LETO VI.
SOBOTA, 15. MAJA 1976
št. 5
je Titov praznik in Dan mladosti
Poslovanje v letošnjem letu
Konec aprila smo dobili prve podatke o poslovanju podjetja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po finančnih pokazateljih kaže gibanje proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v v istem obdobju preteklega leta velik padec. Vrednost letošnje proizvodnje je za približno 8,5 % manjša od lanske. Največje nazadova-
nje je v TOZD Mojstrana in sicer kar za dobrih 25 %, sledi ji TOZD Rečica s padcem 11 %. TOZD »Tomaž Godec« in TOZD Podnart imata manjši padec 2—3 %. Dobro je v tem času poslovala TOZD Trgovina, saj je povečala prodajo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 75 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pomladni mesec maj je mesec praznikov, obletnic in rojstnih dnevov. Po travnikih in vrtovih cvetejo marjetice, v gredah pa tulipani pozvanjajo s pisanimi cvetovi. Vsepovsod je mir in tišina, narava se je prebudila v pravo in toplo pomlad.
Čas, v katerem živimo, pa je nemirni čas.
To je obdobje, ko so še oboroženi spopadi po svetu, javno ali tajno se pojavljajo proti-državna delovanja. To je še čas, ko ljudje še jemljejo svobodo in neodvisnost malih narodov. Vendar pa mora sleherni narod ohranjati svoj mir in se boriti zanj z vsemi silami in sredstvi.
Naš predsednik Josip Broz — Tito je bil in je borben za ta načela skozi vse svoje življenje. Zavzema se za humane odnose med narodi, posebej pa za pravičen socialistični red v naši državi, tak, ki bo družil pravične in poštene ljudi s skupnimi interesi. Tovariš Tito zna s preprostimi in razumljivimi besedami preprostemu človeku povedati to, da je pot do pravega socializma povezana z vseljudskim splošnim odporom. Dalje poudarja, da je Jugoslavijo treba ohraniti kot neuvrščeno državo. Stalno pa je treba nadaljevati njeno angažiranje za boj za enakopravnost vseh ljudi po vsem svetu. To so velike ideje, težko uresničena dejanja, vendar z močno voljo se da rešiti problem za problemom. Pod pojmom »vseljudski odpor« smatramo, da se naša armada mora utrjevati dalje, da mora obstajati in se tehnično dopolnjevati. Armada je med drugim državi potrebna, da se narodi v državi držijo skupaj.
Ko je v Slovenski univerzi v Ljubljani bila njena 50-letnica, je Tito ob tej priložnosti dejal:
»Nekateri v tujini napačno govore o naši zamisli vseljudske obrambe kot o nečem, kar je povsem novo. Toda mi smo začeli razvijati to zamisel že v naši narodnoosvobodilni vojni, ko smo pozvali ljudstvo v borbo za obrambo svoje neodvisnosti in svobode. V vseljudski obrambi in v boju proti napadalcu, v katerem so sodelovali vsi naši narodi in vse naše narodnosti, delavci, kmetje in napredna inteligenca se je v veliki meri pokazala visoka zavest, samoiniciativa in požrtvovalnost naših ljudi, od najmlajših pa do najstarejših. Naša današnja zamisel vseljudske obrambe ni nič drugega kakor dosledno in odločno uporabljanje velikih izkustev med NOB v naših današnjih razmerah«.
Krvava vojna leta so za nami in vsako leto znova obnavljamo spomin na dneve, ko je domovina trpela, spominjamo se na maj 1945, ko je prišel čas miru. Tisti, ki so do konca vztrajali z mislijo, da mora priti čas zlate svobode, so se veselili z drugimi, ki nikakor niso mogli verjeti ali pa so omahovali.
Naš predsednik Tito spet praznuje v mesecu maju svoj rojstni dan. Veseli smo, da je zdrav med nami in se radujemo skupaj z njim, kajti njegove misli in ideje so velike. Njegove besede so besede heroja in velikega revolucionarja. Sprašujemo se, če bodo še kdaj v prihodnji naši zgodovini zrasli taki ljudje. Toda odgovor je en sam: takšnih ljudi je malo. Tito čuti kot preprost človek, zna se vživeti v probleme delavskega razreda, to je vseh nas in skuša najti rešitev. Stalno potuje po naši državi, da si ogleda uspehe in pozdravi naše delavce. Potuje tudi po svetu, da obdrži naša država prijateljske stike s tujino.
25. maj je tudi praznik mladih. To je praznik vseh otrok in mladincev pa tudi tistih, ki se počutijo mlade. Tedaj se otroci pripravljajo in izvajajo telovadne nastope, recitacije in pohode ter razne izlete v naravo. Posebna značilnost 25. maja je v tem, da otroci in mladina prenašajo štafeto mladosti po vseh krajih Jugoslavije in prav na ta datum je velika slovesna proslava Titu za rojstni dan na stadionu v glavnem mestu naše države Beogradu.
Tito je imel in ima vedno rad mlade ljudi. Razume njihovo mlado dušo, njihovo mladost in veselje.
Dobro se spominjam. Prvič sem šla v šolo — v prvi razred. To je bila važna prelomnica v mojem življenju. Učiteljica nam je velela odpreti 1. čitanko na prvi strani. Tu je bila mala fotografija našega predsednika Tita, tedaj sem njegov obraz prvič videla. Pod fotografijo so bile napisane njegove besede: »Učiti se, to je naša prva dolžnost.« Posvetil jih je vsem otrokom v naši deželi. V teh kratkih besedah Tito jasno naroča mladini, da je učenje resna priprava na življenje in delo. Brez učenja, ki je povezano s trdno voljo in veseljem ni še nihče zrasel v zrelega delovnega človeka. V današnjih časih pa vsebolj naroča novi, mladi generaciji, da so podedovali mir in svobodo in da jo morajo ohraniti in jo tudi braniti, če bo potrebno. Taki ljudje bodo branili meje naše domovine, vodili bodo in tvorili skupaj trdno jedro samoupravne socialistične družbe.
Poslovanje v letu 1976
J06cJe/a VĆL
X ohcJčta va •» oàd&ia \/a_
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri analizi letošnje kompletne prodaje oziroma fakturirane realizacije v prvi četrtini leta v primerjavi z enakim obdobjem lani ugotavljamo porast za 13,74 %, kar je zelo vzpodbudno, vendar moramo ugotoviti, da prodaja na domačem trgu pada in je za 11 % manjša, prodaja v izvoz pa je v letošnjem letu v velikem porastu, saj je večja od preteklega leta kar za 105 %, kar je gotovo rezultat velikih naporov in zalaganja prodajne službe, naše dolgoročne skupne prodajne politike in ne nazadnje tudi proizvodnih TOZD-ov, ki kljub večjim zahtevam dosegajo planirano proizvodnjo za izvoz.
Pri pregledu zalog gotovih izdelkov po stanju konec marca ugotavljamo, da so zaloge padle za 10,1 %, kar je za ta čas zelo ugodno, vendar moramo ugotoviti, v največji meri na račun manjše proizvodnje.
Izkoristimo to, kor imamo
Zaradi vse večjega pomanjkanja hlodovine, bo to, ki jo imamo na razpolago, treba izkoristiti kar se da racionalno. Po drugi strani pa so potrebe vsevečje za kritje obdelovalne industrije doma. To se razvija v smeri najboljše obdelave hlodovine v deske. Nadaljnja obdelava desk pa zahteva take oblike teh, da
žaganju takih sortimentov izkoriščanje. Boljše bomo izkoristiJi kapacitete in izboljšali izplen pri žaganju, če bomo žagali mnogokratnike z 1 X žaganjem in te obdelovali na tračni žagi.
V nadaljevanju bomo obravnavali primer žaganja hlodovine na žagi z dvema polnojarmeni-koma. Tu lahko žagamo na oba
'h.ih'■ 'Iri	■
-• 3	z&mv* ■jv- -
4k	1!  ijpl
II
■
mmMk
bo čimveč vrednejših sortimentov. Na tržišču so zelo iskani taki izdelki, kjer je poudarjena masivnost in naravni izgled lesa. Tako masivni les obdelujemo s skobljanjem, brušenjem in ban' vanjem v različnih odtenkih barv, skozi katere je moč videti prvobitnost lesa.
Vključujejo pa se še potrebe po žaganem lesu za izvoz, kjer so kupci zelo zahtevni v dimenzijah sortimentov. Torej nam narekujejo potrebe akcijo za čim večji izplen takih sortimentov, ki jih potrebujemo za nadaljnjo obdelavo doma in zadovoljitev kupcev obdelanih ali ne-obdelanih sortimentov.
Potrebe po izvenstandardnih dimenzijah žaganega lesa kot npr. debeline 10 mm, 17 mm, 23 mm in podobno so vedno večje. Ker pa je drobnejše deske od 18 mm na večina jarmenikih nemogoče nažagati, te žagamo na bločni tračni žagi cepilki. Velika povpraševanja pa so tudi po letvicah, polmoralih, moralih in podobnih sortimentih. Posebno pri večjih naročilih bomo jarme-niške kapacitete zelo prizadali, saj pri 2 X žaganju zelo padéjo. Temu vzporedno pa pade pri
MMKllllg
polnojarmenika 1 X rez, prvi jarmenik žaga 1 X rez, drugi prizmira in potem tudi sam prizme razžaga; obstaja še tretja možnost, kjer prvi jarmenik izdeluje prizme, drugi jih pa takoj razžaguje.
Pri takih pogojih dela pa bomo kapacitete znatno dvignili, če bomo žagali na oba polnojarmenika mnogokratnike, ali na en polnojarmenik mnogokratnike, na drugem pa prizmo iz debelejše hlodovine. Mnogokratnike potem najprej obdelujemo na tračni žagi.
Primer: Potrebujemo žagan les za dva različna kupca.
Prvi želi Sortimente: kvalitete 0—III
a)	47 mm X 220 mm X 4 m
b)	23 mm X 47 mm X 4 m Drugi želi Sortimente: kvalitete IV—V
c)	23 mm X 100 mm X 4 m
d)	23 mm X 120 mm X 4 m
e)	23 mm X 150 mm X 4 m Domače potrebe:
letvice in kratice
f)	18 mm X 47 mm letvice in kratice
V aprilu se je stanje nekoliko poslabšalo, posebno na domačem trgu, v izvozu pa postaja pomanjkanje nekaterih izdekov zaradi premajhne proizvodnje že kar problem, ki bo v končni fazi zelo negativno vplival na celoten uspeh.
Po teh skopih podatkih ugotavljamo torej v prvem četrtletju večjo prodajo, manjše zaloge in manjšo proizvodnjo. Gotovo da se s takim trendom ne more računati dolgo. Naša prva naloga v neposredni prihodnosti je v tem, da organiziramo proizvodnjo tako, da bomo vsako naročilo, katerega prevzamemo, izpolnili preje in v dogovorjenem roku.
Posebno pozornost moramo v bližnji prihodnosti posvetiti večji produktivnosti, obnavljanju zaupanja vase ter morale in borbenosti vseh zaposlenih za lepšo in boljšo prihodnost.
-Jt
+
Ih**
ir
		Zòtn/h tf >/*t	
			r + ? r *	
CL			! i !ihh%
			I 1—1—hi--
Jr 4 if
25mi}
-f + +
tony
—	da se znatno skrajšajo roki izdelave in seveda istočasno dobave kupcu,
—	da nažagamo letvice za letvi-čenje zložajev iz osnutkov in jih’ ni treba dodelovati iz dragocene hlodovine,
—	da smo z mnogokratniki na-žagali Sortimente iz drobnejše hlodovine kot sicer, ker smo določili širino sortimenta iz posameznega mnogokratnika, oziroma hloda,
—	da bomo najbrž organi zirali tak način obdelave hlodovine, ki bo v prid zgoraj omenjenih prihrankov. Tu je seveda treba še posebej omeniti tudi večje zaposlovanje delovne sile, ki pa bistveno prihrankov ne omejuje.
Tako smo si ogledali eno izmed variant takega načina dela. Teh je še mnogo. Nič posebno novega, vendar je v množici kombinacij toliko možnosti, da tu in tam ob študiju določene variante najdemo lepe prihranke. Za dober uspeh pri delu pa je potrebna dobra povezava na relaciji prodaja, skladišče žaganega lesa, žaga, obdelava na tračni žagi. Oblike mnogokratnikov morajo biti take, da bomo iz njih dobili največ takih sortimentov, po katerih je povpraševanje doma in za potrebe drugih odjemalcev.	Tand
-
Istočasno Pa nas priganjajo za žaganje sortimentov za potrebe domače porabe. Za zadovoljitev potreb domače porabe, za zadovoljitev kupcev, da dobijo sorti-mente v naročenih rokih, za doseganje visokih kapacitet v ža-galnici, za boljše izkoriščanje surovine se bomo torej odločili za tak način dela, da bomo to dosegli.
Tako bomo žagali na en jarmenik mnogokratnike v debelini 47 mm enostransko robljen, iz katerih bomo na tračni žagi izdelovali Sortimente za oba kupca, na drugem polnojarmeni-ku pa prizmirane Sortimente za domačo porabo. Podobne kombinacije pa so možne tudi v ža-galnicah, kjer obratuje brenta in cepilna tračna žaga. Tu žagamo mnogokratnike za cepilko, vmesne kapacitete pa izkoristimo za žaganje že dokončno izdelanih sortimentov.
Enostransko robljene plohe nato v sortirnici sortiramo na kvalitetne razrede, posebej 0—ITI in posebej IV—V. Kupe plohov transportiramo do tračne žage. kjer jih bomo obdelovali tako, kot nam kaže skica. Plohe kvalitete 0—III bomo obdelovali na dimenzije: 27 mm X 220 mm X X 4 m. Iz ostankov bomo nato žagali letvice 23 mm X 47 mm X X 4 m. Iz naslednjega ostanka pa še letvice 18 mm X 47 mm od
0.50 cm dolžine navzgor. Te zadnje ostanke bomo nato očelili na dolžine letvic in kratice.
Plohe v kvaliteti IV—-V presor-tiramo tako, da kar najboljše izkoristimo odžagano površino v Sortimente 23 mm debeline in širine 100, 120 in 150 mm. Tako sortirane plohe najprej paramo, nato pa cepimo v 23 mm deske v zgoraj omenjenih širinah. Ostanke potem obdelujemo enako kot v prejšnjem primeru, le da je ostanka manj in tega obdelamo v 18 mm letvice.
Ker smo plohe enostransko robili tako, da smo odstranili le nujno oblico in če še upoštevamo, da smo prihranili tudi maso, ki jo sicer odžaga krožna žaga z do 5 mm širokim rezom, nam ostaja ostanek, združen v enem kosu, ki da še dosti takih in drugačnih letvic.
Seveda pa moramo imeti za tako delo možnost take proizvodnje v žagalnici. Na razpolago moramo imeti cepilno tračno žago. Tehnološki proces pa prirejen tako, da je možno čimveč priprave sortimentov za obdelavo na tračni žagi v sortirnici ža-galnice. Transport od žagalnice do cepilke in odpremišča naj bo čimkrajši.
Zaključek:
če izhajamo iz dejstva:
—	da je možno s takim načinom dela povečati izkoriščanje do 6 %,
—	da je na ta način možno povečati proizvodnjo v žagalnici za 10 %.


^	V'* , Ital I
vixi. -
Sprememba koledarja
Tolmačenje republiškega sekretariata za delo pravi, da se z razporeditvijo tedenskega delovnega časa ne sme vpeljati manj kot pet delovnih dni v tednu oz. je lahko toliko delovnih dni manj, kolikor je plačanih praznikov. Torej mora imeti vsak teden najmanj pet plačanih dni.
V našem terminskem koledarju pa je stvar naslednja: Državni praznik 4. julij pade letos na nedeljo in se po tolmačenju republiškega sekretariata za delo ne prenaša na ponedeljek, zato je v ponedeljek redni delovni dan. V tednu med 18. in 25. julijem, med 24. in 31. oktobrom ter med 26. decembrom in 2. januarjem 1977 imamo plačanih samo štiri dneve, kar je v nasprotju z zakonom in se predlaga naslednje spremembe terminskega koledarja.
julij:
1.	2. 3. delovni dnevi
5.	6. 7. 8. 9. delovni dnevi
10.
prosta sobota
12.	13. 14. 15. 16. delovni dnevi
17.
prosta sobota
19.	20. 21. delovni dnevi
122.
državni praznik
23.
delovni dan oz. kolekt. dopust
24.
prosta sobota
26.	27. 28. 29. 30. delovni dnevi
terminskega leto 1976
31.
prosta sobota Skupno: — 22 delovnih dni — 1 praznik
december:
1.	2. 3. 4.
delovni dnevi
6.	7. 8. 9. 10. delovni dnevi
11.
prosta sobota
13.	14. 15. 16. 17. delovni dnevi
18.
prosta sobota
20.	21. 22. 23. 24. delovni dnevi
25.
prosta sobota
27.	28. 29. delovni dnevi
30.
delovni dan oz. kolekt. dopust
31.
prost dan
Skupno: — 23 delovnih dni
V mesecu oktobru pa zaradi inventure izjemoma lahko ostanejo plačani v zadnjem tednu samo štirje dnevi.
Torej imamo v letu 1976 delov, nih 267 dni in le 9 praznikov (en delovni dan je več v decembru, praznik pa manj v juliju). Obrazložitev:
I	366 dni — 52 nedelj =314 dni X 7 ur = 2198 ur (plačanih)
II	366 dni : 7 dni = 52,3 tedensko X 42 ur = 2197 ur (plačanih)
267 dni X 8 ur = 2136 ur (delovne)
9	dni X 7 ur = 63 ur (prazniki) Peter Debelak
Sklepi
samoupravnih organov
Svet za gospodarjenje (2. 4.1976)
1.	Obravnaval je samoupravne sporazume: o združevanju sredstev za skupne potrebe ljudske obrambe v občini Radovljica, o financiranju KS v občini Radovljica, o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva 1976—1980, o ustanovitvi in delovanju območne m republiške SIS PTT prometa in o pristopu v SIS PTT prometa in predlagal DS TOZD, da jih obravnavajo in sprejmejo v predloženih oblikah ter določijo podpisnike.
2.	Obravnaval je investicijski projekt trgovske poslovalnice v Murski Soboti in ugotovil, da je naložba rentabilna in ekonomsko ugotovljena, posebno z današnjo situacijo na tržišču in predlagal DS TOZD, da dajo svoje soglasje k investiciji, ki se financira iz združenih sredstev.
3.	Obravnaval je predlog odpisa in sanacije dolga Kvarner Commerce Reka in sprejel naslednje sklepe:
—	Na predlog finančnega sektorja je sprejel predlog za sanacijo, saj v nasprotnem primeru sodišče odredi sanacijski postopek oziroma odredi prisilno likvidacijo. V primeru prisilne likvidacije je izguba lahko le večja, saj je vprašanje izterljivosti vseh terjatev in kurantnosti zalog.
—	Pooblastil je tudi tov. Lipnika, da na sestanku upnikov na Reki podpiše pogodbo o odpisu in odložitvi plačila dela terjatve ali odloča tako, kot bo na osnovi poteka sestanka smatral, da je za naše podjetje najbolj ugodno.
—	Svet je na podlagi sprejetega sklepa tudi zahteval, da se ugotovi, kaj je bilo prodano omenjeni firmi.
4.	Dal je soglasje k investiciji investitorja Inženiring Bled za adaptacijo poslovnih prostorov.
Svet za izobraževanje (15. 4.1976)
1.	Pregledal je samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti lesarstva v SRS in ga dal TOZD s predlogom, da ga proučijo in sprejmejo sklep, da pristopajo k izobraževalni skupnosti ter pooblastijo za podpis Jordana Blaževiča.
2.	Sprejel je sklep o razpisu prostih učnih mest in štipendij.
3.	Na predlog mentorjev je Heleni Mencinger in Marjeti Praprotnik povišal obračunski postavki za 10 %, ker sta v polletni pripravniški praksi delo v redu in vestno opravljali.
Svet za družbeni standard (8.4.1976)
1.	Na podlagi poročila in predloga komisije, ki je ogledala stanovanja prosilcev, je svet sprejel sklep, da se dodeli 3-sobno stanovanje v Radovljici Marjanu Hodaku, katero je že bilo namensko kupljeno zanj, s tem da se preseli z njim tudi mama in tako izpraznijo stanovanje v Boh. Bistrici; stanovanje Zofije Hodak pa se dodeli prosilcu iz Bohinja, ki ga bo po mnenju komisije ob ogledu stanovanj, najbolj potreboval.
2.	Komisija naj ob priliki ogleda stanovanj v Bohinju izdela predlog glede stanovanja, ki je bilo dodeljeno Milivoju Stojanoviču in ga poda na prihodnji seji; ista komisija naj ugotovi tudi stanje v stanovanjskem bloku v »štabu« in poda. ustrezen predlog za rešitev medsebojnih odnosov stanovalcev.
3.	Svet predlaga, da zakonci tistih naših delavcev, ki so že vložili prošnjo za stanovanje, vložijo enako vlogo za stanovanje pri svoji delovni organizaciji.
4.	Sprejel je še sklep, da se vse prosilce za stanovanja opozori na 24. člen samoupravnega sporazuma o stanovanjih, po katerem so dolžni prispevati ob priliki dodelitve stanovanja 10 % od vrednosti stanovanja kot posojilo DO za dobo 5 let z 2 °/o obrestno mero.
5.	V odbor delavske kontrole v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica je bil imenovan Franc Bučar.
Svet za delovne norme (19.4.1976)
1.	Obravnaval je pritožbo zoper normative dela delavcev iz TOZD Podnart: predlagal je svetu za gospodarjenje, da obravnava zaključek sveta, naj se prizadeva za pretekle 4 mesece (december, januar, februar in marec) obračuna po poprečju TOZD Podnart.
Tehnološka priprava dela naj norme, ki so postavljene, razbije na 2 ali 3 postavke, da bodo dimenzionalno odgovarjale.
Predvsem pa se poveča točnost evidentiranja.
2.	Sprejel in potrdil je normative v TOZD Bohinj in Rečica.
3.	Ponovno je obravnaval pritožbo delavcev delovne skupine širinsko spajanje Tonvegge: ponovno je proučil celotno zadevo ter pritožbo ugodno rešil, s tem da je potrdil normative za širinsko spajanje elementov, ki znaša 957 kom/8 ur ali 0,0502 h/kom.
Po tem normativu naj se obračuna delavce pri širinskem spajanju od dneva vložitve zahteve za varstvo pravic delavcev.
Svet je še pripomnil, da po našem obstoječem pravilniku o normativih nikakor ni vodja oddelka, kakor tudi vodja TOZD merodajen za odločanje o načinu obračunavanja OD.
Za vsako nepravilno doseganje normativa se morejo prizadeti delavci pritožiti na svet za delovne norme, ker je edino ta pristojen za reševanje.
Zasedanje DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC«
Boh. Bistrica z dne 16.4.1976
1.	Vprašanje nabavne službe za področje TOZD Bohinj naj se obravnava na prihodnjem zasedanju kot posebna točka dnevnega reda, na zasedanje pa naj se vabi direktorja in organizatorja.
2.	Sanacijski program skupaj z roki za izvršitev posameznih ukrepov in izboljšav je bil soglasno sprejet.
3.	Sprejeti so bili naslednji samoupravni sporazumi:
—	SS o združevanju sredstev za skupne potrebe ljudske obrambe v občini Radovljica — za podpisnika je bil imenovan tov. Čuden ing. Vinko.
Dano je bilo tudi soglasje k podpisu enakega SS za DSSS in imenovanju pooblaščenca za podpis — tov. Bajt Franca, ing.
—	SS o financiranju Krajevnih skupnosti — za podpisnika je bil imenovan tov. Mencinger Franc.
—	SS o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva 1976—1980 — za podpisnika je bil imenovan tov. Robič Ivan.
—	SS o združitvi v SIS PTT prometa Slovenije in SS o ustanovitvi območne SIS za PTT promet za Gorenjsko — pooblaščenec za podpis tov. Blaževič Jordan.
4.	Dano je bilo soglasje k investiciji za poslovalnico v Murski Soboti, ki se financira iz združenih sredstev.
5.	Dano je bilo soglasje TOZD Rečica k odprodaji parcele št. 196/1 k. o. Spodnje Gorje, Gozdnemu gospodarstvu Bled.
6.	V komisijo za razhodovanje drobnega inventarja so bili premagani in imenovani naslednji člani:
—	skladiščnik potrošnega materiala, Pintar Jože
—	vodja strojnega vzdrževanja, Hodnik Jože
—	oddelkovodja posameznega oddelka.
7.	V komisijo za družbeno samozaščito je bil imenovan tov. Gašper Karel.
8.	Soglasno je bil sprejet Poslovni red za naš industrijski tir.
9.	Potrjen je bil predlog za nabavo naslednjih osnovnih sredstev:
—	1 kom pištola »Wagner«
—	1 kom motorka za žagan les
—	6 kom pištola za vrtanje
—	1 kom bojler za skladišče žaganega lesa (po potrebi).
10.	Uporaba kombija za tuje stranke ostane še naprej tako kot je, vendar pa naj se za uporabo določi ekonomska cena.
V prvi vrsti naj bi kombi služil namenom in potrebam TOZD. Izjemne primere za vožnje lahko odobri le vodja TOZD.
11.	Vodja TOZD se pooblašča, da tov. šubelj Janezu odobri prošnjo za koriščenje brezplačnega dopusta pod pogojem, da dostavi potrdilo o opravljanju izpita.
12.	Zavrnjena je bila prošnja delavcev kov. oddelka —
II.	izmena za odobritev brezplačne vožnje s kombijem na strokovno ekskurzijo.
13.	Prošnja tov. Kitič Zdravkota za dopoldansko delo se odobri za čas sezone športnih dejavnosti. V času mrtve sezone in po potrebi pa lahko tudi nadomešča (dopusti) oziroma dela na dve izmeni.
14.	Pritožba tov. Zalokar Milana zoper sklep odbora za MRDZD se zavrne, ker delovnega mesta mehanik I. v kovin-sKem oddelku ni na razpolago.
15.	Pritožba tov. Rozman Franca se preloži na naslednje zasedanje DS TOZD, tov. Mencinger Franca pa se zadolži, da pritožbo prouči in s pravno službo pripravi ustrezno rešitev.
16.	V 15-dnevno javno obravnavo se da sistemizacija naslednjih delovnih mest:
—	skladiščnik žaganega lesa
—	skladiščnik rezervnih delov
Po preteku javne obravnave naj odbor za MRDZD delovna mesta objavi.
17.	Na SDS naj se posreduje mnenje naj bi se za izgradnjo KOBLE odobrilo nekaj sredstev.
18.	Pristopi se k ustanovitvi izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji, vendar brez finančnih obveznosti — za podpisnika SS se imenuje tov. Jordan Blaževič.
VI.	zasedanje delavskega sveta TOZD, lesna predelava
Rečica z dne 16. aprila 1976
—	DS TOZD Rečica daje soglasje k investiciji za izgradnjo poslovalnice v Murski Soboti, ki se financira iz združenih sredstev in s predlagano konstrukcijo financiranja.
—	Soglasno se sprejme samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne potrebe ljudske obrambe v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika tega sporazuma se pooblašča vodja TOZD Jožeta Kastelica.
—	Sprejme se samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča vodjo TOZD Jožeta Kastelica, sprememba delovnega časa in sicre od 7. do 15. ure,
—	Sprejme se samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Ivana Robiča.
—	Sprejme se samoupravni sporazum o združitvi v samoupravno interesno skupnost PTT prometa Slovenije in SS o ustanovitvi območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Kranj v predlaganem besedilu. Za podpisnika se pooblašča Jordana Blaževiča.
—	V komisijo za družbeno samozaščito se predlaga Zdravka Knafliča.
—	Za pripravo sanacijskega programa se zadolži vodstveni kader (vodje oddelkov, obratovodje), da vsak za svoje področje pripravi sanacijski program, ki se nato obravnava in uskladi na strokovnem kolegiju TOZD. DS istočasno zahteva od skupnih služb, da izdelajo program akcij, ki bodo zagotovile planirano prodajo izdelkov stavbnega pohištva kot sestavni del sanacijskega programa. Do 14.5.1976 je sklicati širši politični aktiv, kjer bi se program obravnaval in dokončno oblikoval za predložitev na DS. Na ta sestanek je vabiti tudi mojstre. V času med 18. in 21. majem bo sanacijski program obravnaval DS in ga dokončno potrdil.
Za samo izdelavo sanacijskega programa daje DS naslednje smernice:
—	izkoriščanje materialov — določiti konkretne zadolžitve,
—	izbira asortimana, ki se bo na tržišču lahko prodajal ter prilagoditi proizvodnjo, da se bodo naročene količine lahko tudi v najkrajšem času izdelale,
—	tehnologijo prilagoditi novim zahtevam na trgu, ker Je tako si bomo zagotovili delo,
—	glede na posebne zahteve naročil določiti tudi način, da bo to delo tudi priznano in primemo nagrajevano,
—	ugotoviti sposobnost vodilnega in vodstvenega kadra in predlagati eventuelne kadrovske spremembe.
—	DS daje soglasje za podpis pogodbe o prispevku za kulturne akcije za leto 1976 v besedilu kot je predložen.
—	v komisijo za razhodovanje drobnega inventarja DS TOZD Rečica imenuje Šmit Rudija, Lap Franca, Kocjančič Cirila in Trojar Andreja,
—	soglasno se potrdi sklep odbora za MRDZD TOZD Rečica glede premestitve Jožeta Knafliča iz delovnega mesta »čuvaj-gasilec« na delovno mesto »skladiščni delavec« ter se smatra, da je odbor ukrepal pravilno. Pritožba Jožeta Knafliča se kot neutemeljena zavrne,
—	Bratuša Alojziji se izjemoma za nedoločen čas dovoli sprememba delovnega časa in sicer od 7. do 15. ure,
—	prošnja župnijskega urada Gorje se zavrne. Uslugo lahko koristi po normalni ceni,
—	lovski družini Bled se za dobitek za srečolov dodeli 20 kom izrezov od vratnih kril furniranih (mahagonij).
Naši zdomci |
Program vrnitve iz tujine
Odbor zveznega zbora za notranjo politiko in zbor republik ter pokrajin zvezne skupščine sta v začetku aprila sprejela program ukrepov in akcij za vrnitev naših delavcev z začasnega dela v tujini. Ob tej priložnosti so posebej poudarili, da je ta program skupaj z akcijami in ukrepi treba izpopolniti v krajevnih skupnostih in občinah, kjer se tudi rešujejo konkretna vprašanja povratnikov, prav tako pa seveda tudi v republikah, pokraijnah in v federaciji.
Sicer pa se število naših delavcev na začasnem delu v tujini zaradi dolgotrajne gospodarske recesije zadnji čas vedno bolj zmanjšuje. Od rekordnega števila 1,1 milijona naših delavcev jih je trenutno v tujini že 150.000 manj, kajti toliko se jih je vrnilo od leta 1973 do danes, medtem ko se jih v zadnjih dveh letih zaposluje na tujem vedno manj.
V	zvezni skupščini s poudarili, da vrnitev naših delavcev iz tujine mora biti trajna naloga. To nalogo bomo lanko uresničili hkrati z uresničitvijo srednjeročnega družbenega načrta, v katerega bo vgrajena tudi politika večjega zaposlovanja. Največjo zaposlitev predvidevamo v družbenem sektorju, ki bo v prihodnjih petih letih zagotovil poldrug milijon delovnih mest. Ne bi pa smeli zanemariti razvoja proizvodnje in uslug s sredstvi v zasebni lastnini občanov in zlasti ne razvoja kmetijske proizvodnje. Tembolj, ker je v zasebni lasti še vedno nad 80 odstotkov obdelovalnih površin, ki marsikje zaradi odsotnosti sposobnih delovnih rok ostajajo ne obdelane.
V	zvezni skupščini so posamez. ni delegati opozorili med drugim zlasti na to, da problem povratnikov najtežje bremeni nerazvite predele, ki trenutno nimajo možnosti, da bi jih zaposlili. Takšni predeli bodo gotovo potrebovali dodatno pomoč, da bi postopoma zagotovili ustrezno število delovnih mest.
Ali je to prav?
Abonenti v jedilnici TOZD »Tomaž Godec« so ugotovili, da se trije hranijo v njihovi kuhinji že nekaj mesecev ali celo vse leto brez bonov, t. j. kar zastonj. Neverjetno je, toda resnično, to so trije dobrorejeni in predrzni VRABCI. Nič hudega ne bi bilo, saj ne pojedo veliko, toda vsekakor ni to higienično, saj letajo po kuhinji, stresajo prah po jedilu in ljudeh, nenavsezadnje pa se celo podela komu izmed abonentov naravnost na glavo ali celo na krožnik.
Prav bi bilo, da bi se nekdo našel in kuharicam dopovedal, naj si za družbo, ko ni abonentov na kosilih ali malici, zberejo drugačno zvrst zabave, mogoče večkrat sanitarnega inšpektorja, ki si bo ogledal čistočo v kuhinji, na priboru, včasih pa tudi v loncih.
»žleht jedec«
Dopisuj v svoje glasilo!
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Svet delovne skupnosti (7.4.1976)
1.	Sprejel je sklep o nabavi knjižnega stroja Soem-tron 384/12 z luknjačem kartic v vrednosti 265.000 —din iz sredstev neporabljene amortizacije in drugih neporabljenih sredstev iz leta 1976.
2.	Na predlog oddelka za organizacijo poslovanja in AOP je bila imenovana komisija za razhodovanje drobnega inventarja v DSSS, le-to sestavljajo:
—	Ivan Robič — predsednik
—	Anton Sedlar
—	Mojca Zupan
Odbor za MRDZD (20.4.1976)
1. Na DM konterja je odbor sprejel Marjano Pretnar, s tem da prične delati na omenjenem DM s 1. 6.1976.
DM knjigovodje razknjiževalca (lahko je tudi pripravnik) pa objavimo v Glasu in na radiu Jesenice.
LIP, lesna industrija Bled, svet za izobraževanje
razpisuje
v šolskem letu 1976/77 naslednje štipendije in učna mesta vajencev:
I. 2 štipendiji na tehniški šoli za lesarstvo 1 štipendijo na tehniški šoli za kemijo 1 štipendijo na biotehnični fakulteti — lesarski oddelek
Kandidati bodo opravili psihotehnični test.
II. v TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica
—	4 strojne mizarje
—	2 strojna ključavničarja
—	2 brusilca orodja in rezil
—	1 elektrikarja
v TOZD Lesna predelava Rečica
—	6 strojnih mizarjev
—	1 strojnega ključavničarja
—	1 elektrikarja
v TOZD Lesna predelava Mojstrana 1 strojnega mizarja
v TOZD Lesna predelava Podnart
—	1 brusilca orodja in rezil
—	1 strojnega mizarja
Pogoj za zasedbo omenjenih učnih mest vajencev je dokončana popolna osnovna šola.
III. V vseh TOZD-ih pa je tudi več prostih učnih mest za poklice ozkega profila (lesni delavec, žagar). Pogoj za sprejem je dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala 'Sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. junija 1976.
Ob tednu gozdov 1976
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je že pred leti dala pobudo za akcijo TEDEN GOZDOV, ki se uvaja kot stalna oblika manifestacije skupne skrbi za gozd kot dobrino splošno-družbenega pomena in kako gozdno okolje približati našemu človeku. V akcijo se vključujejo vse zainteresirane družbenopolitične in samoupravne skupnosti ter organizacije združenega dela s področja gozdarstva in lesarstva. Letošnji teden gozdov, že četrti za povrst-jo, bo v času od 23. do 31. maja in pod pokroviteljstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvedbi »TEDNA GOZDOV« velja znova opozoriti na splošno družbeni pomen, ki ga imajo gozdovi zlasti še v sedanjem času in prostoru. Nagel in obsežen industrijski razvoj v zadnijh desetletjih, silovita urbanizacija najširšega prostora, razvoj prometnih zvez in energetskih virov ter sprememba strukture prebivalstva, so korenito spremenila življenje človeka in družbe. Gozd postaja vedno bolj pomemben dejavnik za ohranjevanje naravnih ravnotežij v prostoru.
Da bi ta velik pomen gozdov doumeli, moramo poznati vrsto koristnih učinkov, ki nam jih daje gozd: gozd obnavlja in krepi tla z odpadnim listjem in ig-ličevjem, s koreninami tla rahla in veže, varuje jih pred izsuševanjem in proti eroziji, ogo-ljevanju in snežnimi plazovi. Gozd bogati in osvežuje ozračje s kisikom in vodnimi hlapi. Najbolj pa blagodejno vpliva gozd na režim padavinske vode, del padavinskih voda vrača prečiščeno v ozračje, del jih preceja skozi rudninske sloje v globino zemlje in jih tam hrani kot rezer-var in glavni vir zdrave pitne vode, gozdna odeja zadržuje prenaglo odtekanje vode in tako preprečuje poplave, odnašanje plodne zemlje ipd.
Gozdove moramo torej nujno pojmovati ne le kot gospodarske objekte, temveč še zlasti kot ne-razdružljivo prvino in sestavino vsega našega žitja in bitja.
Zato varstvo gozdov in gozdnega okolja nasploh ni le skrb gozdarjev in gozdarskih organi, zacij, temveč širše družbene skupnosti, o zaščiti gozdov, o njihovem obstoju in smotrnem nadaljnjem razvoju se mora zamisliti vsakdo, saj je z
gozdovi neposredno in posredno povezan naš kulturni, narodni in gospodarski razvoj in napredek. Danes je gozdov v Sloveniji za dober milijon hektarjev, kar je neprecenljivo bogastvo.
Gozdovi poleg lesa dajejo celo vrsto posrednih koristi, ki jim je težko določiti vrednost in ceno in katerih se največkrat zavedamo šele takrat, ko gozda nimamo.
V gozd po zdravje! In silva sa-lus!
Urednik me je zadolžil, naj napišem prispevek za ‘Glasilo na temo »šifriranje«. Mislim, da naloga ni najbolj lahka, saj moram napisati, da se bomo razumeli vsi, torej vsi bralci Glasila.
Kaj je pravzaprav šifriranje? Poskušal vam bom odgovoriti brez šolskih definicij o šifriranju, kodiranju, številčenju in podobnih pojmih. Recimo takole: »šifriranje je način, kako s čimmanj znaki nekaj čimbolj e oziroma dokočno definirati«. Verjetno to, kar sem napisal, ni čisto res. Zelo važno je namreč tudi v kakšne namene šifriranje uporabljamo.
Ne vem, kje in kdo je prvi začel uporabljati šifre. Mogoče je bil to kak zaljubljenec ali vohun, ali pa kakšen učenjak stare Grčije, Egipta... ne vem. Dejstvo je, da se pojem šifriranje danes najpogosteje povezuje s pojmom računalništva. No vsaj za to področje bo odgovor na vprašanje, kaj je šifriranje, ki sem ga zgoraj navedel, držal.
Ko se na svojem delovnem mestu prvič srečamo s šifriranjem in šiframi, nam je to nekako odveč. Seveda, saj gre za nekaj novega, za nek nov način. Vendar če se poglobimo v vsakodnevno življenje, opazimo, da je tam že marsikaj »ošifrirane-
Skrb za varstvo in krepitev gozdov je trajna naloga vseh zainteresiranih organizacij, in občanov, izraža se preko skupnih in individualnih akcij, preko celega leta, v »Tednu gozdov« pa se naj v to akcijo čim bolj vključi široka javnost.
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije
ga«. Kar poglejmo na primer: hišna številka ni nič drugega kot neke vrste šifra, seveda zelo enostavna, registrska številka naše osebne izkaznice prav tako, matična številka na naši delavski
(iz Komunista)
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije se je vključil v splošno družbenopolitično akcijo v zvezi z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, ko je na nedavni seji obravnaval neposredne idejnopolitične naloge te organizacije v prihodnjem obdobju.
Na podlagi idejnopolitičnih temeljev, iz katerih izhaja ta osnutek, je Dušan Bogdanov v uvodni besedi poudaril pomep zakona o združenem delu kot »orožja v rokah delavskega razreda«, s katerim stopamo odločilen korak naprej v smeri spreminjanja oblasti v imenu delavcev v oblast samega delavskega razreda. Podčrtal je tudi njegov pomen »za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in družbe kot celote«.
Ni naklučje, da so na tej seji posebej podčrtali dolžnost, da vsi primerjajo prakso z osnutkom zakona o združenem delu, kajti s samim odločanjem zanj ali proti njemu ne bi dosegli tistega, kar želimo dobiti z javno razpravo. Prav praksa mora oplemenititi zakonski osnutek s svojimi izkušnjami, da bi bistvo družbenoekonomskih odnosov pri nas spremenili tako, da bo
knjižici zopet, itd. itd. Seveda te šifre — številke uporabljamo zelo poredko, zato nas motijo le takrat.
Ko se v poslovanje posamezne DO uvaja AOP (avtomatska obdelava podatkov — torej obdelava podatkov s pomočjo računalnika) se tega brez šifriranja ne more opraviti. Pravzaprav je šifriranje zelo važen del AOP-ja. Pravilen izbor sistema šifriranja za posamezno področje je v marsičem kasneje povzročitelj enostavnejših, oziroma manj enostavnejših načinov programiranja. V zvezi s tem marsikje kasneje menjajo sisteme šifriranja. Gotovo, da take spremembe povzročijo pri posameznikih veliko nevšečnosit. Naj omenim, da se to dogaja tudi v vsakodnevnem življenju: na primer neka vas je zaradi velikosti spremenila oštevilčenje hiš, tako da je poimenovala posamezne ulice
itd.	J fii
Sistemov šifriranje je zelo veliko, pač glede na karakteristiko šifre. Ce ocenjujemo šifre z vidika uporabljenih znakov, poznamo šifre sestavljene s številk, črk, številk in črk, itd.
Ce ocenjujemo šifre z vidika razpoznavanja, bi jih lahko delili na govoreče in negovoreče.
No teh vidikov je še nekaj, vendar niso tako zanimivi. Običajno se uporabljajo šifre, sestavljene iz številk in v zadnjem času, posebno za namen AOP, negovoreče. Izbor sistema šifriranja je seveda odvisen od veli-kosit področja, ki ga želimo »oši-frirati« (to je od števila šifer, ki jih bomo rabili) in seveda od števila drugih lastnosti (klasifikacij), ki jih želimo vgraditi v posamezno šifro.
Na področju, kjer pričakujemo več kot 1000 šifer, običajno šifro razdelimo na dva dela — operativni in klasifikacijski del; na primer, da imamo v mislih področje izdelkov: za operativni del uporabimo ustrezno število znakov (4 ali 5), za klasifikacijski del pa kot rečeno, glede na število lastnosti (na primer skupina izdelka, izvor izdelka itd.). Seveda moramo pri uporabi šifer imeti pomagala — šifrante. Tak šifrant je v vsakodnevnem življenju telefonski imenik, pa knjižica s poštnimi številkami itd. O šifrah in šifriranju bi seveda še lahko govorili, vendar naj bo za tokrat dovolj.
Ce je ta kratek sestavek vsaj koga zanimal, potem je bil namen moj in urednikov seveda dosežen.	B. H.
v cleoti urejen položaj delavcev oziroma, da bo delavski razred dosledno v skladu s samoupravno odločitvijo spreminjal te odnose.
četudi so odločitve v zakonskem osnutku jasne in vseobsegajoče, pa smisla njegovih odločil ne bomo mogli uresničiti, če se zato ne bodo močno zavzele vse organizirane socialistične sile pod vodstvom ZK. V okviru te fronte organiziranih socialističnih sil pa ima pomembno mesto in vlogo tudi sindikat glede na njegovo neposredno delovanje v delovnih organizacijah.
Pregovori
»Počasi se daleč pride.«
Obstaja bojazen, da so nekateri to preveč resno vzeli.
»Tudi slepa kura zrno najde.«
Zelo relativno. Zavisi pač od dioptrije drugih kur.
»Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.«
Slab izgovor za komisijo, ki ugotavlja izvor premoženja.
Nekaj o šifriranju
Svet ZSJ o osnutku zakona o združenem delu
Preizkušnja samoupravnih izkušenj
Društvo SRS za boj proti raku nam je posredovalo gradivo naših vidnih strokovnjakov o posameznih rakastih obolenjih s prošnjo, da bi ga posredovali vsem našim delavcem hi njihovim svojcem. Da bi aktivirali za boj proti raku čimširši krog ljudi, smo se odločili, da posredovano gradivo v celoti objavimo v našem Glasilu, katerega pa bomo objavljali v nadaljevanjih.
Strinjamo se, da je pravilno, da ljudje čimbolje spoznajo to zahrbtno bolezen, njene povzročitelje in da jo, če nastopi, pravočasno odkrivajo in tako preprečujejo najhujše.
V današnji številki objavljamo članek tov. prof. dr. Božene Ravnihar, direktorice Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Mednarodna zveza za boj proti raku — ki združuje strokovna in laična društva ter tudi ustanove, katerih dejavnost je posvečena problemom te bolezni — je že pred leti dala pobudo, da naj bi v vseh deželah po svetu en teden v letu proglasili za »Teden boja proti raku«, nosilci in organizatorji akcij pa naj bi bila predvsem društva za boj proti raku. V Jugoslaviji smo vsako leto prvi teden v marcu izbrali za Teden boja proti raku, program in obeležje tega Tedna pa mu dajejo društva za boj proti raku. Namen Tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim in jo pridobiti za pomoč zdravstveni službi pri reševanju teh problemov. Potrebe namreč tudi pri nas daleč presegajo doseg ter zmogljivosti zdravstvene službe same. Rak je — kot bolezen današnjega časa — splošen družbeni problem, zadeva posameznike, družine in vse družbene dejavnike, ne le zdravstvo.
Boj proti raku pomeni izkoristiti vsa sodobna dognaja medicinske znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter tudi na področju rehabilitacije in druge oskrbe rakovih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število ozdravelih, da bi bolnike,
bodisi ozdravljene ali le začasno zazdravljene čim bolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno, ter ne nazadnje, zagotoviti bolnikom z napredovalo boleznijo utrezno medicinsko oskrbo in vso potrebno drugo nego.
Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih, sta sodelovanje in pomoč ljudstva zdravstveni službi nujno potrebna. To bomo dosegli le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, ko bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, v koliko in na kakšen način se ga je moč obvarovati, ko bodo vedeli, da je bolezen po večini moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena, ter da je moč preprečiti ali olajšati mnoge njene posledice. Teden boja proti raku ima predvsem zdravstveno vzgojni značaj, ni pa namenjen samo občanom, marveč vsem družbenim organom in organizacijam, ki jih zadeva vprašanje raka.
Ce začnemo pri možnostih, ki jih imamo za preprečevanje zbo-levanja za rakom, gre predvsem za odstranjevanje že znanih, raka povzročujočih ali pospešujočih dejavnikov iz našega življenjskega in delovnega okolja, oziroma za varstvo človeka pred njimi.
Po ocenah mnogih znanstvenikov bi bilo moč preprečiti pretežno število rakov, če bi uspeli odstraniti ali preprečiti škodljivi vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem ozračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih in še drugod, ali pa se jim izpostavlja človek sam s svojimi razvadami, kot je npr. kajenje cigaret. Očitno sodi ta vidik boja proti raku med prizadevanja proti onesnaževanju človekovega okolja; zadeva pa zakonodajo, higiensko-tehnične ukrepe in ustrezen nadzor v obratih ter še druge poklicane družbene dejavnike.
Več kot polovico rakov bi se dalo danes že odkriti v zgodnjem stanju razvoja — tedaj, ko jih je še možno dokončno ozdraviti. Da pride danes le ena tretjina takih bolnikov na zdravljenje, je razlogov več. Predvsem gre za splošno brezbrižnost ljudi do svojega zdravja, zlasti do ne posebno hudih in neznačilnih bolezenskih tegob, s katerimi se prav začetni rak najpogosteje oglaša, po drugi strani pa tudi pretiran strah pred to boleznijo zadržuje bolnike, da bi šli pravočasno k zdravniku. Zato je bil zelo umesten poziv dr. Pierra Denoixa, predsednika mednarod-nije unije za boj proti raku, na zadnjem mednarodnem kancero-loškem kongresu v Firencah, ki je veljal predvsem novinarjem, naj opustijo obeleževanje »raka« z grozljivimi pridevki (npr. »kuga« današnjega časa ipd.), ki vzbujajo strah in predstavo o neizogibni tragični usodnosti te bolezni. Prav je poudaril, da bi z opustitvijo teh pridevkov dali boju proti raku neprecenljiv prispevek, saj bi mnogim bolnikom pomagali, da bi pravočasno prišli na zdravljenje.
Vzroki za nezadovoljivo stanje glede zgodnjega odkrivanja raka so seveda tudi v sami zdravstveni službi: pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, nezadovoljiva izobrazba teh kadrov, pomanjkljiva opremljenost ordinacij, odsotnost smo. trne organizacije te dejavnosti, da ne omenim še pomanjkljivosti detekoijskih metod samih po sebi, kar zahteva še mnogo raziskovalnega dela.
Za odpravo teh pomanjkljivosti je predvsem potrebno veliko sredstev, veliko več kot jih zdravstveni službi odmerjajo dogovorjeni prispevki.
Vsak rakav bolnik naj bi bil čimprej deležen najboljšega možnega ugotavljanja in zdravljenja, ker gre pri tem vedno za živ-lejnje. Današnja medicina ima v tem pogledu velike možnosti, zahteva pa visoko specializirane in izkušene strokovnjake, pa tudi zelo drago opremo in draga zdravila. Vse to narekuje koncentracijo teh zmogljivosti v visoko specializiranih centrih, katerih obstoj je osnovni predpogoj, da se akcije za zgodnejše odkrivanje raka ne bodo izjalovile. S tem je utemeljeno, da smo si v naši strategiji boja proti raku v SR Sloveniji postavili kot prvo nalogo rešitev skrajno nezadovoljivih prostorskih razmer in nezadovoljive materialne opremljenosti — zlasti Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Pri tem moramo upoštevati še zlasti njegovo vlogo kot jedra klinične onkološke službe v okviru Kliničnega centra, kot baze za onkološko izobraževanje zdravstvenih kadrov raznih profilov in baze znanstvenih raziskovanj na področju raka in kot organizacije združenega dela, ki ji je prvenstvena skrb uspešen boj proti raku v naši republiki! Pomen Onkološkega inštituta je naša javnost — žal bolj kot pa odgovorni družbeni organi — očitno pravilno dojela. Odtod tudi njena stalna materialna in moralna pomoč vsem našim prizadevanjem za rešitev inštituto-vih težavnih razmer, da bi lahko ustrezneje razvijal svojo dejavnost.
Tako je tudi našemu Društvu SR Slovenije za boj proti raku, že od njegove ustanovitve v letu 1971, ena glavnih skrbi: pomagati inštitutu do takega stanja, da bo mogel zadovoljivo opravljati svoje poslanstvo in naloge, ki jih potrebe terjajo.
Zelo malo smo pri nas naredili tudi za ustreznejšo rehabilitacijo rakavih bolnikov — fizično, psihično in socialno. Mnogi bolniki, ki so bili sicer uspešno zdravljeni, so potem oslabljeni ali delno prizadeti prepuščeni sami sebi. V nemajhni meri gre pri tem tudi za vprašanje odnosa človeške okolice do takega bolnika — odnosa svojcev, delovnih kolektivov in drugih; namesto, da bi mu vsestransko pomagali, da bi se vključil v normalno življenje in delo, ga neredko osamijo s slabo prikritim ožigosanjem obsojenca na smrt. Še celo hudo
Ko Bohinjc no rojžo gre...
(Nadaljevanje jz 4. številke)
Ko smo prispeli v Dijon, so nam Francozi okrasili avtobus s papirnatimi trtnimi listi, da smo izgledali kot cirkusanti. Vsi smo bili prepričani, da bo naš šofer Marko po utrudljivi osemnajsturni vožnji šel počivat, vendar smo se zmotili. Kmalu po prihodu se je preoblekel v narodno nošo in pričel opravljati dve funkciji. Bil je šofer in na vseh nastopih in sprevodih je nosil našo zastavo. Ko so srbski folkloristi videli našega šoferja v v narodni noši, so hoteli obleči v srbsko narodno nošo tudi svojega šoferja, vendar ga niso prepričali.
Nič kaj prijetne občutke niso imeli v Franciji godbeniki. Vedeli so, da jih bo v Franciji čakalo precej garanja, vendar prav nihče ni računal, da bodo'morali imeti samostojni nastop za UNICEF. Že takoj prvi dan smo zvedeli za ta nastop in pričele so se vaje v vsakem prostem času. Ostali folkloristi so si ogledovali tovarne, godbeniki pa so vadili. Niso se odločili samo za instrumentalno glasbo, pač pa so poleg tudi lepo troglasno peli. Tretji dan našega gostovanja se je pripeljala posebna komisija, ki je poslušala naštudiran program. Vsi smo bili prepričani, da godba ne bo uspela, vendar je komisija imela drugačno odločitev. Dali so nam formularje, katere smo morali izpolniti. Tu pa se je zataknilo, kajti potrebno je bilo napisati, kdo je priredil vsako melodijo za naš orkester. V
tem primeru se je najbolje znašel Janez Sodja. Poleg vsakega naslova pesmi je napisal enega od muzikantov. Nastop za UNICEF je bil v čudoviti dvorani, katera je bila ta večer nabito polna. V dvorani ni bilo nobenih mikrofonov in zvočnikov, ker teh ni bilo potrebnih zaradi izredne akustike. Še bolj kot dvorana pa so bili čudoviti naši godbeniki. Zdi se mi, da nihče še ni imel pri igranju take treme, kot ta večer. Barve obraza jim praktično nisi mogel določiti. Nekaj časa so bili rdeči, nekaj časa smrtno bledi. Vsak od njih je preganjal tremo pred nastopom po svoje. Tone Ravnik si je zaželel Šilce domačega, češ, da je prehlajen. Medja Janez je tarnal, da ga zvija po trebuhu in zadnje trenutke pred nastopom prebil v stranišču. Najbolje se je še držal Janez Sodja. Ko pa je dobil program večera, je tudi njega zlomilo. Stanko Hodnik, ki si je zadal nalogo, da bo muzikante bodril, je bil pepelnato siv in nič kaj gostobeseden.
Ko pa so fantje prišli na oder in pričeli igrati in peti, je vsem trema popustila, zlasti takrat, ko so videli, da je bila publika z njimi zadovoljna, kar je izpričal aplavz po vsaki pesmi. Najbolj pa so muzikantje in seveda plesalci trpeli v sprevodih, ki jih je bilo v času našega gostovanja precej. Na sprevodih je bilo potrebno igrati in plesati po cestah tudi po dve uri brez počitka. Marsikdo od plesalcev je na teh sprevodih uničil podplate škor-
njev. Naš najstarejši član Obja-nov Cene se je dobro držal, vendar ga je na nekem sprevodu zlomilo. Strpali so ga v rešilni avto, ko pa se je malo odpočil, je pričel igrati kar v rešilcu. Cene je poskrbel za marsikatero presenečenje za nas in tudi za Francoze. Na nekem nastopu v predmestju Dijona je naš nastop zaključil po svoje, s pomočjo nekega Francoza, ki je že večkrat
obiskal Bohinj in pozna tudi naše običaje in plese. Na koncu nastopa je le-ta privlekel na oder mizo, Cene pa je pričel igrati nam vsem poznano: Vsi za mano kameradi... Plesalci so odšli po gledalce v dvorano in raznobarvna kača se je pričela viti po odru in dvorani. Uspeh te nepredvidene zadnje točke je bil neverjeten. Ta večer smo popili
precej šampanjca, časopisi pa nas naslednji dan niso mogli prehvaliti.
Naša skupina je bila povabljena tudi na skupno večerjo z organizacijskim odborom. Seveda je šlo vse po protokolu. V srednjeveško dvorano, okrašeno s starimi že močno obledelimi samostanskimi zastavami in osvetljeno z visokimi rdečimi svečami v težkih svečnikih, so povabili
najprej vodjo skupine in vodiče. Čez čas je skozi vrata pogledala glava vodiča in ta je potegnil v dvorano Janeza Medja. Ko je le-ta vstopil, so ga predstavili za direktorja muzike. Na isti način je bil privlečen v dvorano tudi Zdravko, le predstavljen je bil kot kostumograf. Najbrž mi ni treba opisati kakšne obraze sta imela. Oba sta prav debelo po-
pa je mnogim bolnikom, ki so zaradi hujše invahdnosti ali na-predovalne bolezni navezani na tujo pomoč in starno meUicinsKO nego. Potrebna nega tanin bolnikov na domu povedmi ni zagotovljena, družini so v breme, domovi za onemogle j m neradi sprejemajo, bolnišnice jin odKla-njajo. h to stisKo se srečujemo vsak dan in tu smo spet pri začetku. Ali ne daje prav ta bedni konec življenja mnogm rakavih bolnikov vtis grozljivosti bolezni, ki vzbuja v ljudeh upravičen strah pred njo.-' zato nimajo prizadevanja za zboljšanje ten razmer nič manjše teze kot prizadevanja za zgodnejše odkrivanje raka: tudi vsa ta prizadevanja pomenijo boj proti raku!
Ne moremo biti brezorizni do tega, kako neozaravijem ooiniki živijo s svojim rakom in kako z njim umirajo.
Na koncu naj le še omenim, da sta važni področji dejavnosti boja proti raku tudi nenehno izobraževanje zdravstvenih kadrov m pa raziskovanje na vseh področjih, ki smo jih omenili. Le od slednjega lahko pričakujemo novih, učinkovitejših orožij za boj proti tej bolezni in zmago nad njo.
Iz teh, bežno nakazanih vidikov boja proti raku in našega programa, se nam kaže tudi vloga našega Društva za boj proti raku, ki je prostovoljno združenje laikov in strokovnjakov, ki želijo pomagati zdravstveni službi pri zatiranju te bolezni. Akcija Društva se začenja tam, kjer se konča njena zmogljivost in pristojnost onkološke zdravstvene službe same, da bi mogla uveljavljati potrebne ukrepe ter tedaj, ko po uradni poti zbrana sredstva ne zadoščajo več za kritje potreb posameznih področij dejavnosti v boju proti raku. Društvo naj bi bilo posrednik med onkološko zdravstveno službo in javnostjo ter zadevnimi družbenimi dejavniki, posredovalo naj bi jim strokovno načrtovane programe posameznih dejavnosti v boju proti raku in potrebe za njihovo izvajanje ter jih hkrati mobiliziralo k sodelovanju in pomoči. Zato naj bi ta Teden veljal tudi kot spodbuda občanom in delovnim organizacijam tako za včlanjene v Društvo SR Slovenije za boj proti raku, kot tudi za pomoč pri njegovem delu, saj se bo s tem njihovo hotenje lahko najbolj učinkovito uveljavilo.
gledala in odprla na široko usta, ko sta nenadoma dobila tako svetleči funkciji. Večerja je bila čudovita. Za predjed smo dobili kranjsko klobaso z zeljem, na koncu pa še veliko različnih vrst dobrega borgundskega sira. Poleg vsake »rihte« smo pili drugačno vino.
Najbolje smo bili postreženi pri francoskih družinah. Nekaj nas je bilo na večerji, nekaj na kosilu. Na zborno mesto so nas prišli iskat z osebnimi avtomobili in nas odpeljali na različne konce mesta Dijona, nekatere pa so odpeljali tudi izven mesta. Bilo nam je zelo nerodno, ker se s Francozi nismo mogli pogovarjati, kajti nihče od nas ne zna francosko. Toda Bohinjci se znajdejo in kmalu so govorile noge in roke, nekateri pa so celo risali. Kosila so trajala tri debele ure. Na mizo so nosili mnogo jedi in če si vsako samo pokusil, si bil na koncu sit. Za glavno jed so bile francoske specialitete. To pa so bili polži in razne zelo iskane in dragocene gobe. Nekaterim ni bilo nič kaj prijetno jesti polže in imeli so občutek, da jih je v ustih vedno več. Po koncu kosila so nas odpeljali na skupno zabavo z vsemi gostitelji. V šaljivih igrah in plesu smo takoj našli skupni jezik in na koncu smo se poslovili kot najboljši prijatelji.
V Dijonu pa smo imeli tudi stalne spremljevalce. To so bili jugoslovanski delavci, ki so zaposleni v Franciji. Z nami vred so se veselili naših uspehov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Spremembe v proizvodnji suhomonložnega podboja
Dvoletna praksa v proizvodnji suhomontažnega podboja nam je prinesla velike izkušnje. Od tako imenovane 0-serije, preko SM-3 podbojev, smo se lotili pred približno enim letom novega podboja, ki ga imenujemo SM-5.
Razlika med SM-5 v odnosu na SM-3 je v tem, da ima SM-5 vse elemente iz furnirane iverice. Tako tudi za obloge ne uporabljamo več masivnega lesa iz eksote, temveč furnirano iverico debeline 16 mm, kar je zmanjšalo potrebe po uvoženih surovinah.
Tudi v samem oddelku suhomontažnega podboja se je v tem času precej spremenilo. V mehanični delavnici so nam izdelali še potrebne stroje in naprave, katere so bile potrebne za prehod od SM-3 na SM-5. Tako, da danes izdelamo skoraj vse faze
dela v samem oddelku. Prizadevanje vseh zaposlenih v oddelku, kakor tudi tehnične priprave in obratovodstvo je omogočilo, da smo se v kratkem času naučili izdelovati podboj, ki je izboljšan v odnosu na SM-3.
Člani delovne skupine so pridobili potrebna znanja za delo na vseh operacijah, če je to potrebno. S skupinsko normo smo izboljšali kvaliteto na vseh delovnih mestih, ker vsak delavec vidi svoj trud in vloženo delo šele na koncu izdelave kompletnega podboja, kateri se zloži v paket in se šele tedaj prizna za količino, ki je potrebna za normo, ki jo mora doseči skupina.
Delavci smo z delom zadovoljni in želimo, da bi se naši izdelki v čimvečji meri uveljavili na tržišču, kajti s tem bi bilo naše nadalnje delo zagotovljeno.
Cundrič Janez
Izvrtina za ključavnico in kljuko pri vhodnih in garažnih vratih v Mojstrani se izdela z verižnim rezkarjem v vertikalnem položaju kot kaže gornji posnetek.
Eskurzijn osnovnih šol
Tudi letos smo organizirali ekskurzijo osnovnih šol naše občine v sodelovanju s Skupnostjo za zaposlovanje — Služba poklicnega usmerjanja Radovljica. Ekskurzija potencialnih kandidatov za poklicne šole je bila dne, 13. aprila 1976 v TOZD Rečica.
Izbor kandidatov med učenci po osnovnih šolah je opravila tov. Magda Jensterle iz poklicnega usmerjanja Radovljica. Vabljeni so bili vsi, ki bodo letos končali osnovno šolo in ki so navedli v anketi o izbiri poklica tudi lesno stroko.
Vabilu so se odzvali v glavnem vsi, razen Osnovna šola Bohinjska Bistrica, ki se ekskurzije ni udeležila zaradi zadržka. Posamezni razredi osnovne šole Bohinjske Bistrice opravijo vsako leto ogled proizvodnje v TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica, zato ni nujno, da se udeležijo ekskurzije v TOZD Rečica.
Poleg tega tudi vodstvo šole seznani učence z našimi potrebami po učencih poklicnih šol. Ekskurzije so se udeležili:
Iz Osnovne	šole Gorje	4
Iz Osnovne	šole Bled	3
Iz Osnovne	šole Lesce	7
Iz Osnovne	šole Radovljica 6
Skupaj	20 kandidatov
Učenci so se zbrali pred TOZD Rečica. Najprej smo jih seznanili z organizacijo podjetja in proizvodnim programom. Posebno je bila poudarjena potreba po vajencih, ki jih potrebuje naša delovna organizacija in možnosti šolanja.
Nato so si ogledali celotni proizvodni program TOZD Rečica. Z učenci se je ekskurzije udeležila tudi tov. Magda Jenstrle iz Poklicnega usmerjanja Radovljica. Ona je tudi na sestankih s star-
ši po osnovnih šolah posredovala naše potrebe po teh kadrih. Smatram, da je taka ekskurzija zelo koristna, ker se učenci pri izbiri poklica neposredno seznanijo s proizvodnjo v lesni industriji, kar jim bo olajšalo življenjsko odločitev.
Nasplošno je zanimanje za poklicne šole vedno manjše, ker se vedno več učencev odloča za šolanje na 4-letnih srednjih šolah. To je omogočila tudi nova štipendijska politika, ki vsakemu zagotavlja štipendijo, ki je z ozirom na gmotni položaj potreben ne glede na smer in stopnjo šolanja.
Blaževič
Poklicna šola ob delu
V sodelovanju s Poklicno lesno šolo iz Škofje Loke smo organizirali oddelek poklicne šole ozkega profila za specializirane delavce v delovni organizaciji. Za ta korak smo se odločili, ker hočemo poleg splošne izobrazbe dvigniti tudi strokovno izobrazbo zaposlenih neposrednih proizvajalcev. Vsi, ki si želijo več znanja pri delu, se lahko vključijo v izobraževanje ob delu ter si tako pridobijo kvalifikacijo.
Kvalifikacija ozkega profila pomeni, da je posameznik kvalificiran za ožje področje dela, za razliko od širokega profila, ki izobražuje kadre za široko področje dela v neposredni proizvodnji.
Oddelek poklicne šole obiskuje 21 delavcev iz vseh TOZD. Pouk je na Bledu. Poteka v popoldanskem času dvakrat tedensko po
štiri šolske ure. Predavanja bodo trajala približno eno leto in pol iz naslednjih predmetov: slovenskega jezika, samoupravljanja s temelji maksizma, osnov organizacije dela, matematike, tehnologije, varstva pri delu ter po potrebi tudi praktičnega dela po preizkusu znanja.
Trenutno potekajo predavanja iz slovenskega jezika in matematike. Po opravljenih izpitih iz navedenih predmetov bomo nadaljevali z dvema naslednjima predmetoma in tako naprej do
konca. Ob zaključku predavanj opravijo slušatelji še zaključni izpit.
S	tem kandidati pridobijo po zakonu o poklicnem izobraževanju kvalifikacijo ozkega profila, za razliko od širokega profila, ko pridobijo kvalifikacijo po zakonu o srednjem šolstvu.
Kdor bo želel, bo imel možnost nadaljevati šolanje na širokem profilu s tem, da se snov, ki je bil p. predelana na ozkem profilu, ne bo več ponavljala.
temveč samo dopolnjevala. Pri nadaljnjem izobraževanju moramo posvetiti posebno pozornost izobraževanju neposrednih proizvajalcev. Brez enakomernega dviga strokovne izobrazbe vseh zaposlenih ni mogoče doseči želenega uspeha pri dvigu produktivnosti dela in uspešnosti poslovanja delovne organizacije. Ravno tako je potrebno vedno več znanja pri vključevanju_v delegatski sistem samoupravljanja.
Blaževič
Človek v
Človekova osebnost je produkt prirojenih in pridobljenih lastnosti. Tako bi lahko rekli, da je odraz stanja družbenega razvoja, potem njegovih teženj, z druge strani pa je izraz njegove okolice, ki stalno vpliva na razvoj njegove osebnosti. Seveda pa moramo stalno upoštevati njegovo fiziološko stanje.
Če analiziramo človekovo osebnost, ugotovimo, da je zdrava človekova osebnost podlaga za poklicno orientacijo, za njegovo dopolnilno izobraževanje ter tako dobre medsebojne odnose. Z analizo človekove osebnosti se bavijo industrijski psihologi, ki delavcu (ne glede na izobrazbeno stopnjo) svetujejo in pomagajo pri delu in na delovnih mestih. Velik pripomoček za neposredno analizo človekove osebnosti so psihološki testi, ki so se že vpeljali tudi pri nas v nekaterih podjetjih in so posebno upoštevani pri analizi vodilnih delovnih mest. V tujini se že dalj časa poslužujejo raznih pripomočkov, še dodatnih in bolj učinkovitih. Toda raziskave so pokazale, da je kljub uporabi testov značilna še vrsta faktorjev, ki vplivajo na razvoj človekove osebnosti.
človek — delavec v podjetju, na kateremkoli delovnem mestu pa je osnovna celica vsakega proizvodnega procesa. Na vprašanje, kako je danes z delavcem v podjetju, je neki nemški tovarnar dejal: »Narobe mislimo, če rečemo, da je človek središče pozornosti v nekem podjetju.« Iz tega je razvidno, da podjetje mora proizvajati in dosegati uspehe, dobičke. Človek naj bi bil v podjetju le številka, ki mora funkcionirati, če številka ne dela več, če ni sposobna, jo zamenjamo. To mišljenje velja v vseh nemških podjetjih.
Za naša podjetja je važen priden in dobro izšolan delavec. To moramo upoštevati za mlade, sposobne delavce. Vendar pa se spet ne sme star delavec smatrati za iztrošenega in neuporabnega. Ponavadi je premeščen na delovno mesto, ki ustreza njegovi sposobnosti in starosti.
Tu naletimo na padec osebnih dohodkov.
Ljudje so zaposleni v podjetjih v različnih poklicih in delovnih mestih. Če vzamemo posameznike v skupini (saj človek živi in dela v skupinah), potem je skupina sestavljena iz individualnih osebnosti s specifičnimi sposobnostmi in značaji. V medsebojnih človekovih odnosih se te sposobnosti izražajo v različnih pojmovanjih, mišljenjih in sodbah. Glede na posamezne funkcije so ljudje zaposleni kakor vodilno in izvršilno osebje. Prvi kakor drugi so lahko izvoljeni v upravne organe podjetja.
Pri proučevanju in raziskovanju delovnega vzdušja moramo upoštevati do neke meje osebno življenje teh ljudi (družina, starši, stanovanje). Vse je lahko neposredni vzrok za motenje normalne proizvodnje. Iz teh problemov pa je treba ustvariti dobro vzdušje, kot npr.: individualna in skupna iniciativa, samokritika, zadovoljstvo in uspeh na delovnem mestu. Ugotovljena dejstva pa je treba dobro proučiti in šele nato začeti z reševanjem slabega vzdušja, ki ga ima človek ali delavec v podjetju.
Lahko rečemo, da je človek osnovni element proizvodnje. Izvira iz družbe in njenega razvoja ter dela in ustvarja po njenih
podjetju
smereh, na osnovi prirojenih in pridobljenih lastnosti. S tem se srečamo z rezultati njegovega dela, na njegovo vlogo v družbi, na vlogo v posameznem podjet-
Resno
Na zadnji seji organizacije ZK Rečica smo komunisti ugotavlja, li, da je treba v sanacijske ukrepe vključiti take zadolžitve, ki bodo konkretno zadolževale odgovorne za preprečitev oziroma zmanjšanje izgub. Že v stabilizacijskem načrtu so bile nakazane določene poti izboljšanja stanja. Na osnovi prizadevanj za uresničevanje teh so prihranki na materialu očitni. Še vedno pa nam onemogoča boljše rezultate stalna dražitev surovine — cene izdelkov pa ostajajo na isti višini. Zaostrujejo se prodajni pogoji, težji pa so tudi pogoji plačila.
Več bo delati na področju stavbnega pohištva, ker bod» zaradi odobrenih investicij tam plačila bolj zasigurana. Seveda pa nam take odločitve narekujejo, da bo treba več pozornosti v proizvodnji zaradi kompliciranosti naročil. Več ukrepov bomo morali narediti v prid produktivnosti v proizvodnji in v prid racionalnega poslovanja nasploh. Denarja imamo sicer pri dolžnikih več kot smo sami dolžni in je v tej smeri poostritev plačevanja ugodna, smo pa po drugi strani v slabem položaju zaradi manj naročil, ker so kupne moči omejene zaradi takojšnje poravnave računov.
Zaradi omenjenih težav bo treba proizvajati boljše, cenejše in nabavno ugodnejše. Stabilizacijski načrt bo še naprej uveljavljati in izpopolnjevati. Sanacij
ju. Vse te lastnosti tvorijo človekovo osebnost. Glede na človekovo osebnost, njegovo izobrazbeno stopnjo in naravno inteligenco, se razvija tudi človekov odnos do dela ter način njegovega dela.
Jana BERAVS
nu delo
ske in stabilizaciske zadolžitve pa naj bodo izdelane na osnovi možnosti in s konkretnimi zadolžitvami. S sanacijskim ukrepom moram-o zagotoviti, da naredimo vsaj tisto, kar vsebuje plansko zadolžitev. Izdelovati pa bomo morali take izdelke po kakršnih bo povpraševanje. Hitra odločitev in takojšnja izdelava bo eden važnih ukrepov v proizvodnji. Potrebno pa bo izpopolniti strojni park, predvsem pa povečati proizvodnjo v korist takim izdelkom, ki so na tržišču iskani.
Člani ZK smo mnenja, da bo treba taka in podobna prizadevanja okrepiti. Tako bo analitična ocenitev delovnih mest stimulativni del v smislu zgoraj omenjenih prizadevanj. Vse probleme je treba na manjših zborih sproti reševati.
Na sestanku smo bili mnenja, da je treba več razgovorov z določenimi ljudmi, ki so predvideni za sprejem v našo organizacijo ZK. Vse večje potrebe krajanov, ki jih v kraju rešujejo, KS, narekujejo tudi več sredstev za reševanje teh. Zagotoviti je čimveč sredstev tudi iz virov TOZD v te namene. Nujno je tudi, da aktiv mladih delo poživi. Dva člana ZK sta bila določena za seminar ZK A programa.
Taki in podobni problemi so bili obravnavani na sestanku ZK TOZD Rečica.
Tand
Letošnje leto je leto proslavljanja 100-letnice rojstva našega velikega pisatelja Ivana Cankarja. Kot sin siromašnega krojača iz Vrhnike je skusil vso bedo pomanjkanja in revščine, kar je pozneje v življenju tako nazorno opisoval v svojih delih. Kot socialist je že takrat napovedoval združitev jugoslovanskih narodov. Cankarjevo izročilo je danes živo in aktualno — postalo je resnica! Posvetimo letos na vsakem mestu čast njegovemu spominu.
Poziv
Prvomajski izlet
Kovinarji : Lesarji 5:2 (2:2,1:0)
Na nogometnem igrišču v Bohinjski Bistrici sta se pred 400 gledalci pomerili moštvi iz TOZD »Tomaž Godec«. Na eni strani so bili zaposleni iz kovinskega oddelka in iz oddelka za vzdrževanje KOVINARJI, na drugi strani
enajstmetrovk pa so bili boljši KOVINARJI in zmagali z 5:2.
Strelci golov za zmagovalce so bili Repinc Janko in Kitič Zdravko ter za premagance Medja Albin in Urbanc Marjan. Gole iz enajstmetrovke pa so dosegli Ki-
Ekipi si podajata roke pred pričetkom »derbija«
Zmagovalno moštvo
pa je bila izbrana enajstorica iz oddelkov proizvodnje, LESARJI. Po izredno zanimivem in na trenutke zabavnem poteku igre se je tekma končala v regularnem času neodločeno. Po streljanju
tič Zdravko, Pikon Franci in Rabič Ivan. Zanimivo je bilo tudi to, da LESARJI niso dosegli iz enajstmetrovk nobenega gola.
ŽJ
Naše podjetje se bo tudi letos udeležilo letne Le-sariade, tekmovanja športnikov lesne industrije in gozdarstva. Da bi imeli na izbiro zadostno število tekmovalcev-dgralcev in pravočasne priprave, pozivamo mladinke in mladince, da se prijavijo v splošnem oddelku TOZD »Tomaž Godec« pri tov. Ivici Preželj najkasneje do 25. maja 76 za naslednje panoge:
ženske:
šah (potrebujemo 4 igralke) streljanje
(potrebujemo 4 strelke) odbojka
(potrebujemo 8 igralk) kegljanje
(potrebujemo 7 kegljavk)
Moški:
šah
(potrebujemo 4—6 igralcev/ streljanje
(potrebujemo 6 strelcev) odbojka
(potrebujemo 8 igralcev) kegljanje
(potrebujemo 7 kegljačev) mali nogomet (potrebujemo 8 igralcev) balinanje
(potrebujemo 5 igralcev)
Vse, ki se bodo prijavili v moški konkurenci opozarjamo, da izbirnih tekmovanj ne bo, zato naj se prijavijo samo tistd športniki, ki svojo panogo dobro obvladajo, ki imajo izkušnje in veselje ter resnost do treningov, ki bodo organizirani od 25. 5. do 15. junija letos na igriščih v Bohinjski Bistrici. Vodstvo celotne ekipe se bo po končanih treningih odločilo, kateri športniki bodo zastopali naše podjetje.
Posebej pozivamo dekleta, da se prijavijo za svoje panoge. Do tekmovanja je še precej časa, zato imajo vse možnosti trenirati posamezne discipline, privaditi se igranja ali celo naučiti se posamezne discipline. Zato ni nujno da sedaj dobro obvladajo posamez-. no zvrst športa. Potrebno je le pogum, veselje do panoge in resnost pri treningih. Rok za prijavo je 25. maj 76. Naše podjetje šteje cca 400 zaposlenih žensk in prepričani smo, da bi letos lahko sestavili dobro žensko ekipo v razpisanih panogah ter se kolikor toliko dobro pripravili za tekmovanje. Ne moremo si misliti, da imajo druge organizacije z manjšim številom zaposlenih žensk vsako leto na Lesariadi prijavljene vse ženske panoge, edino LIP Bled ne more storiti kaj takega. Zato ženske, prijavite se do roka v čimvečjem številu in s tem boste pomagale k visokem plasmaju naše OZD na Lesariadi.
Športno društvo LIP Bled
Primožič Rajko
Nepričakovano sem se odločil, da se odpeljem prav za praznik dela na ogled najlepše metropole Gorenjske, Bled. Ker sem bil toliko let član delovnega kolektiva vašega podjetja, sem se napotil tudi k žagi Rečica. Hotel sem videti svoje staro delovno mesto, od koder sem se odselil pred dobrimi štirimi leti. Razumljivo, da me je že ob vhodu sprejel prijazni vratar, na kar nisem dosti mislil ob ogledu ža-
Za šalo
Razpis novega delovnega mesta
V dnevnem časopisu sem zasledil naslednji razpis prostega delovnega mesta:
Na podlagi sistemizacije delovnih mest razpisujemo novo delovno mesto
EXTRA
SOCIOLOŠKI TEHNIK
L končana visoka ljudska šola z 10-letno prakso med ljudmi
2.	na razpolago mora imeti slonove živce
3.	aktivno znanje vsaj dveh živalskih jezikov
4.	zaželjeni s stanovanjem
Ponudbe pošlijte najkasneje do 31. 12. 1979 na naslov:
DAYWORK-TOPEX, Gorenjska ulica 13, LJUBLJANA
galnice. Bil sem zadovoljen, da sem od daleč videl bazen, pri katerem sem toliko mesecev nate-zoval svoje ude. Za takšno deio sem imel za tiste čase pred štirimi leti kar dober zaslužek. Kot izletnik sem se poslovil in se napotil v obrat Podnart. Le-ta me je kot prvomajskega izletnika še bolj zanimal, saj sem tu v času svojega službovanja imel tudi samsko stanovanje.
Ze pri samem vhodu tega obrata sem takoj ugotovil, da je v tem obratu zares stroga disciplina, katero so že tedaj uvajali. Vendar ob samem vhodu, takrat kat stanovalec in čuvaj, nisem dopuščal smetišč pri samem vhodu k obratu žagalnice... Kaj pa sem videl kot izletnik? Nekaj nepričakovanega. Veliko je napisanih člankov prav zaradi smetišč.
Moji zapiski, zapiski izletnika, naj se upoštevajo samo toliko, da ne morem pozabiti kraja, kjer so smetišča pri vhodu slab vzgled za podjetje. Ne morem tudi pozabiti praznih konzerv, ki so ležale prav do ograde pri vhodu. Mislim, da takšno situacijo ne moremo zagovarjati.
Če se še vrnem (kar pa upam, da bom še obiskal ta kraj), ne smem več naleteti na takšen iz-gled.
V današnjih časih res ne bi smeli tako ravnati. V štirih letih se lahko marsikaj zgodi, lahko se tudi odstranijo smetišča na neprimernem mestu. Vrnil sem se, da obudim spomine, ko sem tu delal, pa doživim tako razočaranje.
Dopis je resničen, to je izletniška zgodba nekdanjega sodelavca.
Spomin
na blefski grad
Na skali strmi tam stoji, to grad je blejski davnih, dni, ko zjutraj zarja se zbudi, najlepša slika se mi zdi.
Glej, ti človek, grad ta stari, dedje naši ga zidali, kamne s solzami kropili, zraven kleli in molili.
Tudi ječe so tam bile in so vislice strašile,
'in verige so tam bile, da tlačane so mirile.
Doli desno izpod grada vrbe stare tam stoje, vse povedati bi znale, kaj trpeli so ljudje.
Danes tam ni več graščakov, treba nam se bati ni, na grad sonce lepše sije, ker živimo v svobodi.
Jelka Korpar
Vzdihi
Na svetu je tako in tudi jutri bo, da delo naš je up, denarja čimveč skup.
Podjetje naše, tu je paše zdaj dovolj.
Delati bo treba bolj, v bodoče — tudi vroče.
Račun zaključni — protesti bučni.
Kje bi vzeli, če bi smeli zdaj denarce?
Kar čez klance se peljali in zadali rane v sklade.
Te navade naj ne bodo kar za modo!
Na svetu je tako in tudi jutri bo, da delo je naš up, denarja čimveč skup.
TAND
Izreki
»Govoriti je srebro, molčati pa
zlato.«
škoda, če bi bilo obratno, bi imeli konvertibilne sestanke.
»Ni vse zlato, kar se sveti.«
To je v redu. Sicer bi ostali brez javne razsvetljave.
»Rana ura, zlata ura.«
še en dokaz, da nekateri ne marajo zlatih ur.
»Roka roko umije.«
Nesodobno. VIP! VIP! (veze in poznanstva)
»Na dveh stolih se ne da sedeti.«
Je dejal nekdo in odšel — sedet ...
Dopisujte v Glasilo
Drugič osvojili pokol
V organizaciji OZD Alpetour je bilo drugo tekmovanje v kegljanju za prehodni pokal Alpetour. Naši kegljači so se tudi letos zelo izkazali, saj so ponovili lanskoletni uspeh in drugič zapored osvojili prehodni pokal. Premagali so vseh 25 ekip, kolikor jih je bilo na tekmovanju. V naši zmagovalni ekipi so nastopili Kitič Zdravko, Vidmar Jože in Tro-jar Srečko. Našo organizacijo pa so zastopale še 3 ekipe, ki pa so bile slabše uvrščene.
Tekmovanje je bilo tudi posamezno, kjer smo dosegli tudi velik uspeh, saj je najboljši član naše ekipe Kitič Zdravko dosegel v posamezni konkurenci tudi drugo mesto in s tem prislužil tudi nagrado dve steklenici šampanjca.
Tekmovalna pravila določajo, da osvoji tista ekipa pokal v trajno last, ki ga osvoji 3-krat V
zapored ali 5-krat izmenično. Glede na to ima naša ekipa vse izglede, da osvoji pokal prihodnje leto v trajno last, samo za tak podvig, pa bo potrebno več priprav kot doslej, kajti ekipe, ki so se uvrstile tik za našim moštvom, so »obljubile«, da bodo vse poskušale, da pokal ne bo tretjič in zadnjič v naših rokah.
Rezultati:
1.	Pajntar Andrej (Gradbeno podjetje Bohinj) 228, 2. Kitič Zdravko (TOZD »Tomaž Godec«) 222, 7. Trojar Srečko (TOZD »Tomaž Godec«) 198, 8. Vidmar Jože (TOZD »Tomaž Godec«) 196.
1.	LIP BLED TOZD »Tomaž Godec« I 616, 4. LIP BLED TOZD »Tomaž Godec« II 565, 7. LIP BLED TOZD »Tomaž Godec« III 527, 20. LIP BLED TOZD »Tomaž Godec« IV 477.
ŽJ
Tomaž Godec : Filbo
8:1 (4:0)
Moštvo naše tovarne
V sindikalni nogometni tekmi so izbrani igralci TOZD »Tomaž Godec« premagali enaj storico FILBO (prejšnje ime OZD Kovi-noobrt iz Bohinjske Bistrice) z rezultatom 8:1. Igralci FILBO so se dobro upirali boljšim igralcem našega TOZD, toda kaj več
kot borbeno igro in častni zadetek niso dosegli. Strelci golov za zmagovalca: Kitič Zdravko 4, Pi-kon Franci 2, Pikon Drago 1 in Podbevšek Jaka (vratar) iz 11-me-trovke. Za FILBO pa je dal častni zadetek Žvab Emiljan.
ŽJ
Beseda o ljubezni
Ljubezen naša je edina svetla pot, katera nas v življenju k sreči vodi.
Vse drugo mine in enkrat umre.
Ljubezen je edina naša znanka, navdaja nas z upanjem in hrepenenjem,
Vse drugo mine ali pa se spremeni.
Ljubezen tudi stokrat je neznanka.
Za kratek trenutek se zaljubiš.
Ko najbolj upaš, že ljubezen dogori.
Srce se kakor školjka zapre vase, težko pozabiš v duši drag obraz, a enkrat se ti le srce umiri.
In tedaj pomisliš: saj vse enkrat mine. Ljubezen mora spremeniti se v spomine.
Trenutki najbolj doživeti,
najtemnejše ure in najbolj temni dnevi,
utapljajo se v času, pozabljeni v preteklosti.
A ta ljubezen — naša znanka in neznanka — kakor sveča dogoreva skupaj z nami, tja do konca naših dni...
Napisala Jana Beravs
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher CiriL
Dopisujte v naše glasilo
München ... Ob 5.00 zjutraj.
Na vlak Ljubljana—Celje čakam.
Zaspano se oziram po ljudeh, ki so se komaj prebudili.
Potujejo na vse kraje in strani sveta.
Tu lahko slišiš različne govorice.
»Kuda?« me nekdo vpraša. »V Celje,« odgovorim na kratko, da ne bi vame dalje silil.
Ljudje so pač ljudje, nikomur ni verjeti.
»Mlad je še,« pomislim, »kaj dela v tujini?«
Odidem dalje po peronu, smrdi po nafti.
Megla zareže se kot nož v lica.
Nisem rad z ljudmi ta hip.
Brez besed bi rad ostal v samoti.
Saj vračam se v domovino.
VRNITEV
Srečanje z Bredo — nekoč sem jo resnično imel rad.
Ali je zdrava? Ima že fanta, moža ali otroka?
Morda pa name čaka in se za mano joka ...
Sto misli in sto vprašanj si sam zastavim.
Kar takole mimogrede — ko čakam na postaji.
Gotovo se je spremenila, kakor sem se tudi jaz.
Potem še mater v spomin prikličem.
Dobro vem: če nihče drug na svetu, me ona veselo bo sprejela in v sreči neizmerni gotovo me bo objela.
Z očetom moško si bova segla v roke, spet njive bova preorala, na travnike bova šla seno kosit.
Srčno prijatelje v gostilno bom povabil, vrnitev mojo bomo proslavili...
Spominjali se bomo lepih, mladih dni...
Pogledam na uro. Minute hitijo ... 5.20 ...
Ljudi pogledam. Gneča, prerivanje, prepir.
Med njimi stopam prav počasi, zadnji...
Ko sedem v kupe, še mislim: na Bredo, mater, znance in očeta.
Zagledam tisto belo mesto Celje, a vlak enakomerno dalje pelje ...
Jana BERAVS
Rešitev nagradne križanke »1. maj«
Srečni nagrajenci prvomajske križanke so bili:
1.	nagrada: Jelka Kunej
2.	nagrada: Jordan Blaževič
3.	nagrada: Drago Primožič
Komisijo so sestavljali: Ivan Robič, Stanko Iskra, Silva Jeglič in Nada Frelih.
Posredujemo pravilno rešitev križanke:
otorinolaringolog, mleko, Poreč, Bonanza, aroma, mav, Erik, nakana, reskripcija, reg, Sara, a, Dante, sa, g, 1, ekipa, alarm, ž, osat, pran, t, nato, iz, oaa, vt, ikra, o, ananas, stv, Irak, oc, s, u, lonec, potep, cin, epist, red, r, binom, sa, eoka, aja, a, banana, utka, na, aga, Parma, ovčar, ero, orni, ok, izdan, bitka, temperirati, via, acetiina usedlina, ot, oj, o, ar, Viko, tn, in, nm, i, Vardar, Tamara, isto, jarc, a, ednina, artist, akter, a, repa, nakit, Adria, or, ip, neon, avto, ae, iznos, e, r, o, Tina, a, dva, polkno, stotnik, R, prior, 1, ovn, elastika, sodnik, USA, aa, dež, Ana, spak, artist, m, t, Pagwa, stolar, oil, omika, ša, ra, anadol, inki, ura, Irka, Slovenija, Arrecife, vilfan, Vis, pa, e, Onatas, Ajairec, tt, sredstvo, en, jastog, eia, advokat, Avai.
Humor
Logika iz živalskega vrta
Zakonca sta nekoč obiskala živalski vrt. Ko je šla žena mimo kletke z gorilo, sta jo nenadoma zgrabili dve poraščeni roki in ji raztrgali obeko.
»Kaj naj storim?« je zmedeno zavreščala žena.
»Povej opici, kako te vedno glava boli,« je pripomnil njen mož.
Nauk: Bagor tistemu, ki je bil še zraven, pa ni imel kaj reči, ker mu ni bilo potrebno odgovoriti.
Izbira pri prevozu
Sin pravi očetu (pogovarjala sta se po telefonu):
»Očka, kateri razred pa naj vzamem na vlaku, ko bom potoval k tebi?«
Oče odgovori: »Drugi razred.«
Sin: »Zakaj pa drugega oče?«
Oče: »Zato, ker tretjega razreda ni.«
■■
Dolg jezik
Miha: »Ti, Janez, kakšna razlika pa je med taščo in pečenko?«
Janez: »? ...«
Miha: »Pečenka je dobra topla, tašča pa mrzla.«
Možakar je zamudil tudi zadnji avtobus. Poizkusil je z »avto-stopom«. Polni so drveli mimo, nekateri pa, kjer bi lahko prisedel, pa niso hoteli ustaviti. Pa se mimo pripelje avtohladilnik. Ta mu ustavi, vendar v kabini n,i dovolj prostora.
»Če hočete od zadaj, se lahko peljete,« mu nudi edino možnost šofer.
Po nekaj kilometrih se avto ustavi, ker so nameravali mesarji odložiti nekaj mesa. Ko odprejo vrata hladilnika, jih možakar nahruli:
»Ja, kaj pa odpirate, saj je tako in tako dovolj mraz!«
Skromnost na višku
Hribovski kmet korači po cesti s košem na rami. Mimo pripelje kmet s konjsko vprego. Pešec s košem poprosi voznika, če lahko prisede. Voznik mu prigovarja, naj kar zleze na voz. Ko se že nekaj časa peljeta, ogovori voznik kmetiča:
»Ja, ali ne boste dali koša z. ramen?« se čudi kmet.
»Ali ste res tako dobri, da boste koš tudi peljali?«
Rajko: »Janez, danes morate iti na železniško postajo. Moja tašča se pripelje ob 6. uri. Plačam vam 50 din.«
Janez: »Kaj pa če je ne bo?«
Rajko: »Potem vam dam še enkrat več.«
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH
KONEC APRILA 1976
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 404 delavcev in 13 vajencev;
TOZD Rečica 265 delavcev in 8 vajencev;
TOZD Mojstrana 50 delavcev in 1 vajenec;
TOZD Podnart 63 delavcev; TOZD Trgovina 11 delavcev; DSSS 74 delavcev;
SKUPAJ 867 delavcev in 22 vajencev.
Poročili so se:
Pikon Franc Frelih Marija Stare Srečko Rodili so se:
Pfeifer Alenki — hčerka Oblak Alojzu — sine
POPOTNIKI SMO
Popotniki smo.
Popotniki v veselju in sreči. Potujemo mimo zelenih in in modrih polj žalosti. V laseh se nam leskeče sonce z rumenimi žarki. Na naših obrazih so zrasli mozolji bledega časa. Ti imajo neskončne
korenine in koreninice. Včasih je v naših očeh svetloba, ki ne more več sijati.
Kdaj in kdaj se nam v duši rojevajo železne sanje. Z nočjo se sanje potopijo v zeleni vodi. Tako je bilo in gotovo bo še, da bomo samo mali
popotniki, v veselju in žalosti.
Pismo iz Ljubljane
Spoznala sem, da si imela prav.
Učila si me, kako je treba živeti.
Nekoč si mi rekla: »Hudo in lepo je živeti.«
In še si dodala: »Za srečo je vredno trpeti.«
Ti si mi vedno upanje dala, bita si edina na svetu, ki si celo srce mi razdala.
Spomnim se tistih tvojih besed, kako hudoben in dober je svet, v katerem živimo in tudi trpimo.
Hvala ti, mama, za vsak majhen nasvet, kako je treba živeti.
Jana Beravs