna levica): De Ganile tudi v drugem odločilnem votivnem krogu ni dobil množičnega zaupanja fran-coskega ljudstva.
Humanite (Pariš, komunistični časopis): De Gatiliov osebni ugled je doživel nov težak udarec. Svojo zmago ima zahvaliti le reakcionarjem.
New York Times: Niti de Gauile niti Francija nista več isto kot pred volitvami francoskega predsednika. To je bi! preo-fcret.
New Yo,rk Herald Tribune: Treba je počakati, če so de Gaulla volitve izučile.
Daily Telegraph (London, konservativni): Mitos francoskega Olimpa z de Gau-ililom kot Jupiter je porušen.
Daily Express (London, nezavisni list): Volivci so potrdili politiko onega moža, ki je Franciji povrnil ugled in jo povedel v sedmih letih iz razbitosti in političnih zmešnjav.
Die Welt (Hamburg, nezavisni list): Francija in inozemstvo bodo morali zopet računati z de GauilLoim, ki bo ostal neprijeten soigralec za Evropo in Ameriko.
Ne glede na razmerje glasov pa velja omeniti, da je general Charles de Gauile zmagal na prvih volitvah, ki so jih organizirali na načelu splošne volilne pravice, ko gre za predsednika republike. De Gauile je prvi francoski predsednik republike v novem veku, ki je dobil večino glasov vseh svojih državljanov.
NOBENEGA MIRU V VIETNAMU
HANOI ZANIKA MIROVNE PONUDBE
Zanikanje sevemovietnaimsikega predsednika Ho Š;i Minha o mirovni iniciativi, ki bi naj bila predložena Vladi Združenih držav
Amerike, je sprožilo popolno zmešnjavo. Severni Vietnam označuje nenadoma vse vesti o mirovnem prizadevanju enostavno ket neresnične. Bvši župan iz Firence (Italija) La Pira, ki je bil nedavno v Flanodu zaradi mirovnega posredovanja, pa vztraja na tem, da mu je sevemovletnamski predsednik Ho Še Mlnh osebno izjavil, da je pripravljen na mirovna pogajanja.
V vsem gradivu, ki ga je severnoviet-namska časopisna agencija objavila hkrati z zanikanjem in ki je časovno povezana s peto obletnico ustanovitve južnov;etnam-ske Vietkong fronte, odločno poudarja, da ne bo nebenih razgovorov vse dotlej, dokler se ameriški imperialisti ne umaknejo iz Vietnama.
To so izjavili tudi v Pekingu, ker pravijo, da ni druge izbire, kot da Amerikance vržejo iz Vietnama. Po vesteh iz kitajskega glavnega mesta, je na nekem zborovanju ministrski predsednik Ču En Laj dejal, da je kitajski narod opravil vse priprave, da bi skupaj z vietnamskim narodom prispeval k tej zmagi.
ERHARD V VVASHINGTONU
Zahodnonemški kancler. prof. Erhard, ki je prispel na uradni obisk v Washington, je pretekli teden končal pogovore, ki jih je imel z ameriškim predsednikom Johnsonom.
Ob koncu posvetovanja so izdali uradno sporočilo. V njem je rečeno, da je bil glavni 'poudarek osredotočen na prihodnost Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO). Erhard in Johnson sita mnenja, da je potrebno tesno politično in vojaško so-delovaimje med državami severnoatlantskega pakta. Obe državi sta odločeni okrepiti vojaške in politične ustanove zavezništva. Ameriški predsednik in zahodnonemški kainciler ste natančno proučila vprašanje atomske oborožitve zavezništva. Oba politika ste. sl bila enih mMli, da bi morala Zahodna Nemčija in države č'ariee severnoatlantskega pakta biti primerno soudeležene pni atomski bombi. Glede tega '/■ kancler izjavil, da Zahodna Nemčija n:ma namena niti želje nad lastnim jedrskim orož-Ijem, ker se je leta 1954 obvezala pred svo-jiimi zavezniki, da ne bo izdelovala takega orožja, in tudi zaradi tega, ker je edina država, na svetu, ki se je podredila mednarodnemu nadzorstvu nad to obveznostjo.
... in pri nas v Avstriji
BOŽIČ 1965 V BLAGOSTANJU?
Odgovor na to vprašanje more biti le „da“, če sodimo po letošnjih predbožičnih nakupih. Na eni strani stalno čujemo pritožbe zaradi visokih cen v Avstriji, na drugi strani pa trgovci ugotavljajo, da so bili kupci za letošnji Božič še bolj velikodušni" (pri nakupovanju daril kot lani.
Neki dunajski veletrgovec je med drugim izjavili: „iKupci letos ne gledajo na to, ali je neko darilo sto ali dvesto šilingov dražje.“ — Kot se j:e puran v zadnjih letih že v marsikaterem gospodinjstvu za Božič ..udomačil" namesto prej običajne božične gosi, talko tudi briljant Izpodriva nakit iz čistega zlata. A to' še niti ni dovolj! Dobra kvaliteta marsikateremu kupcu več ne zadošča: božično' dairito' naj bo obenem nekaj izrednega (eksluzivnega), da ne repemo eksotičnega! Na splošno so letos juvelirji kar zadovoljni s prodajo.
Pa poglejmo še drugam! Tudi trgovci s kožuhovino so dobro ,,odrezali", kajti povpraševanje po plaščih perzijancih m onih itz še dražje kanadske kune zlatice (Nerz) je bilo -'bolj živo kot lani. (Cene teh zelo dragih kožuhovinastilh plaščev so se gibale ce'16 med 40.000 do 80.000 šil!) Tem srečnim ofodanjenkam bo torej treba še manj zmrzovati kot doslej!
Ta ali oni si je omislil novo pohištvo. Tudi tu je bilo veliko izbiranja in povpraševanja po izrednih kvalitetah in oblikah. Že nekaj let sem, se je eden ali drugi hotel ..postaviti" in je pohištvo moralo biti iz inozemskega eksotičnega teakdesa. Letos pa to- že ni več dovolj kvalitativno in narašča povpraševanje po izdelkih iz še dražjega palisandra (zelo drag les iz Južne Amerike). Pohištvo naj bo obsežnejše in seveda tudi dražje; ono, ki so ga kupili pred šestimi ali osmimi leti, ni več dobro, jim je pre-enostavno, zato ga hočejo sedaj zamenjati za novejše, kvalitetnejše: tako je letos v predbožičnem času orisal neki dunajski arhitekt kupce pohištva. Lepa stara navada, ki je bila tudi izraz skromnosti in nezahtevnosti naših prednikov, da so namreč ob po-rckah podarili hčeram stanovanjsko opremo, katero je nova družina uporabljala vse življenje ali pa celo še naslednji rod, velja že dalj časa kot zastarela.
NAJBOLJŠE — KOMAJ DOBRO!
Še nekaj podobnih pojavov: S srednje dobro podarjeno uro je že malokdo zadovoljen. Marsikateri ima „za rezervo" še eno uro, in sicer zlato zapestno; ženske, posebno nekoliko razvajene, pa hočejo imeti le še nakit z dragimi kamni. — Oni, ki imajo televizorje že nekaj let, niso z njimi več zadovoljni, zato — proč z njimi in najmodernejši aparat mora v hišo! V teh zadnjih treh mesecih je bilo tako povpraševanje po njih, da so jih producenti le z največjo silo mogli dovolj dobaviti.
Enako zanimanje je bilo opaziti pri nakupu dragih in eksotičnih namiznih predmetov; ta ali oni je celo hotel imeti špansko kmečko pohištvo ali kozarce iz Mehike. Veliko je bito prodanih sobnih lestencev, in to nikakor ne cenenih. Pravtako je bilo v fotografski stroki dovolj povpraševanja po raznih aparatih, projektorjih in kmo-ka-merah.
No, pa naj še kdo reče, da nam gre slabo!
To so hoteli dokazati tudi številni oni, ki bi bclij pametno storili, če bi z denarjem, katerega so ven vrgli za nepotrebne :n luksuzne reči, raje kupili sebi oziroma otrokom hrano in pošteno obleko ter obutev itd.! Saj po nekaterih družinah niti nimajo dovolj za jesti, na drugi strani pa izdajajo denar za dosti manj važne predmete!
Vsi ti božični nakupi nikakor torej ne morejo biti splošno merilo narodnega blago-istanja v Avstriji, kajti večino kupcev lahko razdelimo v dve skupini: prva, manjša, ima res dovolj denarja za zapravljanje; druga, številnejša, pa kupuje brez pravega premisleka ali pa zato, da „imponira“ sosedom!
IN BOŽIČ 1945 — V POMANJKANJU!
Kdo še misli na ona strašna prva povojna leta? Skoraj nihče, na žalost! Vendar bi bilo zelo umestno, da bi se na to od časa do časa spomnili in zlasti otrokom večkrat povedali, v kakšni stiski in pomanjkanju je takrat ječal skoraj ves svet.
Leta 1945 smo sicer prvič po šestih letih mogli praznovati Božič brez prot'letalske zatemnitve, a to nam ni delalo nobenih posebnih težav, kajti to je bil vse prej kot pa praznik zunanjih luči, saj je itak bilo se skoraj povsod temno, ko pa je bila večina virov svetlobne energije uničena. Medtem ko so si člani Zavezniškega sveta na Dunaju belili glave, kaj bi bilo najbolj nujno dati Dunajčanom za božične praznike, je ta ali oni po deželi skušal še kje doma najti kak vrednostni predmet, ki bi ga na ,,črni borzi" zamenjal za nujno potrebna živila.
Zavezniški svet je avstrijskemu ljudstvu namesto kakega posebnega dodatka živil kot božično darilo le dovolil obnovo poštnega prometa z inozemstvom. Medtem ko so trgovci in obrtniki zmrzovali v svojih skoraj praznih obratih, so trgovski nameščenci hodili po skromno brezposelno podporo. Na Dunaju je bilo ob koncu 1. 1945 za 6550 brezposelnih nameščencev le 880 prostih mest.
Toda ameriški gospodarski preroki so napovedovali uničeni Evropi, da bo leto 1946 ..začetek novega gospodarskega razcveta". Moramo priznati, da so imeli prav: deset let pozneje, ko so Avstrijci prvič spet kot samostojni gospodarji v svoji hvši praznovali Božič, so bile tako rekoč že vse trgovine polne blaga in kupci niso hoteli več kar tjavdan kupovati. Naj navedemo še en zna-čilen dokaz delnega dviga ljudskega blagostanja: konec tega leta so uradne statistike prvič po koncu druge svetovne vojne ugotovile padec porabe kruha (za 0,8 odst.)
NERAZUMLJIVA RAZSODBA!
Prejšnji teden je bil pred Deželnim porotnim sodiščem na Dunaju končan dolg proces proti bivšemu belgijskemu SS- majorju Robertu Janu Verbalen, ki je pred leti dobil avstrijsko državljanstvo. Obtožen je bil u-mora štirih članov belgijskega odporniškega gibanja za časa Hitlerjeve nasilne zasedbe Belgije. Po večurnem posvetovanju so sodni porotniki odločili, da je obtoženec to izvršil pod pritiskom višjih, in so ga popolnoma oprostili. (V tej zvezi je treba omeniti, da je bil zaradi tega že 1. 1947 pred nekim belgijskim sodiščem v odsotnosti ob-. sojen na smrt!)
SLOVENCI
H runa in po Si%etn
Razstava Lojzeta Spacala
V	organizaciji i tali j ansko-brazi Iškega kulturnega centra so v Milanu odprli razstavo grafik Lojzeta Spacala. Katalog, ki so ga izdali ob tej priložnosti', izčrpno navaja umetnostne manifestacije, ki se jih je udeleževal Spacal, ter oznako njegovega umetniškega dela izpod peresa Raffaela de Grade. Mimo slikarjevega portreta je reproduciran tudi njegov lesorez »Istrski noetumo”.
Slovenci v Argentini
V	Buenos Airesu je vodstvo slovenskega šolskega tečaja nadškofa A. B. Jegliča nedavno pripravilo zaključno prireditev in povabilo vse starše v dvorano Slovenske hiše. Med prireditvijo se je referent Mladinskega odseka Aleksander Majhen zahvalil msgr. Antonu Oreharju za gostoljubje, ki ga uživa tečaj v Slovenski hiši, učiteljem tečaja pa za skrb za versko in narodno vzgojo otrok. Mladino je pozval, naj vztraja v skrbi za izpopolnjevanje znanja materinega jezika. Odhajajoče pa je povabil k nadaljevanju študija v slovenskem srednješolskem tečaju.
Slovenski šolski tečaj dr. Franceta Prešerna t Moronu-Castelarju je imel pretekli mesec na Pristavi zaključno slovesnost letošnjega šolskega leta. Učenci so za začetek slavnosti pod vodstvom gospe Marije Geržinčičeve zapeli nekaj pesmi. Nato so razdelili spričevala, posebej pa so se od svojega učiteljskega zbora in Pristave poslovile učenke in učenci 8. razreda, ki bodo prihodnje leto obiskovali srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
Tudi v Slovenski vasi so zaključili v društveni dvorani slovenski šolski tečaj Friderika Ire-neja Barage. Za uvod je otroški zbor zapel nekaj pesmi, nakar so sledile deklamacije in ;f citacije posameznih oddelkov. Zatem je voditeljica tečaja gospa Zdenka Jan povzela besedo ter je navzočim staršem podala poročilo o doseženih uspehih.
Pretekli mesec je v Haedu tragično priminil Slovenec Andrej Lamprecht. Bil je na poti k svoji hčerki. Pred železniško postajo ob križanju proge ni opazil bližajočega se viaka, ki ga je zgrabil in tako težko ranil, da jo kmalu umrl v bolnišnici v Haedu.
Dirigent Ciril Cvetko ravnatelj Slovenske filharmonije
Svet Slovenske filharmonije v Ljubljani je izvolil za ravnatelja Slovenske filharmonije dirigenta Opere in profesorja Akademije za glasbo Cirila Cvetka. Prof. Ciril Cvetko je opravljal po osvoboditvi že več pomembnih funkcij. Bil je najprej šef glasbenega oddelka Radia Ljubljane, nato je bil glasbeni šef in nekaj časa tudi umetniški ravnatelj Triglav filma. V letu 1950 je odšel v Maribor, kjer je bil dirigent in ravnatelj mariborske Opere ter Mariborske filharmonije. Po vrnitvi \ Ljubljano je postal dirigent Opere SNG (Slovenskega narodnega gledališča) in profesor na Akademiji za glasbo. Poleg obsežnega dirigentskega in pedagoškega dela se intenzivno posveča publicistiki in je eden najvidnejših glasbenih delavcev.
Popolna oprostitev tega vojnega zločinca je vzbudila veliko razburjenje zlasti po vsej Belgiji, a deloma tudi na Nizozemskem in pri nas v Avstrija. Belgijski zunanji minister dr. Spaak je pozval k sebi avstrijskega poslanika v Bruslju in uradno izrazil veliko prepadanost belgijske vlade nad nerazumljivo dunajsko razsodbo glede Veroelena. Podobno je 'izjavil belglijisiki pravosodni minister Pierre Wigny: „Ta novica me je osupnila in presenetila. Predobro se spominjam vsega trpljenja, ki so ga povzročili Verbe-lenovi zločini našim najboljšim rojakom. Sedaj je dolžnost avstrijskih sodnikov, aa razjasnijo, če je Verbalen imel pravico, ubijati nedolžne."
Tudi po številnem časopisju različne u-smerjenositi so bile izrečene deloma zelo ostre obsodbe, enako tudi od razi i en h organizacij, o čemer bomo poročali prihodnjič izčrpneje.
Za 100 šil - 48 novih dinarjem
Od Novega leta dalje veljajo v Jugoslaviji novi dinarji, ki so vredni 100 starih dinarjev. Narodna banka v Beogradu jc izdala za menjalnice nove predpise. Po teh predpisih bodo menjalnice uradno menjale 100 avstrijskih šilingov za 48 novih dinarjev (alt 4800 starih). Na kratko rečeno: uradno se menjava 1 šiling za pol dinarja. Kakor so pri nas v Avstriji groši, so onstran meje pare. En novi dinar velja 100 par.
Koroška v noveli, povesti, romanu in drami
Razgovor s pisateljem prof. dr. Metodom Turnškem
V natem uredništvu se ie zglasil rebrški g. ko-mendator, vsej naši javnosti dobro znani kulturni delavec, liturgist, etnograf, pisatelj in dramatik dr. Metod Turnšek. Pridržali smo ga in ga naprosili za razgovor. Rad je ustregel.
„Gospod profesor, 10. leto že teče, kar ste na Rebrci komendator, prej pa ste bili profesor na slovenskih srednjih šolah ..
„Prav site rekli, na srednjih šolah, kajti v Trstu jih je več slovenskih, nižja srednja šola, višja realna in klasična, učiteljišče, trgovska akademija in potem so še v mestu in okolici našim glavnim šolam (Haupt-Bchuile) podobmi triletni aviamenti. Jaz sem leta 1946 na nižji srednji šoli prevzel profe-■suro za isHoveinščino in zgodovino in sem ta diva predmeta ohranil ves čas in se v stroki .spopcDnijeval. Na nižji srednji šoli nas je bilo 44 profesorjev in profesoric poteg rav-nalteCpa, IM ni imel dolžnosti poučevanja, dijakov in dijakinj pa je v najboljših časih bilo preko 600. Tedaj sem živel v okolju, ki me je samo po sebi pohajalo h kulturnemu udejstvovanju..
Znano nam je, kako ste se prav v Trstu razmahnili v pisatelja dram, novel, povesti in romanov."
„Zares v Trstu se začenja tudi moja literarna pot, medtem ko sem prej bil bolj li-turgist im etnograf. Vendar pa moram pristaviti, da se ni šele v Trstu v meni rodil" literat, marveč me je že v gimnazijskih in akademskih letih v notranjosti privlačevalo literarno ustvarjanje. Kot mlad duhovnik aeim pa leta 1935 že resno prijel za pero in napisal prvi dramski prvenec, trodejanko »Popotni križ" in literarni potopis »Stoji, stoji tam sivi samostan". Igro so naslednje leto (1936) dvakrat z velikim uspehom igrali na prostem pred veliko množico ljudstva in in šolske mladine.
»Torej letos ali naslednje leto praznujete nekako 38-Ietnieo svojega literarnega u-stvarjanja?"
„No, da, recimo — nepretrganega kulturnega dela, pni uredništvu dveh revij, pri prevajanju Rimskega misala, zbiranju narodopisnega blaga, študiran ju in analiziranju šm tudi objavi najisitarejših liturgičnih tekstov (o krstu v prvi Cerkvi) no, zadnjih 20 let pa tudi pri vztrajnem literarnem ustvarjanju ...“
Katera so bila potem vaša naslednja literarna dela? Namreč po nastanku igre »Popotni križ" in potopisa »Stoji, stoji tam sivi samostan", ki ste ju omenili...“
Naslednje literarne .stvaritve so veljale Koroški. Leta 1937 sem obiskal Gospo Sveto in Krnski grad in se odločil, da napišem zgodovinski literarni tekst o pclkristjanjen-'ju Slovencev, in sicer nekako narodno igro. Zamisel sem nosil v sebi in jo gnetel. Šele leta 1945 sem v Metanu začel pisati prvo dejanje, kot profesor v Trstu pa sem jo dovršil, in sicer v klasičnem načinu kot dramo tragedijo v petih dejanjih. Napisal sem jo tudi v klasičnem blanc versu. Kot knjiga »Država med gorami" je z ilustracijami akademskega kiparja, takrat profesorja v
Trstu, Franceta Goršeta izšla leta 1948. Slovenski pisatelj in dramatik dr. Anton Novačan in hrvatski dramatik, pesnik in pisatelj dr. Rihard Nikolič sta mi k drami, ki so jo igrali tudi na tržaškem radiu, izrekla priznanje in mi dala vzpodbudo k nadaljnjemu ustvarjanju. Zato sem se lotil nove drame, tokrat za 100 let starejše snovi, ki sem ji dal naslov »Kralj Samo in naš prvi vek". Kot knjiga je izšla leta 1959. Tudi v tej stvaritvi je Koroška v ospredju. Najvažnejša dejanja se gode na Koroškem in tudi junaki in junakinje so s Koroškega. Ta drama v 5 dejanjih, prav tako napisana v klasičnem blanc versu, še ni bila :zvaja-jana na odru. Eden slovenskih izobražencev v Nemčiji, ki dobro pozna evropsko slovstvo, mi je k tej drami čestital in napovedal, da bo »Kralj Samo" to, kar je za Nemce WiChefm Telli, ki ga je napisal slavni Friedrich Schiller. Tako bi to dramo mogel predložiti za knjižno nagrado pred mednarodnim forumom."
»Ali ste še nadaljevali ustvarjanje v dramatiki?"
»Ustvarjanje v dramatiki je najtežje, ker je to višek literarne dejavnosti. Hotel sem tej vrsti literature že dati slovo, toda so me od raznih strani prosili, naj bi za 1100-let-ni jubilej prihoda sv. Cirila in M i roda k Slovanom napisal vsaj nekaj dramskih prizorov. Ustregel sem in se lotil ustvarjanja.
Delo pa mi je rastlo in naraistlo v mogočen dramski scenarij z 21 nastopi, bi rekel, v nekak dramski nebotičnik. Stvaritvi sem dal naslov »Zvezdi našega neba", lin bo„ če Bog da, še za osnovo kakšnemu mednarodnemu filmu o sv. bratih Cirilu iin Metodu in njunem velikem, mednarodnem poslanstvu. To ddo sem ustvarjal dve leti. Napisal sem tudi zgodovinski komen-
tar, znanstveno študijo o njunem življenju in delovanju, tako da bo to prava reprezentančna knjiga, zlasti ker jo bo krasilo toliko zelo imenitnih ilustracij akad. slikarja Slavka Pengova in bo zunanja o-prema arhaičen relief akad. kiparja Franceta Goršeta."
»Ali bo to delo kmalu na knjižnem trgu?"
»Da, prav kmalu, še pred veliko nočjo. To bo že tretja knjiga nove Slomškove založbe."
V izložbi nove Mohorjeve knjigarne v Celovcu sta izstavljeni dve vaši knjigi, vi-šarska povest »Božja planina" in zgodovinski roman »Stoji na rebri grad", izšli kot knjigi Slomškove založbe. Ali bi nam hoteli kaj povedati o nastanku teh dveh literarnih stvaritev?"
»Slovita višanskd božji poti sem sklenil positavilti literarni spomenik. Od leta 1947, ‘ko sem se prvič dalje mudil gori, sem nosil v sebi to lideijo. Mikala me je zgodovina, zanimala sedanjost, zlasti medvojni čas. Zato sem zbiral gradivo in razglabljal. In nastali sta s časom dve literarni dela: višarsfca povest »Božja planina" in vilšarsfci roman »Na Višarjah zvoni". Ta zadnjii še ni dovršen do kraja, Izšel je le prvi del, a ne v knjigi, marveč kot podlistek v Ljubljanski »Družini". Knjiga, roman »Stoji na rebri grad", ne zadeva direktno Viiišarij."
»Gospod profesor, vi točno ločite povest in roman, ali bi za naše bravce pojasnili, kaj je bistvo povesti in kaj bistvo romana?"
»Zares, dijaki v gimnaziji morajo točno vedeti, kaj je povesit in kaj je roman'in kaj novela, preprositi bravoi pa se po tem ne vprašujejo, zadovoljni so, da je branje prijetno, zanimivo, napeto. Včasi se celo hudujejo, da so morali pri branju jokati.
Mednarodna pevska prireditev v Gorici
Kot smo že na kratko poročali, se ;e vršilo v dneh 11. in 12. decembra v Gorici IV. mednarodno pevsko tekmovanje, ki ga s pomočjo goriške mestne občine in turističnega urada že nekaj let sem orgamzira go-riško pevsko društvo „C. A. Seghizzi imenovano po svojem ustanovitelju. Seghizzi je bil po rodu iz Buj v Istri, od 1891 do svoje smrti 1933 je bil profesor glasbe, komponist in iskan zborovski dirigent v Gorici.
Iz leta v leto je ta prireditev rasla po vsebini in obsegu, tako da je bilo letos prijavljenih že 26 zborov, ki naj bi nastopili v dveh skupinah: v folklorni in v polifonski. Zaradi nepredvidenih zaprek nekateri od napovedanih zborov niso nastopili. Tekmovanje v prvi skupini je obsegalo za vsak zbor po tri poljubne narodne pesmi. Prvo mesto je ocenjevalna komisija prisodila »Komornemu moškemu zboru" iz Colja, ki ga vodi prof. Egon Kunej. Drugo mesto je zasedel mešani zbor »Tone Tomšič", ki ga
Ob 50-letnici pisatelja Helmuta Scharfa
Pretekli mesec je slavil koroški pesnik in veliki prijatelj Slovencev, profesor Helmut Scharf svojo 50-letnico.
Drugo svetovno vojno je pesnik Scharf Preživel na frontah v Jugoslaviji, kjer je 'Padel tudi v ujetništvo, iz katerega se je srečno vrnil. Danes je Scharf profesor na vadnici celovškega učiteljišča.
Helmut Scharf je svoje pesmi objavljal v izborih: »Stimmen der Gegenwart“, »Uns ^toien die Hugel", Gesang aus Kamten", »Die Schvvinge", »Das Land in uns", Lyrik der Landschaft Kamten", Das Zeitlose Wort“ in druge. Izšli sto tudi dve samostoj-
ni zbirki pesmi: „AIs Toter lahen" im »Saum-pfad".
Pesnik, jubilant je napisal tudi radijske igre: »Die Priifung" im »Geruch unveriaB-lich" in »Die Messe in Momrupimo". Vsebino teh radijskih iger povezuje pisatelj Helmut Scharf s svojim in življenjem Slovencev, kar dokazuje, da v pesnikovi duši ni nobenega resentimento nasproti slovenskemu narodu.
Zaradi pristnega umetniškega dejanja in nehanja ter bitja in žitja lahko Helmute Scharfa že danes prištevamo med najboljše koroške književnike.
Miklova Zala navdušila Ljubljano
v zadnji številki našega lista smo omenili, da *° (nastopili v Ljubljani igralci iz Kostanjevice z kr<> »Miklova Zala”. Tukaj pa naj še dopolnimo, kako je to delo osvojilo slovensko glavno mesto.
Pred kraitkim se je z drugo predstavo zaključilo gostovanje prosvetnega društva »Lojze Košak" iz Kostanjevice na Krki, ki i'e v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani uprizorilo v Žižkovi priredbi znano slovensko ljudsko igro »Miklova Zala". Kostenjev-
ški igralci in igralke so v režiji Lada Smrekarja pokazali zadovoljivo odrsko izvedbo, predvsem pa zasluži vse priznanje njihova požrtvovalna amaterska vnema. In kar je najbolj zanimivo: ljubljansko občinstvo je — ob toliko drugih prireditvah v mestu — vstopnice za to popularno igro naravnost razgrabilo, saj sta bili obe predstavi »Miklo-ve Zale" do zadnjega kotička zasedeni. Gle-.daiiška družina Kostanjevice namerava s svojo »Miklovo Zalo" obiskati tudi Koroško.
.sestavljajo Študentje z ljubljanske univerze, vodi pa ga Marko Munih.
V nedeljo je sledilo tekmovanje v polifoniji: Vsak zbor je odpel nalašč za to tekmovanje komponiran latinski motet in dve pesmi oziroma skladbi po lastni izbiri. Med mnogimi italijanskimi zbori so bili nastopi slovenskih zborov prav poseben užitek, ker so ti dosegli nadvse lepe uspehe. V skupini mešanih zborov je očividno prekosil vse ostale zbor »Tone Tomšič"; nedvomni višek za pevce in poslušalce je bila skladba Karla Pahorja »Očenaš hlapca Jerneja" na Cankarjevo besedilo v izvedbi tega zbora. Drugo mesto si je pridobil »J. Gallus" iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca.
Obisk poslušalcev na teh pevskih nastopih je bil izredno dober, kljub temu da so si neposredno sledili v soboto popoldne in zvečer, v nedeljo dopoldne in zvečer. Andrejev sejem, ki ga v Gorici zelo živahno praznujejo, je na te način dobil poseben kulturni prizvok in poudarek. Uvidevni organizatorji zaslužijo pohvalo.
Koroške slovenske pevce je na tem mednarodnem tekmovanju letos že drugič Zastopal naš »Galus" iz Celovca. V soboto si je v folklorni skupini osvojil med petnajstimi zbori sedmo mesto, od tega med mešanimi tretje. V nedeljo pa zopet med mešanimi sedmo mesto. Pevska konkurenca je bila na letošnjem tekmovanju neprimerno večja od lanske, zato so zasedena mesta povsem častna. Tudi iz strokovnih ust je prof. dr. France Cigan slišal mnogo pohval o napredku »svojih" pevcev. Ko smo sedeli v vrstah poslušalcev im se mudili v mislih ob razmerah, v katerih živi in prepeva naš Gallus, so nam zvenele v ušesih vprašujoče besede go-riškega časnikarja: »Koliko pa dobivajo vaši pevci plače za svoje nastope?" Nismo mu mogli dopovedati, da živi Gallus samo od ljubezni do petja in od neprecenljivih žrtev za to ljubezen, ki jo nosi v srcu vsak naš pevec. —
Imeli bi še nekaj pripomb k celotni orga-miizaciji letošnjega tekmovanja, a naj omenimo le eno: Od organizatorjev smo pričakovali, kot smo vajeni ob podobnih prireditvah v celovški mestni hali, da bo tudi napo-vedovalec nastopov dal tekmovanju medna-rodni značaj s tem, da se bo poslužil za predstavljanje posameznih zborov njihovega pravega imena. Tako pa je nastopil na tekmovanju le »Goro a voci miste Jacopus Gailhis-Petedim di Klagenfurt" ...
Iz razgovora z ljudmi na deželi sem zvedel, katerih slovstvenih del, izdanih na Koroškem, ljudje ne morejo pozabiti im me povprašujejo, kje bi se dobila tista povest, kot n. pr. Zadnji vitez Rebrčan, ki jo je bil napisal koroški domačin dr. Ožbalt Ilaumig. Na vaše vprašanje, g. urednik, vam odgovorim kar s pisateljem dr. Ivanom Pregljem, M nam je teko strokovno napisa! »Osnovne črte iz književne teorije". V tem dragocenem priročriku nagla-ša dr. Ivan Pregelj, da je za dobro ljudsko povest potrebno, da pisatelj stremi po u-metmiškem izrazu, išče problem duhovnosti in narodnega svojstva, da prijetno kratkočasi in obenem etično vzgaja, da z zgledom iz življenja ponazoruje neko misel, da etično jedro z zgodbo samo dokaže. — Seveda, če je povest postavljena v domač kraj, med naše ljudi in zabeljena z našimi ljudskimi izrazi, .potem povest naravnost vleče."
(Dalje prihodnjič)
Somerset Maugham — umrl
Kakor je Naš tednik že na kratko javil, je v četrtek, 16. decembra, v svoji vili v Cap Fermatu v južni Franciji umrl v starosti 91 let veliki angleški pisatelj Somerset Maugham.
Rojen je bi! 25. januarja 1874 v Parizu, ■ker je bil njegov oče tedaj pravni svetnik britanskega veleposlaništva. Po desetletnem bi vanju v francoski prestolnici, ko mu je umrl oče, je odšel v Veliko Briteurjo, kjer je dovršil srednjo šolo, nato pa je šel v Nemčijo v Heidelberg, kjer je študiral medicino.
Čeprav je vršil zdravniški poklic, ga je te zmerom manj zanimal Ko pa je izdal svoj prvi roman »Liza of Lambert", ki je imel ogromen uspeh pri bralcih, je zapustil zdravniški poklic in se posvetil samo pisateljevanju.
V prvih letih mu kot pisatelju ni bilo lahko. Lotil se je tudi dramskih del, vendar v začetku ni imel uspeha z njimi. Sole lete 1907 so prvič igrali njegovo gledališko stvaritev „Lady Frederick" z velikim uspehom.
Književnik Somerset Maugham je izredno veliko potoval in tako zbral ogromno snovi za svoje stvaritve. Je eden največjih angleških pisateljev današnjega časa. Napisal je okoli 40 romanov, prav toliko krajših del, več knjig novel in avtobiografskih črtic in mnogo gledaliških del.
Literarni kritiki pravijo, da je njegovo najboljše delo roman »Of human bondage", je to avtobiografski roman, ki je izšel lete .1915. Drugi njegovi romani, ki so prav teko dosegli svetovni sloves so: »The painted vedi", in pa še »The gentieman in the par-lour" ter The razoris Edge". Veliko gleda-iliiškiih del je bilo prevedenih v tuje jezike. Prav tako so njegova literarna dela služila za osnovo celi vrsti filmov.
Kako je svet čislal umetnika Somerseta Maughama, priča dejstvo, da so njegove literarne stvaritve 'izšle v 50 milijonih izvodov.
QLEDALI$ČE
PRAVLJICA ZA OTROKE:
»Pogumni krojaček"
Za otroke je pripravilo celovško Mestno gledališče letos veselo pravljico »Pogumni krojaček" Bratov Grimm; za igro priredij Bert M. Hegmar. Prva predstava je šla čez gledališke deske v četrtek, 23. decembra. Uprizoritev so sprejeli malčki z navdušenjem.
Režija je v rokah Gerharda Ballucha, koreografijo je pripravila Linda Hoffmannova, scenarij pa Hellmut Winkler; kostume je izdelala Anny Arnold. V ostalih vlogah nastopa še mnogo drugih igralcev in igralk Mestnega gledališča in pa učenke plesne šole Haslinger-Hoffmann.
Predstave bodo še 1. in 6. januarja 1966, vsakikrat ob 15. uri.
Ostali spored celovškega gledališča;
Petek, 31. decembra, ob 18.30: DIE SPANISCHE FLIEGE (ŠPANSKA MUHA) in ob 22. uri: DIE FLEDERMAUS (NETOPIR - opereta Johanna StrauBa. — Sobota, 1. januarja 1966, ob 19.30: ŠPANSKA MUHA. — Nedelja, 2. januarja, ob 15. uri, opereta NETOPIR. — Torek, 4. 1.: ob 19,30: ŠPANSKA MUHA. - Sreda, 5. 1.: ob 19.30: NA-GERL UND HANDSCHUH (GLODAVČEK IN ROKAVICA), burka s petjem J. Nestro^a — poslednjič. - četrtek, 6. 1.: ob 15. uri: POGUMNI KROJAČEK (zadnjikrat) in ob 19.30: opereta NETOPIR.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonmčt.
nas mTicmkem
Večer slovenske pesmi na dunajski univerzi
____Naše prireditve_________________
Dekleta šmihelske fare vabijo vse šmi-helske fante in ostale male in odrasle prijatelje od blizu in daleč na igro
„VESTALKA“
ki jo bodo uprizorile dne 6. januarja 1966, na dan sv. Treh kraljev, ob pol treh popoldne, in sicer v Šercerjev! dvorani v Šmihelu.
Šmihelska dekleta.
Dekleta šmihelske fare prisrčno vabijo na igro
„VESTALKA“
ki jo bodo uprizorile v nedeljo, dne 2. januarja 1968, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Vogrčah.
Farna mladina v Dobrli vesi vabi na igro »CVRČEK ZA PEČJO“ ki bo na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1966, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Dobrli vesi, in ob pol osmih zvečer pri Pušniku v Grabalji vesi.
Prosveibno društvo Rož bo uprizorilo dne 6. januanja 1966, na praznik sv. Treh kraljev Jurčičevo igro
VERONIKA DESENIŠKA Igrali bodo kar dvakrat, in sicer ob 14. uri popoldne in zvečer ob 19. uri pri Antoniču na Reki.
Vsi prisrčno vabljeni.
Vabilo
Farna mladina v Žitari vesi vabi na igro TRIJE KRALJI
ki jo ho uprizorila 2. januarja 196S, ob pol treh popoldne pri Planteu v Goričah
Iskreno vabijo igralci.
DOBRLA VES (Šolske razmere)
V	prvem razredu naše ljudske šole obiskujejo samo še štirje otroci dvojezični pouk. Kaj čuda, ko pa se matere k slovenščini pri javljenih otrok pritožujejc, da se njih otroke mnogo bolj strogo reduje, kot je to slučaj pri tako imenovanih „nemških“ otrocih paralelnega razreda, dasiravno morajo k dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci k nemški snovi dodatno obvladati še slov. snov. Tudi druge pritožbe bi mogli našteti.
BBH&SSBeBBBBBBSSaagBaBaBBSBBH
Ostanite zvesti naročniki
fjVlaše-fra tednika-lizmiUe."!
Tako je n. pr. nerazumljivo, kako bi se mogla prijava k slovenskemu poulku založiti, kot se je to zgodilo v slučaju R. iz L. Vpra-šujeimo se, kdaj bo končno enkrat v dobrol-®ke šolske razmere prišel čas narodne strpnosti, o katerem se že tako dolgo govori? Naj se vendar enkrat že preneha z zatira-mjem otrok, katerih starši so imela korajžo svoje otroke prijaviti k slov. pouku! Želimo, da bi se končno enkrat tudi na naši šoli ura premaknila za 20 let naprej!
R1NKOLE
(Slovo od Zgončeve matere)
V	torek, dne 29. novembra, so šmihel-ski zvonovi žalostno zapeli v slovo blagi Zgončevi materi v Rinkolah. V svoji dolgotrajni bolezni si je ponovno želela smrti, toda Bog jo je pustil v trpljenju goreti kakor zlat klas za nebeško žitnico. Do svojega zadnjega zdihljaja pri popolni zavesti, je po skoraj enoletni bolezni dotrpela in za-
Srečno im blagoslovljeno novo leto 1966 želi svojim znancem in bravcem višarske povesti „Božja planina" in rebrškega romana „Stoji na rebri grad"
rebrški komendator
dr. Metod Turnšek
fcljučila svoje dela in molitve polno življenje.
Pokojna Zgončeva mati se je rodila 19. februarja 1886. kot kmetska hči pri Gojerju na Letini. Leta 1921. se je poročila k Zgoncu v Rinkole in je od tega časa posvetila vso svojo veliko skrb im ljubezen svojemu povemu domu. Bila je vešča, skrbna gospo-mja in globoko verna krščanska mati.
Njenim živahnim očem v hišnem dogaja-
Na povabilo Oeoteirreichlsche Hochschii-lersehaft je Klub slovenskih študentov 10. decembra 1965 pripravili v menzi novega instituta večer koroških slovenskih pesmi. Večere prireja Oeeterr&iehiische Hochschii-lersehaft. Nastopila sta mešani im moški zbor kluba. Pokrovitelj večera je h1, dekan juridične fakultete g. prof. dr. Giinither WinMer.
Mešani zbor je zapel v pozdrav »Zdravico", nakar je predsednik Oecterreichisehe Hoehisehulerschaft R. Neuvvirther pozdravil in predstavil zbor. Povezava je b'la v rokah Jožka Bucha, ki je poslušalcem na kratko razložili vsebino in značilnosti koroške slovenski pesmi. Mešani zbor je zapel med drugimi tudi Leslčjakovo: »Pesem od rojstva". Težo koncerta je nosil moški zbor, ki je v prvem delu večera zapel tri 'ljubezenske pesmi. V drugem delu koncerta, v katerem je nastopil samo moški zbor kluba, so občinstvu ugajale najbolj zadnje pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno, tako
Vsem dobrotnikom, ki so pomagali ob strašnih poplavah prizadetim v naši župniji Podgrad pri Medgorjah, se ob koncu leta prisrčno zahvaljujem.
Iskrena zahvala milostljivemu gospodu prelatu J. Auernigu, ravnatelju škofijske Caritas, ki je nesrečnim družinam pomagala, da so prejele nad 43.000 kilogramov semenskega krompirja, nad 43.000 kilogramov sladkega sena, poleg tega so družine prejele pomoč v obleki, obutvi. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga, v največji potrebi in stiski je takoj pomagala Caritas! Vsi, ki so prejeli pcmoč, so mil. g. prelatu Auernigu iz srca hvaležni
Dne 13. decembra, ko smo imeli v Podgradu dan celodnevnega češčenja, je mil. g. prošt in dekan Trabesinger daroval zahvalno sv. mašo za vse dobrotnike.
Prisrčno se zahvaljujemo, preč. g. dekanu Sriencu, g. Wutteju, g. dr. Zeicbnu. g. Muriju in neimenovanim dobrotnikom iz Dje-kš, Globasnice, dalje posestnikom iz Žvabeka, iz pliberške in šmihelske fare, dobri družini iz.Goselne vesi, družini Wutte iz Bukovja in vsem, ki želijo biti neimenovani, vsem prisrčen Bog lonaj!
Prisrčna zahvala najrevnejših, katere so obiskali visoki gostje »Malteškega viteške-
njju in v družinskem življenju do zadnjega ničesar ni ostalo prikrito, vse je budno zasledovala in s svojo železno energijo usmerjala. Bila je res tista močna žena, ki je podpirala tri vogle pri hiši in z vso odločnostjo tudi svojim otrokom utirala pot v življenje. S svojo nadvse budno in rahločutno vestjo je neprestano upodabljala svojo lastno duhovno podobo in jo izoblikovala zlasti v mesecih trpljenja do dovršene p-cpofnosti.
Ta blaga krščanska žena je našla kljub svojim osemdesetim letom stik z modernim časom ter je vzlic tej redki lastnosti znala ceniti im ohraniti staro krščansko tradicijo. V smislu te njene osemdesetletne življenjske izkušnje se je glasila njena nadvse aktualna oporoka izpovedana otrokom in znancem v zadnjih urah njenega življenja: »Molite!"
Težko, žrtev polno je bilo življenje pokojne Zgončeve matere. Težka je bila tudi njena zadnja pot, ko je na predvečer pogreba sneg zapadel Dobravo in je cesta iz Rinkol do Šmihela bila močno zasnežena. Lepo je bilo njeno življenje, lepa njena smrt in lep tudi njen pogreb.
Naj se telo pokojne v senci farnega božjega hrama odpočije, njen duh in njen spomin pa naj živi naprej ne samo v Zgončevi družini, temveč po vseh naših domovih.
Otrokom, zlasti Zgončevi družini, k bridki izgubi pa naše iskreno sožalje!
da je zbor moral ponoviti »Žabe" in »Jaz pa moj hvažek", dodal pa je tudi nemško „D:e Liab is a Traman". Oba zbora sta pela pod vodstvom Hamzija Gabrief.a.
Dekan juridične fakultete prof. dr. Giin-ther Wi'mikl’er se je cb koncu koncerta zahvalil pevkam in pevcem za kulturni už.V.ek im poudaril, da kfiulbdka zbora nista prikazala cbčimctvu samo slovemoko pesem, ampak tudi srce im čustvo slovenskega človeka. Dekan sam je interniral koroško narodno »Pcjdami ma Štajersko" im pesem pel skupno z ziborem.
Predsednik »čsterreiehiisdhe Hodischuler-tschaft R. Nemvlirtbeir se je Klubu slovenskih študentov zahval''lil, da je pripravil tako lopo uspeli večer. Predsednik kluba, Marija Erlach se je zahvalila predstavnikom oster-reichische Hoichschiil&rschaft za povabilo.
V prijetnii družabnosti, cb navzočnosti dekana prof. dr. Winklerja, najvišjih predstavnikov visokeišolcev in članov kluba, je ■izzveneli večer.
ga reda" in jim v bolezni, starosti, težavah in trpljenju prinesli božično veselje v obliki darov, da so se od sreče in zadovoljstva, razjokali. Le plemenita, skrita in požrtvovalna krščanska ljubezen zna osreč ti najrevnejše in prinesti veselje tistim, ko so najbolj podobni trpečemu Jezusu. To so storili v naši župniji malteški vitezi pred prazniki Kneza miru — Jezusa Boga. V sveti božični noči smo imeli v Podgradu pomožno sv. mašo po namenu mil. g. prelata Auemi-ga in plemenitih vitezov Malteškega reda. Dobri Jezus-Zveličar naj poplača vso njihovo velikodušno dobroto in ljubezen. Verniki pa so pri polnočni sv. maši v izredno velikem številu prejeli sv. obhajilo in se v hvaležni molitvi spomnili vseh dobrotnikov.
V imenu vseh družin vasi Goriče, Podgrad, Koža smo je, Vogle in Zagorje, ki so bile deležne pomolči dobrotnikov, izrekam prisrčno zahvalo z zagotovilom, da veliko molimo za vse dobrotnike!
Vsem dobrotnikom želim milosti in blagoslova bogato novo leto Gospodovo 1966 in vse s hvaležnim srcem pozdravljam
Anton Cvetko
soupravitelj župnije Podgrad pri Medgorjah.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU.
(Praznik sv. Katarine in poroka)
Več kot eno leto nisem bil v Šmihelu pri Pliberku. Zato sem si pa vzel čas, da si po tako dolgi odsotnosti ogledam ravnino pod Sv. Katarino, ki je bila na žalost že na praznik sv. Katarine vsa odeta v belo odejo. Mrzel veter in sneg sta veliko ljudi odvrnila, tako da niso poromali k svetnici kakor običajno prosit pameti in modrosti. Drugi romarji pa, ki se niso zbali ne mraza in ne snega, so kar pridno vztrajali pri petih ali šestih mašah in pri pridigi. Slišali so res tehtne besede o krščanski modrosti, katero naj bi izprosila sv. Katarina možem, fantom, dekletom, ženam in materam, posebno pri vzgoji. Najbolj so mi šle do srca besede pridigarja, ki mi še danes vztrajajo v duši. Dejal je, da ima človek le tisto mero vere, kolikor mu jo je umela vsaditi v srce njegova mati. škoda, da te pridige ni slišalo še več ljudi!
Drugo,/kar sem zvedel na praznik sv. Katarine, je bilo to, da sta si Jožej K uš e j z Blata in Pcingračeva Justa obljubila večno zvestobo. V nagovoru je dal gospod dekan poročnemu paru krščanske smernice za zakonsko življenje. Zahvalili se je tudi, ker je bila tako požrtvovalna obiskovalka cerkve ter je v njej vsako nedeljo prepevala Bogu v čast. Bog naj ji to delo bogato povrne in naj njun zakon blagoslovi.
Vsi šmihelčani smo Justo radi imeli in ji želimo mnogo sreče v novem stanu.
Javna zahvala župnije Podgrad
KAZAZE
(Malo zgodovine kazaške fare)
Ko bi .naša sedaj povečana farna cerkev, mog’a govor'ti, kaj vse bi nam zanimivega povedala! Pridigala bi nam tudi o minljivosti Ca aprememljivosti sveta, o naših prednikih, ki so skozi stol Bitja bili v njej krščeni, poročeni in cb njej pokopan: in odhajali v večnost. Kakšna je večnost, pa je odvisno največ od tega, kako so hodili v cerkev in prejemali zakramente.
Nekaj od tega nam pove farna kronika.
Kozaška cerkev se omenja že leta 1379. Toda do leta 1896 je spadala s podružnicami vred v šmibelsko faro. V 17. stoletju je bila prež'dana. župnijo je ustanovil leta 1869 krški škof W:ery in 31. oktobra je Lorene Serajnik, poznejši tinjski prošt po blagoslovitvi pokopališča instaliral (umestil) preč. g. Franc Cepiča za župnika. Tako je s 1. novembrom leta 1869 zaživela župnija sv. Vida.
Glavni oltar s sv. Vidom, sv. Heleno in sv. Florijanom je bil izdelan leta 1878. Cerkev iso prenovili leta 1890 in jo je blagoslovil vcigrLki župnik Jožef Skrb ne. Leta 1901 so prenovili stranski Marijin oltar in postavili nov kjp presvetega Srca Jezusovega. Kip in pa pokopališki križ je naredil kipar Franc Schnaizil iz Grodne na Južnem Tirolskem, kjer so sploh najbolj znani kiparji nabožnih predmetov. Še leta 1932 je bila prenovljena cerkev, tedaj so na strop naslikali »Kristusa, Kralja vesoljstva".
Izmed mnogih dušnih pastirjev je bil Franc Rup župnik kazaški, toda kot župnik nikoli ni videl Kazaz. Kajti instaliran je bil v bolnišnici na smrtni postelji in je 14 dni nato umri. Od leta 1900 do leta 1904 je pastiroval župnik Jurij Trunk, ki je veliko storili za cerkev in versko življenje. Doma je iz Bač pri Baškem jezeru in še sedaj živi v San Frančišku, v Kaliforniji, v Ameriki. Letos je obhajal železno mašo, kar je nekaj izrednega in je res kot iz železa. Zelo ljubi Koroško in zato ai je dal tudi na steno svoje sebe naslikati Baško jezero z Jepo v Ozadju. Veliko starost sta doživela tudi naš bivši župnik Alojzij Hutter, ki je umri pred leti in pa preč. g. duh. svetnik Tomaž Ulfoing, naš župnik v letih 1911 do 1922. Ta čvrsti korenjak pa še živi, nam še priložnostne pečmi kuje In kaj napiše, saj je živa priča skozi vse 20. stoletje. Ta bi nam veliko povedal o nekdanjih razmerah v Kazazah, o veselih in žalostnih časih. Zato preneham ki počakam, če bo on kaj napisal.
SLOVENSKE OODAJE V RADIU
NEDELJA, 2. L: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. L: 14.15 Poročila (Vremenska slika; objave). — Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj.). — Športni mozaik. — Kaj pravite k temu (Kritično razmišljanje o svetu in ljudeh). — 18.00 Za našo vas. — TOREK, 4. L: 14.15 Poročila (Vremenska slika; objave). — češkoslovaški godbeni ansambli. — »Beremo za vas" — M. Turnšek: Stoji na rebri grad. (Koroški zgodovinski roman) 1. — SREDA, 5. L: 14.15 Poročila (Vremenska slika; objave). — Kar želite, zaigramo. (Voščila). — ČETRTEK, 6. L: 7.30 Duhovni nagovor. — Triikraljevsiko doživetje. (Besedilo dr. Metod Turnšek). — PETEK, 7. 1 : 14.15 Poročila. (Vremenska slika, objave). — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. (Domače novice). — Popevke. — Beremo za vas — M. Turnšek: Stoji na rebri grad. (Koroški zgodovinski roman 2) SOBOTA, 8. L: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (Voščila). — 18.25 Na dom obujaš mi spomin: Vogrče (1. del).
BELJAK
Veliko srečo je imela v nedeljo 12-letna učenka iz Beljaka. Ko je šla po Ziljski poti v Beljaku, je nenadoma zažvižgala mimo' njenih ušes krogla. Prestrašena je pogledala šolarka navzgor in zagledala na balkonu hiše nekega mladeniča s puško v roki. Na policiji so ugotovili, da gre za 16-letnega trgovskega vajenca. Ta je priznal, da je streljal, vendar je zanikal, da je hotel streljati na deklico.
Hvala vsem prijateljem, ki so nam v zadnjem času pridobili nove naročnike.
{/{prana ,/Jlnletja tet!niha-DLrnniktt“
Za visokošolski dom »Korotan"
na Dunaju je daroval: namesto venca za pokojno Jožefo Domej 200.— šil. živinozdravnik Dr. Marko Dum-pelnik, Globasnica.
	
P 00 ! 00 S 00 /\ 00 N 00 O	R ~ R - /\ 00 N 00 J 00 E
Moji spomini na dr. Janeza Ev. Kreka
(Piše Alojzij Vauti, selski župnik)
Ko sem v 47. številki našega lista gledal sliko dr. Janeza Ev. Kreka, so se mi porodili živi spornim na tega velikega moža. Z dr. Krekom sva bila namreč osebna znanca.
Prvikrat sem ga videl pomladi leta 1908, fco je Akademija slovenskih bogoslovcev v celovškem semenišču obhajala petdesetletnico. Bil sem takrat že po imenu bogoslovec, sprejet, a zaradi bolezni jeseni še nisem mogel vstopiti in sem se do februarja zdravil ob morju v Iki. Proslave v avli starega semenišča se je udeležilo mnogo duhovnikov. Predsednik akademije Gregor Rožman je zborovanje spretno vodil. Glavna govornika sta bila Matej Ražun, šentjakobski župnik, ki je svojčas kot bogoslovec akademijo poživil 'o ji vlil življenjsko rast, in pa dr. Krek, bogoslovni profesor iz Ljubljane. Spominjam se, s kako pozornostjo smo vsi sledili njegovim izvajanjem. Dr. Krek je bil takrat na višku telesnih in duševnih sil in je slovel kot veleum v profesorski službi, v parlamentu in na javnih zborovanj eh, plodovit z besedo in peresom.
Istega leta je bil pri Sv. Katarini nad Šmihelom velik mladinski tabor. Tudi tam je nastopil dr. Krek kot glavni govornik in je ognjevito vžigal srca mladine za verske in narodne ideale. Še hranim sliko, ki ga kaže navdušenega govornika z dvignjeno desnico in veselim smehljajem na ustnicah.
V	oseben stik z njim takrat še nisem prišel, pač pa leto kasneje. Zaradi bolehnosti sem želel leta 1909 počitnice preživljati v svežem gorskem zraku. Prijatelj iz Zvabe-ka, ki je v Celovcu dovršil kmetijsko šolo, na Vrhniki pa mlekarsko, je služboval v Selcih nad Škofjo Loko kot živinorejski inštruktor. Nanj sem se obrnil in res dobil v višinskem naselju Podlonkom pri vdovi s tremi otroki stanovanje in hrano. Četrt ure višje od Podlonka je Prtovč, naselje z malo cerkvijo. Tja je zahajal na počitnice dr. Krek. Stanoval je pri Mežnarjevih in užival z njimi kmečko hrano pri skupni mizi. Nosil je irhaste hlače in domačim po potrebi Pomagal pri kmečkem delu. Mnogo pa je tudi pisal časopisne članke za „Domolju-ba“ in „Slovenca“.
V	taki soseščini sva se s Krekom večkrat sešla. Nekoč me je vzel s seboj, ko je šel v Dražgoše k župniku Tonetu Pfajfarju ua duhovniški sestanek. Kar imenitno se mi le zdelo, da sem kot bogoslovec začetnik smel biti v družbi tako učenega doktorja.
je bil Krek silno priprost, prijazen in domač v občevanju. Ta njegova odkrita in neprisiljena prijaznost je bila kakor magnet Privlačnosti.
Iz njegovega zdravega humorja se je rodila marsikatera dobra šala. Nekoč je v
nalši družbi nekdo pisal razglednico, na katero smo se vsi podpisali. Krek se je podpisal takole: janes krek, kakor, da se je v kaki enorazredmici za silo naučil pisati.
Sredi Selc stoji prosvetni dom. Sezidan je na mestu, kjer je nekoč v mali h;š;ci bivala družina učitelja Kreka, tudi sin Janez v mladih letih. Zato je nosil ime „Krekov dom“. Tam smo bili večkrat zbrani ob prireditvah ali sestankih. Nekoč pride med nas dr. Krek s šopom popisanih papirjev. Na-domestoval je par dni v Dražgošah župnika Pfajfarja in je čas porabil za pisateljevanje. Spisal je zgodovinsko igro ,.Turški križ“. Snov je zajel iz domače selške zgodovine in se dejanje vrši istotam. Prebral nam je nekaj prizorov te igre. Prvikrat so jo potem uprizorili z velikim uspehom v Selcih. Leta 1910 jo je izdal v tisku skupno z igro
Živela je deklica z imenom Sonja. Bila je zelo ubogih staršev. Družina je štela devet članov: Oče, mati ter sedem otrok. Preživljali so se le od tega, kar je zaslužil oče, ki je delal na žagi. Zaslužil je pa tako slabo, da je družina večkrat stradala. Razen dveh dečkov so hodili vsi otroo v šolo in to v zelo oddaljeni kraj. Man je bila bolehna, kako pa tudi ne, saj je bila večkrat lačna kot pa šiita. Preko poletja je že nekako šlo, le ko se je približevala pozna jesen im zima, je bilo najhujše. Oče ni bil pijanec, nasprotno, bil je zelo deber oče in mož; večkrat je premišljeval kako naj nasiti in obleče tako številno družino. „Se bo že zboljšalo,“ to nado je vedno imeJ. Sonja je hodila v četrti razred ljudske šole, Andrej v šesti razred, Miha v tretji, Peter in Tonček, ki sta bila dvojčka, pa sta hodila v prvi razred. Najmlajša otroka sta bila pa še doma. Dečki so nosili obleke eden za drugim, tako da ko je prišel zadnji na vrsto, so bile od obleke samo še cunje, čevljev niso poznali; nosil jih je le oče v službo, pa tudi mati, ko je šla ob nedeljah v cerkev.
Hudo je bilo pozimi, posebno če je bilo dosti snaga. V šolo niso mogli, če pa ni bilo veliko snega, so prihajali v šolo z oze-biimii nogami. To se je ponavljalo iz leta v leto. Neko zimo, ko ni bilo toliko snega, se je veselila Sonja. „Joj,“ je vzkliknila, „če ne bo veliko snega pred božičem, bom lahko (izpolnila moj načrt." Načrt je pa Imela 'takšen. „V gozdu, kjer je pregosto mladih smrek, jih lahko nasekam, nato pa
„Tni sestre". Založilo jo je prosvetno društvo v Selcih. Obe igre sta našli pot na mnoge društvene odre. Tudi na Koroškem sta bili, posebno druga, že mnogokje in mnogokrat uprizorjeni.
Vsako leto je bil takrat na Sv. Joštu sestanek dijakov, visokošolcev in bogoslovcev, na katerem je največ predaval dr. Krek. To šolanje bodoče inteligence ;e imelo tudi prijetno stran: veselo družabnost mladih ljudi. Dvakrat sem se tega sestanka udeležil. Bil je to zame tudi prijeten izlet iz Podlonka. Med udeleženci sem srečal tam tudi marsikaterega sošolca ali znanca s kranjske gimnazije. A duša sestanka je bil vsakokrat dr. Krek, ki se je med mla-d'mi še bolj pomladil. Fotograf nas je slikal zbrane okrog njega ob vznožju Križanega.
Njegova prezgodnja smrt leta 1917 nas je vse trpko presenetila. Mozes je vodil Izraelce do obljubljene dežele, a ic umrl predno so jo posedli. Krek je bil voditelj slovenskega naroda, pa je tudi umrl predno mu je zasijala boljša bodočnost.
v daljnem mestu prodam kot božična drevesa. Tako bom malo pomagala materi, da bomo vsaj ob božičnih praznikih malo bolje živeli."
O tem načrtu je celo sanjala, a izdala ga ni nikomur. Tisto leto pa je prišlo nekaj vmes, zbolela je namreč mati in to zelo hudo. Ker pa je mati zbolela, je morala Sonja ostatr doma ter skrbeti za družino.
Nekega jutra pokliče mati Sonjo k sebi, ter jii prav narahlo naroča: „Sonja, jaz sem malo boljša. Ti greš lahko v šolo, mimogrede se pa oglasi pri Mlinarjevih. Poprosi gospodinjo za malo bele moke in sladkorja, da bomo imeli vsaj za božične praznike kaj boljšega za pod zob. Reci mlinarci, da bom že pomagala, ko se pozdravim."
Drugo jutro je odšla Sonja z bratci v šolo. Božični prazniki so bili že prav pred durmi. V šolo grede je Sonja svoj načrt izdala tudi bratoma, Andreju in Mihu, ki sta b.-a oba zelo navdušena zanj. Ko so dospeli do mlina, je vstopila Sonja vanj. Brž je naletela na gospodinjo, jo lepo pozdravila ter povedala, kar ji je mati naročila. Joj, kako se je hudovala debela mlinarica, mlinar je pa celo dejal :„A, ibako, na moje žulje bi radi tuji ljudje živeli, nič ne bo, nič ne dam." Sonji je bilo zelo hudo pri srcu, kar zajokala bi, pa se je zadržala.
„Pcjid:mo!“ je rekla Sonja bratoma, ,,/tudi danes ne grem v šolo." Potegnila je iz razcapane šolske torbe malo rjavo sekiro. „Gre-mo in nasekamo nekaj smrečic!" Jako so tudi storili.
dmzina
Dik in Full
Ehk in Full, dva krasna volčjaka, sta bila ^elika prijatelja. Vsak dan sta z veselim la-janjem plavala v živi reki mestnega prometa P° sončnih ulicah Rima. Tako tudi tistega <Jne. ko ju je zajela kruta roka usode in razila njun mali svet, izpolnjen s srečo.
Razposajena, nič hudega sluteč, sta se ne-*ega popoldneva igrala in drvela po cestnem asfaltu ulice „Via Torino". Očividno sta moči v razposajeni dirki. Že je
—r.. val kakih deset metrov in vesel
nizajoče zmage pozabil na običajno previd-n<>st. Slep in gluh je dirkal po belem traku Ce>ste, medtem ko mu je Full z zaskrbljenimi Pogledi le počasi sledil.
Nenadoma se je odigrala žaloigra. Okoli °vinka je z bliskovito naglico pridrvel osebni fyto in povozil Dika. Brezsrčni človek za vo-anom se ni zmenil za razmesarjeno žrtev ter z Neomejeno hitrostjo drvel dalje.
K« je Full prispel na kraj nesreče, je poln groze glasno zatulil, potem pa samo še tiho cNhl. Z nepopisno žalostjo je gledal umi-‘ajočega prijatelja, ki se je z očmi nemo polovil od njega, predno je izdihnil. Full je dražil mrtvo telo in nobeden se ni upal radovedno približati ker je takoj nevarno za-
r&nčal...
pika so pokopali blizu Rima na pokopa-rsču za pse. Nagrobni kamen nosi njegovo viko.
Oerila svoje
Dnevno ob istem času prihaja Full ter se obupno trudi, da bi odprl težka železna vrata k parku miru. Ker se mu ne posreči, se vsede na ozko stezo pred vhodom ter čaka prihod čuvarja. Ko zasliši rožljanje ključev, plane kvišku in nestrpno gleda skozi železno ograjo. Komaj se vrata premaknejo, švigne kot blisk mimo starega moža in se ustavi šele pri grobu Dika.
Takoj začne s sprednjimi šapami divje kopati zemljo v upanju, da najde nepozabnega tovariša brezskrbnih dni. Ko končno spozna, da so vsi njegovi napori zaman, kroži otožno cvileč okoli groba ter se naposled utrujen zgrudi na hladno prst. Ves izmučen se čez nekaj ur vrne domov . . .
Ta prizor se dnevno ponavlja, odkar je Dik mrtev.
Mene je Fullova zvestoba globoko ganila in resnični dogodek tako pretresel, da sem segla po peresu in napisala to zgodbo.
Vera Maria Volk
Ba &(&m
v ŠOLI
Ko se je končal pouk in so se učenci pripravljali, da bi šli domov, se prerine mali Nužej k učitelju in ga poltiho vpraša: „Pro-sim, gospod učitelj, kaj smo se pa danes v šoli učili? Veste, moj oče se doma vsak dan za to zanima."
.Smrečice so potem odnesli v mesto in jih vse dobro in hitro prodali. Odšli so domov, 'kjer pi je že čakala mati. Vprašala je Sonjo, kako je opravila pri Mlinarjevih. Zajokala je, fco ji je Sonja (povedala, kako je opravila. Tudi ostali otroci, ki o Sonjinem načrtu nd-SO' vedeli, so jokali.
Tudi naslednje dni so se vsi trije odpravili, kot da gredo v šolo. šli pa niso, ker so delali po Sonjinem načrtu. Vse je šlo v redu, tudi smrečice so vedno le tam sekali, kjer je bilo pregosto. „Lepo bomo preživeli božične praznike, peč imamo, drv tudi zadosti, sedaj pa še denar, vse bo lepo," so se veselili.
Datum je že kazal triindvajseti december, prav pired božičem. Ta dan pa kar niso mogli prodati smrekic. Končno pride mimo lepo in toplo oblečeni gospod. Ustavi se ter gleda, nato se pozanima ter vpraša Sonjo, koliko da stane takšna smrečica. No, pa mi daj dve smrečici!" reče in izbere dve smrečici, da denar ter odide. „Go,spod, gospod!" je glasno klical Andrej, „Preveč ste dali" Gospod se obrne ter reče, naj kar obdrži denar. „Naj ti bo za božič, pa še vesele praznike vam želim vsem!" Sonja ni mogla verjeti svojim očem, fco je slišala, da so dobili dar za praznike. „Tuidi vam želimo enako in obilo zdravja," so kar vsi hkrati odgovorili.
Pozneje je pred Sonjo Obstala še neka starejša gospa, toplo oblečena. Kako ti je ime," se je zanimala gospa, „in koliko si stara?" „Sonja sem in dvanajst let mi je.“ Gospa je kupila eno drevesce, plačala ter
Emil Panič (Gr. Rožman):
V BOŽIČNI NOČI
Božič svoje svetle luči v vsaki hiši je prižgal, v rajsfco-jasne visočine misli in srca je dvigal.
Vse veselo in radostno pod bažonim je drevesom, iz hvaležnih src človeških hvala dviga se k nebesom.
Le v predmestju starodavnem v slabih in zaduhlih sobah danes ni nobene luči, bilo ni jih v prejšnjih dobah.
Sreče svetonočne s1ad'ke tam ubožci ne poznajo, tam skrbi in glad nemimi svetonočnice igrajo.
A ne vejo ti ubožci, v betlehemskem da je hlevu jim Rešitelj se porodil, klical v angelskem jih spevu.
I pri meni ni drevesa, luči svetle ni nobene, ali sreči moji tihi v celem svetu ni zamene.
V srce moje angel božji mir nebeški mi razliva, v srcu mojem božje Dete s svojo milostjo prebiva.
Daj še, Dete milostljivo, srečo mimo v sveti noči onim ubogim siromakom, ki ne najdejo pomoči.
hotela oditi, ko se obme k deklici ter jo vpraša: „Kje pa stanuješ?" „Daleč od tu, milostljiva gospa," ji je odgovorila Sonja. Gospa je hotela še več vedeti, kar ji je tudi uspelo. Sonja ji je vse po pravici povedala, vse kako je doma. Tudi o svojem načrtu .ji je zaupala. Po teh besedah so ,se gospe orosile oči, .pogladila je Sonjo po laseh ter brez besed odšla.
Tudi ostale smrečice so do poznega popoldneva prodali ter se veseli vračali proti domu. Spotoma so si ogledali izložbe ter ugibali, kaj bi 'kupili staršem, bratom in sestram. Ko so tako stali pred neko izložbo, ise oglasi nekdo za njunimi hrbti. No, kaj si .boste pa vi trije lepega kupili?" Bil je neki moški ter slišal, kaj so se menila. Težko mu •je bilo pri srcu, ko je videl vse tri strganč-ke premražene in lačne. Mislil si je: „V kakšni revščini žive še ljudje, posebno v oddaljenih vaseh!" Nato je nadaljeval: „Kje pa stanujete? Zelo lepo je od vas, da tako skrbite za vaše starše." Gospod je nadalje izpraševal, kako je pri njih doma. Miha je vse povedal in Andrej je še kaj doda). „Kar vstopimo v prodajalno", jih je povabil mož in želel, da povedo kaj žele. Zelo jim je bilo težko, kar tako nekaj izbrati.
Ko so le izbrali vsak nekaj, za mamo, atefca, bratce in zase, je tisti mož vse sam plačal in začel pripovedovati trgovcu o njihovi revščini. Otroci pa niso mogli verjeti svojim očem. „Kje že stanujete?" je še eai-krat vprašal gospod in spet so mu povedali. Miha, Sonja in Andrej so potem odšli domov. Gospod in trgovec sta še ostala skupaj ter se pomenkovala.
Med potjo so se otroci sporazumeli, da povedo doma vse, tudi zaradi šole. Pozno iso prišli domov in oče je bil že doma. Zelo se je hudoval, ker so tako pozno prišli. S težkim srcem so vse povedali; bali so se, da bo oče močno hud, ker je bil že slabe volje. Pa ni bil. Ko so razdelili darila, ni bilo veselja konca. Mati je jokala, tako da je bil šal kmalu vlažen od solz. Oče si je nadjal novi klobuk in pomeril čevlje. „Le kako ste vedeli za velikost čevljev?" Oglasil! se je Andrej: „Veš, oče, nekoč sem pomerjal tvoje čevlje, pa sem videl številko 44, zato stem tudi vedel, da je to številka tvojih čevljev." „Dobro ste naredili", je rekel oče ter se smejal. Medtem pa so tudi ostali otroci zatikali zobe v belli mlečni kruh, ki je bil pri tej hiši zelo redek. Kruh so pomilatili kar mimogrede. Večer jim je potem kar hitro minil.
Ko so potem šli spat, so se otroci še dol-
(Daije na 7. strani)
Z A MLADINO
I N P PO
ara =i ni
Mnenja o mladini
Ob napadu na »Katoliško mladino"
Količkaj pošten človek se mora začuditi nad ciničnim sovraštvom, ki ga nekateri še vedno gojijo v svojih Sircih do vsega, kar nosi na sebi oznako ..katoliško". Posebno pa razburi, če slišijo, da ima Katoliška mladina pri svojem delu uspehe.
Eden takih neprijateljev slovenske »Katoliške mladine" na Koroškem se je oglasil v »Slovenskem Vestniku" z dne 17. decembra 1965. v članku pod naslovom »K pozivu katoliške mladine za boj proti raku". Oči-vidno mu mržmja do Katoliške mladine ob tem lepem uspehu ni dala miru, dokler ni razlil svoje jeze na papir in ga serviral preko »naprednega" časopisja bralcem doma in preko mej. V nepoučenosti in netočnosti ter zavijanju resnice skuša pisec »Vestnika" v svojem dopisu omalovaževati to človekoljubno in izredno uspelo delo »Katoliške mladine", čeprav je vsa javnost priznala da je tudi katoliška mladina s svojim posegom v ta »boj proti ‘raku" mnogo pripomogla k tako velikemu uspehu, je za tega pisca to dejanje Katoliške mladine na Koroškem le potrdilo »žaloigre" nesocialnega krščanstva. Ko pa ta pisec očita Katoliški mladini, da ni dostopna za »novega duha" 'krščanstva, katerega podpisani F. L. ob njenem razglasu na »Boj proti raku" ni čutil, pač s tem dokazuje, da mu je njegova mržmja do Katoliške mladine čisto okrnila čut za plemenito in nesebično delo v korist trpečim. S svojimi dobrodelnimi, .socialnimi in karitativnimi akcijami, ki jih ima Katoliška mladina v svojem vsakoletnem delovnem programu (božična akcija, misijonska akcija, brat v stiski, dan starih, izseljeniška akcija, akcija treh kraljev in tudi akcija proti raku) potrjuje svoje hotenje, da v Kristusovi ljubezni služi človeštvu 'brez razlike vere ali rase. To je pravi duh krščanstva, ki ga koncil kaže v »novi" luči.
K netočnostim in pomanjkljivostim pis-čevega pisma pa bi še omenili sledeče:
Katoliška mladina akcije za boj proti raku ni razglasila šele 5. decembra, kajti ta dan je bil že njen zaključek, marveč točno 32 oz. 23 dni pred 5. decembrom. Torej tudi me drži', da se je naša mladina odločila za !to sodelovanje šele »zadnji trenutek". Farizejskemu (bralčevemu razočaranju nad koroško Katoliško mladino, da se je odločala za to. človekoljubno delo šele, ko je bila »povabljena" in ne iz svojega notranjega nagiba, pa ne moremo dati prav, kajti tudi katoliška mladina je že od početka te akcije kot drugo prebivalstvo brez dvoma sodelovala in pridno kupovala tozadevne karte, toda vsako urejeno in uspešno delo mora biti dobro, organizirano. Akcijo »hoj proti raku" pa je organiziralo vodstvo avstrijskega radia, ki je .poleg drugih ustanov (n. pr, vojaštvo) povabilo k sodelovanju tudi Katoliško mladino celotne Avstrije in ne samo iz Koroške. Povemo pa, da smo tudi mi razočarani nad tem piscem in njegovo »napredno" im bolj »socialno" mladino, Jti se niti »zadnji trenutek" ni odločila za sodelovanje.
MATIJA MALEŠIČ	23
"“polju mza
Metka je spoznala, da je šla predaleč. Bilo ji je žal. »Da veš, kaj sem prestala te mesece! Ljudje ..
»Čenče! če boš naravnala svojo pot v ono smer, kamor bi hoteli opravljivi jeziki, boš zavozila gotovo v gnojnico. Sicer pa: mislil sem si, da bo današnji večer lepši!" še vedno se ni obrnil k njej. Potegnil je cigarete in vžigalice iz žepa.
Prijela ga je za roko. »Ne prižigaj tu cigarete!"
»Da naju ne bi kdo videl, menda.? Prava reč, če raztrobi, kako sva si prišla brat levite in grenit drug drugemu lep večer."
Metki je bilo hudo, da ga je spravila v tako slabo voljo. Pa ni vedela, kaj bi rekla.
»Lep večer je, kot ga ni tam v mestu! Pot nama je posuta z belimi cvetovi, mesečina nama sveti, zvezde se nama smehljajo, polje, moje polje naju vabi, marjetice so se menda prav to noč prebudile ..Prenehal je, nato se je naglo obrnil k Metki. O, to je bil zopet tisti Tine, ki je govoril o tem polju, o domači vasi tam v tetini kuhinji, besede, kakršnih Metka še ni nikdar čula iz nobenih ust, besede, ki jih navadni ljudje me govorijo, besede, ki se berejo le po knji-
V Argentini je bilo zasedanje voditeljev mladinskih organizacij Katoliške akcije. Razpravljali so o mladinskem vprašanju in prišli do ugotovitve, da se današnja mladina ne more prav znajti v modernem toku življenja.
Mladinski problem je danes zelo pereč po vsem svetu; zato bi verjetno tudi pri nas prišli ob podobnem razpravljanju do sličnih zaključkov.
To porazno in tudi za nas razmišljanja vredno ugotovitev opirajo na tale dejstva:
1.	Mnogo vseučiliščnikov ne konča študijev ali pa sedla z ene fakultete na drugo. Delavska mladina ni zadovoljna s svojim poklicem. Nemir, ki se polašča vsega okolja, ne dopušča, da bi si ustvarili tudi oni svoje življenje v miru in redu. Odtod teženje po begu iz take stvarnosti, globok občutek iz-jalovljenosti in povišek mladostnih zločincev.
2.	Mladina se ne zna zabavati. Izgubila je čut za razvedrilo, ki bi je ne razoseb-Ijalo in bi pomenilo dviganje osebnosti ter vlivanje vesele podjetnosti. Zato pa se pusti otopeti z bučno mehanizirano zabavo.
3.	Mladina ne zna študirati. Šola jo natrpa s podatki, številkami in dejanji, ne nauči pa je misliti z lastno glavo. Tako ne zna več ločiti med znanostjo in laži-zna-
FILM O FILMU
Poteklo je 70 let, odkar imamo film. Seveda se je v teh letih filmska umetnost silno hitro razvijala. Tehnika današnjega filma je skoro dovršena in film je danes za se pridobil ves svet. Čeprav govorimo o filmska krizi, še vendar film pridobiva na produkciji in na številu gledalcev. O tem silnem razvoju so izdelali film in so ga kazali prvič 28. decembra v Parizu.
Prva filmska predstava v pravem pomenu je bila 17. 2. 1896 v Londonu in aprila istega leta so že predvajali filmsko predstavo na Dunaju, pri kateri je bil navzoč tudi cesar Franc Jožef. Sledili so Berlin, New York in vsa Evropa, Amerika, celi svet. Početnika filma Auguste in Luis Lumiere ter podjetni gledališki ravnatelj Georges Malies, ki je to iznajdbo kupil, pač niso niti slutili, da so oni početniki sile, ki je v par letih zajela ves svet. Še istega leta so ustanovili prvo filmsko družbo Star-film; deset let pa je bilo samo v New Torku nad 500 filmskih dvoran. Veliko izboljšanje filma je omogočila električna ener-
gah. To je bil Tine, sosedov študent, pesnik, ki je zložil pesem »Marjetica".
Metka je drhtela. Kaj naj reče v lepe Tinetove besede?
»Metka!" Mehak, nežen in drhteč je bil Tinetov glas. Prijel jo je za obe roki in jo privil k sebi. »čemu bi si grenila te lepe, kratke trenutke?"
Metka se ni branila. Pa popravi svoje prejšnje besede... O, kadar začne Tine, kipijo iz njegovih ust besede, da se človek čudi, od kod jih jemlje... Pa saj je Tine dober ... Njej je zložil pesem. Vidi ne ... Ne, ne gotovo Vidi ni zložil nobene pesmi, Vida bi se pobahala, kmalu bi zvedela vsa vas, Vida bi nalašč povedala komu, ki bi hitro sporočil Metki...
, »Greva obiskat najino polje? Prebujat marjetice, če še spijo v cvetoči pomladi? Ko vitezi devete dežele pojdiva budit zaklete kraljične..." Potegnil jo je za seboj.
Metki je zastal korak, zopet jo je zazeblo okoli srca. To je tisti Tine, ki ji je zložil pesem, alii... ali to mi več tisti Tine, katerega ustnice so se strahoma in rahlo dotaknile njenih v noči po igri ... Ko da je napravil smrtni greh, je tedaj zbežal od nje... Sedaj jo pritiska k sebi, ves drhti, Oči mu gorijo v divjem, strastnem ognju, vse drugače kot tisti večer ... V polje hoče, vstran od ljudi...
Metka, kam greš?
Tine je bil tako močan, njegove besede tako lepe, silne in vabljive, da ni mogla primerjati sedanjega in nekdanjega Tine-
nostjo. Za znanstveno preučevanje ji ni mar, ker so jo vzpodbujali le za čimprejšnjo gospodarsko koristnostjo akademskega naslova.
4.	Mladina se ne zna zaljubiti in okušati prave ljubezni, ki je v tem, da človek izroči bližnjemu vse svoje sposobnost; in mu posveti vso skrb, s tem, da zatira svoja lastna teženja. Le tak bo namreč imel pravo nežnočutno ljubezen do neveste in žene, ki se bo nekoč spremenila v skupno ljubezen do skupnih otrok.
5.	Mladina ne vidi izpolnjenih svojih idealov. Mesto, ki ga v družbi zavzema, ji dajejo okoliščine, ne pa njej lastni, osebni poklic...
In rešitev?
Družine morajo živeti v veliko globlji povezanosti. Dom mora postati prava šola ljubezni in razumevanja do svojih otrok.
Vzgojitelji naj se trudijo, da bo mladina razumela, kako spolnost v življenju ni le neka sebična zadostitev sproščenih strasti.
Športne ustanove morajo disciplinirati človeka tako, da bo šport postal sredstvo v plemeniti medsebojni tekmi, ne pa pozo-rišče za podivjanje množic.
Dolžnost javne oblasti pa je, da brani mladino pred pustolovci, kateri jo kvarijo na vse mogoče načine.
gija. Leta 1903 je nastal film »z divjega zapada", osem let pozneje pa je prvič 'imenovano majhno filmsko podjetje Hol:ly-wood, leta 1913 pa so prvič kazali dovtipe svetovnega komika Chaplina. Važen pre-okret v kinu pomenja uvedba zvočnega filma; 6. 10. 1927 je bila prva predstava zvočnega filma in dve leti pozneje so uvedli že barvni film.
Tudi v Avstriji ni manjkalo filmskih strokovnjakov, ki so tudi doprinesli svoi delež k razvoju filma. Na obletnico prve predstave v Schonbrunnu pred 70 let: bodo 24. marca prihodnjega leta na Dunaju odprli posebno filmsko razstavo, ki bo nudila pregled filmskega udejstvovanja v Avstriji.
PROBLEM SMRTNE OBSODBE V FILMU
»Zajtrk v smrtni celici" je naslov filma, ki ga je režiral Laurence Harvey, ki igra tudi glavno vlogo tega globokega filma. Snov, ki jo film obravnava, je problem smrtne kazni, o katere upravičenosti so mnenja zelo različna. Vsekakor pa je ta problem zelo hvaležna snov za filmsko obdelavo. V tem filmu je prikazana krivdč-
ta. Tudi ni mogla misliti na kaj drugega kot nanj, fanta, da ga je bilo veselje in lepota pogledati, kakor je rekel predvčerajšnjim oče ...
Šla je z njim v polje kot omamljena. Strah, ki se ga človek boji, skrivnost, ki bi jo človek rad odkril... Po žilah kipi, v srcu greje, možgane pa ziblje v sladko omamo in pozabo ...
Angel varuh si je tedaj pokril obraz in se razjokal. In je pobegnil od Metke...
»Zdaj pa res ne morem več vzdržati brez cigarete," je vzdramil Metko Tinetov glas.
Zatisnila mu je usta z dlanjo in ga pridržala v senci kozolca. Ob meji Lokačevega vrta je nekdo oprezal. Ko da je na straži. Postajal je, prisluškoval, bil ves nemiren in nestrpen.
France...
Tine je hotel zakleti. Le s težavo je Metka zatrla njegove glasove in jezo.
France ni kazal namere, da bi se mu kam mudilo. Vztrajno in neumno je na vse strani oprezal, prisluškoval in čakal.
Biti je moralo že proti deseti. Morda je bilo še bolj pozno. Metka si ni upala pomisliti, kaj porečejo doma. Domov pa tudi sedaj še ni mogla, preveč vemo je stražil France.
Le prenaglo se je Tine odločil, da ga odvede s straže in ji pripravi priložnost, da neopaženo smukne domov. Metka ga je krčevito prijela za roko in ga hotela vsaj za hip zadržati. Vso to pot s polja domov, ko je molčal in je šla kot v sanjah ob njem,
c?£ (Umskega sneta
Olcašld Uoiuek
Kje in kako je nastala ta božična pesem?
Bilo je pred božičem leta 1818. Sneg je na debelo pokrivaj utrujeno zemljo. Še vedno je snežilo, kakor bi narava hotela odeti zemljo z debelim belim kožuhom.
Župnik Jožef Mohr iz Oberndorfa na Soi-mograškem (Salzburg) je sedel ves zamišljen pri svoji pisalni mizi lin nekaj pisal. Pomakal je pero v črnilnik, pisal in premišljeval in napisano zopet in zopet čiital. Končno je odložil pero. Zadovoljno si je mel roke, zakaj za misli, ki jih je nosil že dolgo v glavi, je vendar našel prave besede. Kar je imel na papirju napisano, je bila božična pesem: »Sveta noč, blažena noč"!
Uro hoda od Oberndorfa je stanoval učitelj Franc Gruber. Poučeval je mladino v skrivnostih črtanja, pisanja dn računstva. Bil pa je tudi organist. Z župnikom sta si bila dobra prijatelja. Ko je isti večer prišel Gruber župnika v Obemdorf obiskat, mu je ta dal listek, na katerem je imel napisano božično pesem, da jo prečita.
Grubar je bil ves prenesečen in je vzkliknil: »Gospod župnik, to je zares čudovita pesem."
»Sedaj pa ste vi na vrsti, gospod učitelj! Dajte pesmi melodijo," mu je rekel župnik.
In res, že v nekaj dneh je prišel učitelj Gruber župniku pravit, da je za božično .pesem našel lepo melodijo.
Prišla je polnočnica. Med mašo je zadonelo nepričakovano s kora »Sveta noč, blažena noč ...“ Ljudstvo je ginjeno poslušalo. Tudi župnik pred oltarjem je pel, dasi se ni mogel ubraniti solz.
S takim uspehom ustvaritelja božične pesmi nista računala. Uspeh je bil pozneje še toliko večji, ker je bila ta pesem prestavljena skoraj v vse jezike in je postala znana ipo širnem svetu kot nobena druga pesem.
Igo Grud« Rimska
Snežec belii mede, mede, na zapečku mačka prede.
Miš Iz kota preko plota plane, skoči, klobčič toči sem dn tje.
Mucki dve radovedno vkup sedita in poredno se smejita.
nost smrtne obsodbe, največ iz razloga, ker se je sodstvo že tolikokrat zmotilo. In če gre za življenje, je taka zmota za krivično obtoženega skrajno tragična. Zato je tudi ta film nekaka obsodba površnosti in .neodgovornosti današnjega sodstva.
je v vsej toposti v njeni glavi glodala misel, da bo Tine izrekel nekaj odrešilnega, velikega, važnega ... Pa kot da odrešilne in velike besede Tine ne pozna ... Samo tiste lepe besede vrejo iz njegovih ust, odločilnih ni... Sedaj niti lepih ni več ...
Tine pa ni razumel. Bežno se je še dotaknil s svojimi ustnicami njenih, pa se ji iztrgal in planil iz sence v mesečino. Kot da se mu mudi od nje. Že po treh, štirih korakih je obstal in si prižgal cigareto. Metka toliko da ni jeknila v silni 'boli...
France ni mogel ubežati, niti se potajiti.
»Kaj stikaš tod okoli?" ga je mračno vprašal Tine.
France je presenečen molčal.
»To m prvič, da me zasleduješ ..
»Tebe? Nikakor! Kje pa si pustil njo?"
»Koga?"
»Metko!"
Pri vsej toposti je Metka sedaj spoznala, da se spoprimeta. Pa je ni niti ta nevarnost vzdramila iz otopelosti, preveč ji je šumela po glavi zavest, da besede Tine ni izrekel. Kakšne besede? Kaj ve! To bi moral vedeti Tine sam.
»Ali si ti njen varuh?"
»Ne varuh, pač pa... pač pa, da veš. Metka bo moja, moja! Mora biti moja, ni' kogar drugega!"
»Res?" In Tine je izbruhnil v nebrzdan krohot. »Kaj ne poveš? Tvoja! Pa bi jo marsikdo drugi tudi rad! Ali čigava 'bo, jc vprašanje. Si jo vprašal, če hoče hiti tvoja?"
Metko je Tinetov krohot zadel bolj, k°
Gore v slikah
V celovškem Umetniškem domu je bila pretekli mesec razstava „Gore v slikah". Razstavljal je Umetniški paviljon Slovenj Gradec. Deževna je bila nedelja 21. nov., prav za ta obisk razstave primerna. Tako je škropotalo po strehi in žlebovih, da sem imel vtis, kot da stojim v sredi bohinjskih planin, kjer vedrim pod orjaškim drevesom. Okrog 70 slik, ki predstavljajo naše slovenske planine. Po mojem laičnem okusu je bila najmočnejša panorama koroškega mojstra Marka Pernharta. Pogled s Triglava proti tržaški obali, proti Dolomitom, proti celovški kotlini in na ljubljansko pokrajino. 98 let je od tedaj poteklo, ko je njegov čopič slikal ta naš planinski svet na platno.
Mailo jih je bilo takrat, ki so se ukvarjali s hribolastvom, saj so se še za moje mladosti norčevali iz tistih ljubiteljev planin, ■ki so lazili po hribih češ: „Gora ni nora, ta je nor, ki hodi gor!“
Tega mnenja sem bil takrat, ko sem na planinah pohajal za tropom ovčic in govedi tudi jaz. Menda so mi baš tista leta
(Nadaljevanje s 5. strani)
go v noč menili, kako mora biti lepo ljudem, 'ki stanujejo v mestu. Oče in mati sta spala v mali kamri. A tudi onadva sta imela razne misli. Ugibala sta, kaj kupiti otrokom za i njun denar, ki so si ga pošteno zaslužili.
Naslednji! dan se je ustavila pred njihovo ■hišo kočija. Izstopila je neka gospa, gospod m kočijaž. „Dcber dan", so pozdravili vsi trije, saj so opazili da so vsi Kolaričevi v »trahu. Sonja, Andrej in Miha so pa kmallu spoznali tistega, ki ga je imel oče za koči-jaža, ter gospoda so tudi poznali, le gospe ne. Gospa je prva spregovorila: „Nc, ste iz-nenademi, pa se boste že umirili," je še z nasmehom dodala. „Le pojdite sem, tu smo vam malo prinesli za božič in praznike." Vai trije so bili obloženi s paketi, ki so jih postavili na mzo in na tla. Gospod se je predstavil, da je mestni notar. „To je moja žena. Doma imam lepo posestvo, pa ni nobenega človeka, ki bi zanj skrbel. Jaz imam Veliko dela v mestu, moja žena pa tudi. Želim, da bi se vaša družina vselila v hišo in bi skrbeli, da mi posestvo ne propade". „Tu-di plačo boste dobili," je še dodala gospa.
Nato je še dodal trgovec, katerega je imel
vtisnila v srce ljubezen do planin, da sem pozneje mnogokrat nastopil tudi jaz „noro“ pot, sicer ne kot plezalec, ki ima opravka z nevarnimi čermi, ampak kot pešec rad obredel razgledne točke, ki so nam navadnim zemljanom dostopne, ne da bi se spuščal v nevarnost. V spominu mi je, ko smo se leta 1949/50 s prijatelju na Dobraču vpisovali v spominsko knjigo, in mi je prijatelj pokazal „verze“, pisane dve leti poprej im mi rekel: „Vidiš, tale človek, doma iz Ljubljane, je pred vojno vsako nedeljo, če je le bilo mogoče, zapustil megleno mesto in se povzpel na eno izmed gorenjskih planin".
Ko smo leta 1945 spomladi prišli na Koroško, je bil on prej na Velikem Kleku (GroBglocknerju), kot jaz na Dobraču. Daši je bil na Dobraču, ki je najbolj razgledna točka na Koroškem, skoraj vsak mesec. Pred odhodom v daljne prekomorske kraje, se je vpisal v spominsko knjigo s sledečimi besedami: ..Pozdravljene, preljube pla-mlne, ko vas zadnjič objemam z očmi. Pozdravljen vaš zvesti stražar in očak Triglav, mnogokrat sem bil tvoj gost. Pozdravljen
oče za. kočijaža. „Vaš sin Andrej se lahko pri meni izuči za trgovca ali če mu bolje ugaja krojaški poklic, mu tudi lahko to preskrbim". Nato se je gospod obrnil h gospe, oba pa h Kolariču z besedami: ..Mislim, da ste zadovoljni sedaj. Zahvala za to gre vašim poštenim in dobrim otrokom."
Gospoda .se je poslovila od njih. Potem pa so se začeli božični prazniki, ki jih je vsa Kolaričeva družina zadovoljno in srečno preživela, da nikdar pozneje niso tega božiča pozabili.	Bogdan Anžel
Srečno in blagoslovljeno novo leto 1966 želi Slovencem v Avstriji in drugod	
družina	
BELEI	
pohištveno mizarsitvo	
HARTBERG, Ost-Stmk.	
2e nad 10 let zvest naročnik tednika -Kronike ‘ ‘	,Našega
Veliki Klek s svojim ledenikom. Pozdravljena Višarska Mati božja, ko te gledam od daleč, mogoče zadnjič, varuj me vsega hudega, ko odhajam v neznano tujino. V gorskem svetu je bila moja sreča. Bodite mi pozdravljeni."
Vidiš prijatelj. Ta človek je bil tako navezan na gore, da je na prostranih ravninah Argentinije, dobil takšno domotožje po gorskih velikanih da je vzel vrv in si končal življenje.
Na to žalostno zgodbo sem se spomnil, ko sem gledal te gorske velikane v slikah in ki vsebujejo v sebi toliko krasote.
Karel Rojšek
Dr. Jakob Kolarič, C. M::
Kako je bogoslovec Rožman doživljal Božič
Le malokomu je znano, da je poznejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v mladih letih tudi pesnikova!. Njegove pesmi, v kolikor so se nam ohranile, so bile objavljene v „Bratoljubu“, v pisanem listu, ki je v šolskem letu 1904/05, ko je Rožman bil v prvem letniku bogoslovja, izhajal že XVII. leto. Izdajali so ga slovanska bogoslovci v Celovcu, da so se v njem vadili pisati v lepi slovenščini in jasno izražati svoje misli. List izhaja še danes. .
Poleg pesmi je bogoslovec Rožman pisal tudi prozo. Oboje, pesmi in prozo, je objavljal pod psevdonimom Emil Panič. Zakaj si je izbral vprav to izmišljeno ime, nisem mogel dognati.
Nekatere Rožmanove pesmi so izpoved ali, bolje rečeno, že odpoved njegovi študentovski ljubezni. Druge opevajo lepoto njegove koroške domovine; tretja vrsta njegovih pesmi pa izraža vtise s pesnikovega potovanja po češkem in Nemčiji v
Puch-, Sissy-, Poimy* in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najniijih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Eberndorf, Telefon 04237 246
Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil
OCajžarfava družina
počitnicah med drugim in tretjim letnikom ter z romanja v Rim o veliki noči 1907 pred novo mašo. Nekaj pesmi .pa je tudi izrazito religiozne vsebine. Med temi je pesem ,,Božični zvonovi" ki smo jo objavili v prejšnji številki in „V božični noči" objavljeni na peti strani.
Prav tako najdemo v „Bratoljubu“ božično črtico „Sveta noč", ki smo jo tudi že objavili.

DAS J AH R
1966	:
© Soli alltn,	Hutedeti ©
© uttdT-cziun.dcn(Liz £c$iiiiuHg. #
© iUcec IdilnScUg.	®
Mo-frz es	^
» KRFOLGREICH ®	*	FRiEDLICH
®	*	GESUND	®
©	*	GLLCKHAFT	©
seif*
FABRIKSLEITUNG USD MSTARBEITER 9
FERCHER-REICHM ANN & CIE
MOBEIFABRIK - ViLLACH
a izbita
hit
perila in blaga
prs
£. fkoutet
Klagenfurt, Alier Plati 35
Autohaus HERMANN
Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim ptijateljem želimo dobro vožnjo v novem lelu 19661
sta se spoprijela. Ko da ji je šele ta krohot vrnil jasno zavest. Zavrtelo se ji je v glavi, stemnilo se ji je pred očmi, pošibile ®° se ji noge. Padla bi, da se ni oprijela ^prla na vozu, ki je molel iz Lokačevega kozolca, še prej pa, ko se je zravnala, je Ptošinil njeno telo krč. Niti skušala se ni obdržati na nogah; počenila je ob vozu bruhnila v krčevit, neutolažljiv, obupen jok...
VIII.
Po tistem velikonočnem ponedeljku se je rance čisto spremenil. Kako sta dokonča-3 pomenek s Tinetom, Metka nikdar ni ^vededd, zato tudi ni mogla odkriti vzroka spremembi. Pa tudi začetka spremembe ni r°ag!*a Metka sama opaziti, zakaj takoj po 'Vahki noči je obolela, da so bili domači v '^soih skrbeh in poštenem strahu zanjo, ha da jo je hotel Bog kaznovati, ker ni ho-ek Peti na velikonočni ponedeljek pri de-maši, jo je začelo najprvo boleti v grlu. . r0lči obkladki niso pomagali, bolezen se razširila v glavo, v sklepe, po vsem te-esu se je razpasla. Da je bolezen iztaknila 'a'a velikonočni ponedeljek ponoči, je bilo lasno, še sreča, da je obolela in ni bilo beba odgovarjati materi, očetu, sestri in Pojasnjevati vprašanj, na katera bi ne odgovorila, če bi jo tudi dali na natezalnico.
^ Pa saj je bila tista strašna noč Metki sami čudna in neuml.jiva. V tisti strašni Poči ®o bili trenutki, ki bi jih sama ne mo-Pojasniti. Kaj je hila resnica, kaj so bi-e sanje, grozne sanje? Toliko je le bila pri
sebi, da se je odtrgala od Lokačevega kozolca, se splazila domov in zarila v seno, ko je opazila, kako v skrbeh jo povsod iščejo. Tako je storila že večkrat, kadar SO' jio domači — ali kdo drugi — razjezili. Toda čemu je pobegnila na velikonočni ponedeljek v seno in se tako skrila, da je prvikrat sploh niso našli in je do jutra prezebala? Doma ji ni nihče rekel ostre besede, nobenega vsiljivega ženina ni bilo ta dan pri njej. Kaj te je torej pičilo, Metka?
Ali Metka je bila že v torek zjutraj, ko se je privlekla iz sena, tako bolna in slaba, da ni bilo kaj povpraševati in ji očitati. Bila je bleda, sama skoraj ni mogla stati na nogah, glas ji je bil ves hripav. Kar v posteljo je morala. Mrzlica jo je tresla, da ji ni bilo dovolj, če bi odeje z vseh postelj nametali nanjo, pozneje pa jo je kuhala vročina, da je stokala po mrzlih obkladkih. In sanje, grozne sanje iz pretekle noči so se ponavljale.
Kako in kdaj je France zvedei za njeno bolezen, tudi mi bilo Metki nikdar jasno. Slišala je, da je skušena stara soseda svetovala, da bi ji led potegnil bolečine iz grla in ohladil neznosno vročino v telesu. O veliki noči led! Po treh urah so mati ovili vrečo z ledom Metki okoli vratu. Pozneje ji je sestra povedala, da je France prinesel poln čeber ledu. Zapregel je bil očetova konja in zdivjal z njim v mesto, kjer imajo ledenico za pivo.
Ko je Metki odleglo in bi že lahko govorila, je še zmerom hlinila bolečine v grlu,
samo da ne bi bilo treba odgovarjati, kaj jo je tisto noč na lepem pognalo v seno in v tak prehlad. Tudi sestra, ki je bila natančna ■im bi rajši pri svojih sedemnajstih letih posivela, ko da hi privoščila Metki kako skrivnost, se bo sčasoma umirila in pozabila na radovednost.
Ko je bila že zdrava in ni več rabila ledu, ga je zopet prinesel France. Tedaj je menda prvič v tej bolezni planila rdečica na Metkina lica. Rdečica zadrege in sramu! Le čemu jo France tako presunljivo im vprašujoče gleda?
Kaj ve France?
Toliko se Metka spominja: ko se ji je tisto noč zvrtelo v glavi ob Lokačevem kozolcu, sta si ob vrtni maji France in Tine hotela skočiti v lase. Kaj se je pozneje zgodilo, ne ve. Zaman Metka napenja možgane... Še to ve Metka: silno je želela, da bi se Tine vrniii. Bolečina bi bila za polovico manjša, obup bi splahnel,, če bi se vrnil Tine in rekel tisto besedo, ki je prej ni izrekel... Ali Tineta ni bilo nazaj! Na Franceta ni tedaj Metka več mislila.
Kaj sluti France?
Metka na tisto strašno noč ne more napeljati pogovora. Še Bog, da France sam ne začne z vprašanji!
Čeprav France tudi kaj ve, ostre besede ni iz njegovih ust, na očitanja sploh ne misli. Rogovilež in zadrezljivec je, pa je sedaj nekam mehak in dober. Ko da je bil isti France pred veliko nočjo čisto drug človek!
Metka na mehkobo in dobroto ni mogla
odgovoriti z ošabnostjo im jezo. Tudi če bi mogla. Tisti predirljivi, vprašujoči pogled iz Francetovih oči ni zginil. In isti pogled je neprestano Metko opominjal in ji očital.
Kdo bi si mislil, da zna biti France tak! Šel je na semenj, prinesel je Metki odpustkov; šel je z očetovimi konji v mesto, prazen se ni nikdar vrnil; če drugega ne, ji je prinesel vsaj cvetoč mageriim. Metk: je bilo nerodno da se Bog usmili. Francetovi darovi so ji bili očitki, ki so jo pekli, če bi jih odklonila, bi bila tu zamera, velika zamera. Ne samo zamera: užaljenost in žalost, pa tisti prodirajoči, vprašujoči pogled, ki vrta mozeg: Metka, ali nisi v obupu zajokala ob Lo-kaoevem kozolcu, ko se je Tine zakrohota! na mojo trditev, da sem tvoj ženin?
Francetova dobrota in mehkoba pa je bila Metki tudi potrebna, tako zelo potrebna! Zakaj Metka je tako težko čakala, aa pride Tinetovo pismo. V bolezni ji je včasih bilo, da bi planila pismonoši nasproti. Nestrpnost je bila tolika, da je pozabila na previdnost in je naravnost, ne samo z očmi vprašala pismonošo, če nima- ničesar zanjo. Pismonoši je bilo sitno. Ali od Tineta ni bilo in ni bilo glasu. Ko bi poslal vsaj kako razglednico! Ničesar, ničesar! Minili so pa tudi časi, ko so fantje iz šale in objestnosti pošiljali Metki pošto. Od nikoder glasu za Metko. Tako zapuščeno se je čutila, da bi" se razjokala, kadar je enkrat na teden odhajal od njih pismonoša, ki je prinesel tednik.
(Dalje prihodnjič)
prodajalna knjig, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin ter nabožnih predmetov
Dum želi bla.Qoslovl\cHO novo lelo 1965 in vam priporoča:
©Vladimir V a v h n i k , Nevidna fronta.
Ta najnovejša obširna in lepo vezana knj!ga popisuje spomine slovenskega generala, ki je bil v Hitlerjevem času v Berlinu jugoslov. vojni ataše, .pozneje pa je vodil v Ljubljani obveščevalno službo za zaveznike. Branje je silno zanimivo in napeto do konca. 130.— šil.
© Klemen s Tilmann, Duhovni pogovor.
Naša bogoslovci so oskrbeli prevod te lepe nabožne knjige, ki odkriva globlje življenje z Bogom. Za novo leto je knjiga lep vodnik. 24.— šil.
©Marijan Zadnikar, Znamenja na Slovenskem.
Ta knjiga je biser za vsako knjižnico. Ima 185 slik. Knjigo je že težko dobiti. Naša knjigarna jih ima le nekaj na razpolago.
© Jože Grdina, Po Severu in Jugu.
Sedaj v zimskem času je branje te potopisne knjige zelo primemo. Spozna vas z Rusijo, Poljsko, Češko in Španijo. 115.— šil.
@ Bogoslovni vestnik,
zbornik razprav z verskega področja, je letos po 20 letih spet izšel v Ljubljani. Imamo na razpolago prvi zvezek (1/2) s tehtnimi članki, primernimi za duhovnike, bogoslovce in izobražence. Drugi dvojni zvezek je sedaj v tisku. Cena 50.— šil.
9 Ferenc Bukvi č, Brezdomci.
Ta roman, ki je izšel brž po vojni v Avstriji (lepa in debela knjiga!), pristoji v vsako knjižnico. Knjigo nudimo vsem odjemalcem po izredno znižani ceni: 30,— šil.
Sprejemamo naročila za verski list „Družina“ ki izhaja v Ljubljani.
Kupimo knjige: Lojze Ulja, Gospod Šimen I. del, Karel Mauser, Ura s kukavico I. del, Slovenska k o leda za 1. 1858, Koledar Družbe sv. Mohorja za 1. 1896.
IfloUociet/a
10.-Oktober-StraI3e 27. CELOVEC
Srečno in veselo kopo lelo želi
RUDOLF SKIAS
Stavbeno in pohištveno mizarstvo BLATO—ŠMIHEL POD PLIBERKOM
SVI NJE REJ CI! Knjiga živinozdrav-nika Matevža Marolta
Hygenie des Schweines
je za vse zelo koristna.
Dobite je samo v „Mohorjevi“,
10.-Oktober-Strabe 27, Celovec.
Srečno in uspesno leto 1966 želi avto-podjetje
Sintschnig
KLAGENFURT Siidbahngurtel 8, Tel. 53-20
Priporočamo vam posebno še naš novi Gortina Corsaire
PEČI
štedilnike v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves - Eberndorf
Srečno, zdravo novo leto 1986 želi vsem svojim odjemalcem
„ADi!A“ pijače
R. tu K. Bsrššiž
2RELEC—EBENTAL pri Celovcu
ŽtatJuf za. Us-lcot/toi sklad!
/Si
Allen K.unclen,
Tteunden
und Bekannlen
ivunschl
ein glucklich.es
ncues ]edtt
Hans Primig
Baumeister Marki Griffen
Sieinfr n&oo Leto 1966 želi Meni &djemaleeiti
MMin Nedefto irr
Uspešno novo lelo ieli vsem VELETRGOVINA S TEKSTILIJAMI
MAX PLACH
KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE
KRISCHKE & CO.
Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe - Neuer Platz
Vesele praznike in mnogo sreče v novem lein 1966
Vsem odjemalcem srečno novo leto 1966
AgA+elbAk
BA1TERIEWERKE GEs.m.b.h
Izdajno skladišče Klagenfurt — Celovec
Delavnica in polnilna postaja Lidmanskygasse 8, telefon 55-38
fllipejnf) in. zadevotjne novo Leto želita vsem mojim odjemalcem
Trgovina z mešanim blagom in tekstilijami
Adolf in Terezija Blažej
Št. Vid v Podjuni, Telefon 042 39 — 34 63
VLas tednik iUonika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredil1 Stva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80,— šil. Za Italijo 2800.— lir, za N emčijo 20 — DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., ^ Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, R3 diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.