M^^^m f IL; V /K?
izdaja ^	J^V	nI	flW JBf M	Sf^BtkkjR	BBS
loletno 90 «, ^	W	jV M| ^	g	0	WŠl
V^JL^ ^^ M +J ^ IT ■■#
Kopitarjeva ul. 6/IIL
TeL 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan rjutraj razen ponedeljka ta dneva po prazniku.
Cek. ra&i Ljubljana št 10.650 za naročnino In ttev. 10.349
u Inserata. Oprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj. Novo mesto, Trbovlje
S turško-bolgarsko nenapadalno pogodbo so povsod zadovoljni
Časopisne in radijske razlage tolmačilo splošno odobravanje in posebno poudarjalo, da ta pogodba ni razveljavila dosedanjih obveznosti Turci.e in Bolgarije do tretjih držav
Skupnosi latinskih držav?
šale sedaj, ko je od tega minul kakšen teden, se začenja javnemu mnenju sveta nekaj svitati, o čem so se utegnili general Franco, Mussolini in maršal Petain rozgovarjati na sestankih v Bordigheri in v Clermont Ferrandu. Gotovega kljub temu ne vemo nič in tudi tako hitro ne bomo zvedeli; gre le za domneve, ki so precej verjetne.
Od samega začetka je bilo lahko jasno, da voditelj Španije ni imel namena posredovati za mir med Anglijo in Italijo. Zaradi tega bi Mussolini gotovo ne bil prišel v Bordiglicro na razgovor, pri katerem je bil navzoč na Francovi strani njegov zunanji minister Serrnno Suner, o katerem ve ves svet, da hudo sovraži Anglijo. Dinamika vojske je tako velika, da ni kar tako mogoče iztrgati iz nie državo, ki se je z eno stranko zvezala za biti in ne biti v dosego ciljev, ki jih je proglasila za svojo življenjsko nujnost. Čemu je torej bilo treba sestanka na italijanski Rivieri? Laliko bi se domnevalo, da je želja držav osi, da bi Španija, ki je že poleti 1939 zamenjala nevtralnost z »nevojskujočim se stanjem«, bodisi aktivno, bodisi pasivno postala državama osi zaveznica pri poizkusu zavzeti Gibraltar, zapreti morsko ožino in pripomoči k k temu, da bi državi osi postavili vojsko v španskem Maroku, odkoder bi bilo mogoče prodirati preko francoske kolonialne posesti tja, kjer bi bilo mogoče ogražati angleške vojne sile v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Toda tudi ta domneva ne stoji. General Franco ne bi bil tako dober državnik, kakor brez dvoma je, če bi tvegal korak, ki ga ne bi napravil niti njegov drug in vodja španske falange, Serrano Suner, pa tudi ne kakšen politik čisto povprečnega formata. Španija ie dežela, ki še vsepovsod krvavi na ranah, ki jih ji je prizadela državljanska vojska. Saj celo Švica, ki je nakopičena velike rezerve živil in surovin, toži zaradi posledic vojne, ki je povzročila resno gospodarsko stisko — kaj naj potem šele rečemo o Španiji? Ta je že po državljanski vojni potrošila vse svoje rezerve, razdejala svojo industrijo in izčrpala vse svoje kapitale ter se sedaj trudi, da bi postavila svojo kmetsko in obrtno proizvodnjo zopet na noge, da bi imeli državljani vsaj za silo jesti. Španija je, kar se tiče uvoza, ki ji donaša nujno potrebnih živil in surovin, kakor glede svojega izvoza, ki prinaša denar, nujno odvisna od Velike Britanije; ki itak ves čas, zavedajoč se, da more Španijo popolnoma odrezati od prekomorskih dežel, pritiska na Španijo, naj se ne da zapeljati na pot, ki bi jo ona sama rada šla. pa ne more, če noče postaviti na kocko svojega obstoja in razvoja. To dejstvo je v Evropi v obeh taborih tako dobro znano, da pametni ljudje, ko so slišali o sestankih na jugu Evrope, sploh niso mislili na tako možnost.
Iz tega sledi, da sta se general Franco in Mussolini bržčas menila o vseh drugih rečeh, nego o teh, katere jima je pripisovala večina tiste evropske publike, ki sodi bolj po svojih čustvih, nadah m strahovih, kakor po treznem razsodku. Treba je vedeti, da se je general Irranco sestal prej z Mussolinijem, kakor pa z voditeljem Francije, maršalom Petainom. To se pravi, da je hotel točno zvedeti mnenje šefa italijanske države, preden je začel razgovore z maršalom, ki so se tikali brez dvoma interesov vseh treh držav v sedanjem trenutku, še bolj pa v bodočnosti, ko bo treba misliti na to, kakšna naj bi bila po vojnem metežu nova doba Evrope. Francija, ki jo vodi maršal Petain, je popolnoma druga Francija, kakor ona, ki je pod vodstvom framasonstva podpirala prizadevanje mednarodnega boljševizma, da bi Španija postala na skrajnem zapadu Evrope trdnjava evropske revolucije v znamenju marksizma. Bil je maršal Petain, ki je kot poslanik Francije, potem ko je prizadevanje ljudske fronte doživelo popoln polom, upostavil kolikor toliko prijateljske odnošaje med Francijo in Španijo, ki je bila po pravici do dna duše užaljena zaradi zadržanja takratnih pariških mogotcev, ki so pošiljali španskim marksistom orožje, da bi zadušili upravičeni odpor španske narodne duše proti anacionalnim elementom, pa so tako zakrivili, da je Španija odšla v proti-franooski tabor. General Franco, najooljši španski vojščak, pa je bil tudi Petainov gojenec v slavni pariški vojaški akademiji ter svojega sivolasega učitelja brezmejno spoštuje. Zaradi tega ni nihče bolj poklican, kalcor on, da obravnava z maršalom Petainom vprašanja, ki prizadevajo interese Španije in Francije, pa tudi Italije. Francija zavzema važen položaj med Španijo in Italijo, kakor tudi med Španijo in Nemčijo, ker veže vse te tri države po kopni zemlji. Ona lahko obema, Španiji in Italiji, stori velike usluge in jima s svojim zadržanjem lahko veliko koristi. V kakšnem pogledu, tega danes še ni mogoče reči, pač pa bo v bodočnosti sodelovanje teh treh držav moglo veliko izdati na tehtnici mirovnih pogajanj, o katerih se danes še nikakor ne ve, ali bodo pogajanja med popolnoma premaganimi in na vsej črti zmagovitimi, ali pa bodo udeležene na njih velike in male sile, ki bodo spričo izčrpanih nasprotnikov na tehtnico lahko položile svojo več ali manj težko besedo.
Zato ima kaj veliko za sebe misel, da je na sestanku v Bordigheri in v Clermont Ferrandu bila sprožena misel tesnejšega sodelovanja med Španijo, Italijo in Francijo, ki jih druži »skupnost latinskega plemena«. To je seveda bolj beseda kakor dejstvo, zakaj na to skupnost se moremo zanašaii prav tako malo, kakor na slovansko ali germansko skupnost, ker niti ena, niti druga ali tretja niso igrale v odločanju usode narodov na evropski celini nikoli nobene odločilne besede; kvečjemu so bila ta gesla pomožna sila, če je kazalo, ali pa navadna krinka za druge namene. Torej skupnost latinske rase pri tej stvari ne bo igrala važne vloge, pač pa zemljepisni položaj teh treh držav, čijih obale tako na evropski, liakor na afriški strani, obkrožajo vso zapadno polovico Sredozemskega morja. Tesnejše sodelovanje med temi državami bi bilo torej stvarno močno utemeljeno tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledu in bi hkrati tudi moglo želo jamčili za njihovo politično in gospodarsko
Bolgarski tisk:
»Nismo se odpovedali svojim težnjam«
Sofija, 18. febr. Razen besedila skupne izjave bolgarske in turške vlade prinašajo listi komentar o pomenu te izjave. »Zora« pravi:
Turčijo zanima samo to, da Bolgarija ne napade nobene izmed njenih zaveznic. Tako se s to izjavo zagotavlja mir v vzhodni polovici Balkanskega polotoka, kar je tudi želja Nemčije in Sovjetske zveze. Bolgarija in Turčija bosta torej nadaljevali politiko prijateljstva, izvira j očo še izza svetovne vojne, politiko, ki jo je v mirnem času oblikoval pakt prijateljstva, podpisan v Ankari meseca septembra 1925.'
»Utro pravi v članku svojega glavnega urednika Tancva med drugim: Današnji sporazum med obema državama bo, naj se dogodki razvijajo kakor koli, prihranil Balkanu mnogo pretresljajev po zaslugi prijateljstva med Turčijo in Bolgarijo.
»Zarja« prinaša uvodnik pod naslovom »Pomen izjave«. List pravi: Izjava o odnosih med Bolgarijo in Turčijo je politično dejanje, ki ima pomen ne samo za državi, od katerih izvira izjava, ampak tudi za druge države na Balkanskem polotoku.
Bolgarsko-turška izjava prihaja v trenutku, ko se je na Balkanu pričakovalo, da bodo nastale velike izpremembe. Mislili so, da bosta Bolgarija in Turčija neposredno sodelovali pri teh izpremembah. Tuji in domači listi so mnogokrat razpravljali o raz-merju med Sofijo in Ankaro v zvezi z razvojem vojne, posebno v zvezi z italijansko - grško vojno. Poudarjali so turško stališče do zadržanja Bolgarije in možnost razširjenja vojne na Balkanu. Turški li,sti so odkrito izjavili, da je Turčija proti prehodu tuje vojske skozi Bolgarijo. Najnovejši dogovor med bolgarsko in turško vlado kaže v novi luči odnošaje med obema državama, v zvezi s tem pa tudi položaj na Balkanu.
Sofijska in ankarska vlada sta izmenjali misli o vojni in drugih dogodkih in se sporazumeli zastran nekih ugotovitev, ne da bi pri tem trpele n june pogodbe z drugimi državami. To pomeni, da ta izjava ne krši in tudi ne razveljavlja dogovora med Turčijo in Anglijo od oktobra 1939 in dogovora Turčije z balkanskimi državami iz leta 1937, ter tudi ne drugih turških pogodb. Prav tako pa to tudi pomeni, da bo Bolgarija ohranila svoje prijateljske zveze z državama osi, z Jugoslavijo in z drugimi državami, s katerimi jo vežejo njene koristi, ne da bi se odpovedala svojim izjavam. (AA.)
Nemško stališče:
»šele bodočnost bo pokazala vrednost te pogodbe«
Berlin, 18. febr. DNB. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je uradno besedilo bolgarsko-turške izjave o prijateljstvu prispelo šele davi, tako da ni moči zavzeti uradnega stališča do te diplomatske Listine.
V berlinskih političnih krogih izjavljajo pri tej priložnosti, da se sme bolgarsko-turška izjava o prijateljstvu, kolikor st že danes more to presoditi, smatrati za tvoren prispevek k ustalitvi položaja na evropskem jugovzhodu. Toda šele bodočnost bo pokazala, kako se bo to pokazalo v dejanju v podrobnostih. V omenjenih krogih nočejo v zvezi s tolmačenjem bolgarsko-turške izjave govoriti o stališču tistih držav, na katere se omenjena izjava ne nanaša neposredno, navajajo pa nervoznost, s katero predvsem Anglija reagira, in iz tega sklepajo, da ta pogodba očitno nima mesta v znani vojni zasnovi londonske vlade. Tu posebno naglašajo, da izjava o prijateljstvu, ki sta jo podpisali turška in bolgarska vlada, očitno potrjuje voljo obeh držav, da si ohranita svobodne roke v svojih lastnih življenjskih prostorih in da se ima presojati ta izjava brez zveze z ostalimi kombinacijami in kot prispevek za pomiritev evropskega
jugovzhoda, torej kot ureditev vprašanja, do katerega je stališče Nemčije že zdavnaj znano.
(AA)
V Turčiji:
»Napetost je popustila«
Ankara, 18. febr. b. Vse turško časopisje objavlja na prvi strani izjavo o nenapadanju in prijateljstvu Turčije in Bolgarije.^ Listi ne
1»rikrivajo svoje velike zadovoljnosti, da je tončno popustila napetost. Posebno važnost pripisujejo i/.javi turškega zunanjega ministra Saradzoglua in nič manjšo važnost izjavj bol-garskega ministra v Ankari, katero priobčujejo vsi listi na prvi strani.
Grško mneive:
»Med Grčijo in Turčijo še vedno obstoji vojaška zveza«
Atene, 18. febr. United Press: Grško javno mnenje je poročilo o nenapadalnem paktu med Turčijo in Bolgarijo sprejelo zelo ugodno. Vse grško časopisje brez izjeme podčrtava dobre strani te pogodbe, ki v ničemer ne razvezuje ne Bolgarije in ne Turčije dosedanjih obveznosti. Med Grčijo in Turčijo obstaja vojaška zveza. Ncnapndalna pogodba med Bolgarijo in Turčijo Turčije torej ne odvezuje od njene dolžnosti, da izpolni vse, kar ji nalaga vojaška zveza z Grčijo. Grški listi pristavljajo, da je ta pogodba zelo koristno orodje miru, kajti po besedah turškega zunanjega ministra l>o sedaj mogoče balkansko ozemlje potegniti še dalje proč od vojne.
Stališče Angli e:
»Z našo vednostjo in našo odobritvijo«	'
London, 18. febr. b. Ob podpisu turško-bolgarskega prijateljstva pišejo »Times«, da vlada med turškim in angleškim generalnim štabom popolni sporazum in da je do te bolgarsko-turške izjave prišlo z dovoljenjem angleške vlade.
London. 18. febr. Londonski radio: Govornik v londonskem radiu je danes glede turško-bol-garskega nenapadalnega pakta označil stališče
švicarski list daje sliko o položaju na jugovzhodu z berlinskega razgledišča
»Neue Ziircher Zeitungc objavlja daljše poročilo svojega dopisnika v Berlinu o razvoju diplomatičnega delovanja velesil osišča na jugovzhodu Evrope. Berlinski člankar piše med drugim:
Že nekaj dni pričakovana pospešitev diploma-tičnih razvojev na jugovzhodu Evrope se je začela z obiskom jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča v Nemčiji. V uradnih berlinskih krogih o tem ne govorijo nič. Toda po poročilih, ki jih dobimo v poučenih diplomatičnih krogih, spada ta sestanek v okvir nemške balkanske politike.
Jugoslovanski državniki so potovali v Nemčijo na ljubeznivo povabilo nemške vlade in je bilo to potovanje seveda pripravljeno. Nemška vlada bi bila rada poučena o nevtralnostnem stališču Jugoslavije. Nemčija stoji pred velikimi odločitvami v vzhodni Evropi in je razumljivo, da bi rada ugotovila, da sme v vsakem primeru računati na nevtralnost Jugoslavije tudi takrat, če bi
angleške vlado kot zadovoljivo. Dejal je, da je Anglija zelo zadovoljno s podpisom tega sporazuma. Angleška vlada da je bila vedno in sproti poučena o razvoju pogajanj, ki so dovedla do pogodbe in nima iK.brncga povoda biti nezadovoljna. Turčija da je ostala zvesta svojim dosedanjim obveznostim do Anglije, istočasno pa je dala slovesen dokaz, da je miroljubna in da nima nobenih napadalnih namenov. Turčija jc tudi napravila zelo hvalevreden poskus, da pritegne nase tudi druge balkanske države v skupnost, ki je odločena braniti svoj mir in svojo nevtralnost. Angleška vlada je to politiko odobrila in tudi sporazum sam v polnem obsegu odobrava.
Govornik je nadalje izjavil, da Anglija z veseljem sprejema na znanje izjavo bolgarske vlade, da nima nobenih napadalnih namenov. Iskrena želja angleške vlade je, da bi Bolgarija ostala nevtralna v polnem pomenu le besede in da bi ohranila svojo neodvisnost. Če bi se pripetilo, da Bolgarija izgubi oboje, to ne bo krivda Anglije, marveč krivda nasprotnikov Anglije. Kajti angleška vlada slovesno izjavlja, da ne bo storila ničesar, kar bi Bolgarija mogln tolmačiti kot napad na njeno neodvisnost ali na njeno nevtralnost. Od strani Anglije se Bolgarom ni treba bati nobenih težav. Razume pa se, da bo moralo Anglija storiti primerne obrambne ukrepe, če bi se bolgarsko ozemlje po krivdi drugih spremenilo v bojno ozemlje proti njej sami ali proti njenim zaveznikom.
Nemške manjšinske čete v Romuniji
Instanbul, 18. febr. Assoc. Press: Voditelj nemške narodne skupnosti v Romuniji, Schmidt, je po poročilih, ki so prišla .semkaj, objavil, da jc nemška narodna manjšina organizirala svoje lastne mitične čete, ki se imenujejo »Einsatz-Staffeln« (E.S), odnosno »Deutsche Mannschaft« in ki štejejo že 35.000 mož.
20 nemških divizij v Romuniji
Tsta poročila navajajo, da ima Nemčija zdaj v Romuniji že 20 divizij svojih čet (okroglo 400.000 mož), ki so začele prihajati v Romunijo na podlagi prošnje generala Antonesca nemški vladi, naj pošlje v Romunijo vojaške inštruktorje. da bi izvežbali romunsko armado. Osem teli divizij (150.000 mož) se nahaja že onstran Donave v Konstanci v romunski Dobrudži in bodo pripravljene za zasedbo Bolgarije, če in kadar pride ura za to operacijo.
nastopile kakšno diplomatične ali vojaške motnje na vzhodnem prostoru. Ni verjetno, da bi se bili razgovori razširili na vprašanje vstopa Jugoslavije v okvir trojne zveze. Nasproti precej nejasnim predstavam o stališču sil na vzhodu, predstavam, ki nastajajo iz kombinacij, ki sovjetskim in turškim virom prisojajo nekoliko pretirano težo, bi iz berlinskega razglednika mogli postaviti naslednjo podobo:
1.	Razširjenje nemške ga delovnega območja, ki je nastalo po zasedbi romunskih petrolejskih vrelcev pn nemških četah in tudi zaradi prihoda nemških učnih edinic v Romunijo, v smeri proti jugu, to se pravi proti Egcjskem morju, je zelo verjetno.
2.	Pristanek Bolgarije je za vsako takšno pobudo že v naprej zagotovljen.
3.	Jugoslavija je dala ponovno zagotovilo svoje stroge nevtralnosti.
4.	Turčija, ki je sicer pripravljena z orožjem v roki odbiti vsak poskus kršitve svojega lastnega državnega "zemlja, pa naj pride od katerekoli strani hoče, se najbrže v balkanske dogodke ne bo vmešavala. (Podpis nenapadalnega pakta med Turčijo in Bolgarijo je to mnenje, napisano v >NZZ« pred nekaj dnevi, popolnoma potrdil).
5.	Odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko Zvezo so takšnega značaja — in dejstva v zadnjih mesecih so to zadosti jasno pokazala — da o kakšnem sovjetskem vplivu na razvoj nemških načrtov ne more biti najmanjšega govora.
Madžarska presoja o stališču Jugoslavije do bodočih dogodkov na jugovzhodu
Budimpešta, 18. febr. Associated Press: Madžarsko časopisje posveča še vedno veliko pozornost jugoslovanskemu obisku pri Hitlerju v Nemčiji. Listi naglašajo, da la obisk ni bil nekaj nepričakovanega, nekaj nenadnega, marveč samo nadaljna razvojna stopnja v že dalje časa trajajočem izmenjavanju misli mod Nemčijo in Jugoslavijo po običajni diplomatični poti. Pobuda za to potovanje je ofividno prišla iz Nemčije. Listi, ki še vedno ne poznajo vsebine teh razaovorov, menijo, da so pri triurnem razgovoru obravnavali splošne odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo s posebnim ozirom na grško-italijansko vojno, na
(Nadaljevanje na 2. strani)!
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno.
Zemunska vremenska napoved: Precej toplo, v glavnem oblačno, ponekod neka' dežja ia megla.
Angleško sporočilo v Sofiji
Anglija ne bo ogražala bolgarske nevtralnosti, toda bo prelomila z njo, iko krši njeno nevtralnost kakšna druga država
London, 18. febr. b. Ob priliki bolgarsko-turškega pakta je dal angleški poslanik v Sofiji bolgarski vladi po nalogu angleške vlade naslednjo izjavo:
neodvisnost. Tudi so te tri države katoliške in to spričo dejstva, da sedanja vojska odloča tudi o svetovnih nazorih, ni brez pomena. Misel je v političnem pogledu precej podobna misli o zvezi balkanskih narodov, ki se je večkrat sprožila in njeno nujno potrebo uvidevajo vsi, ki so prizadeti, žal pa se še ni uresničila. Vidimo torej, da sta sestanka med španskimi, francoskimi in italijanskimi državniki bila daleč večjega pomena, kakor bi kdo mogel misliti, in da sta se tikala stvari, o katerih se je sanjalo le malokomu.
Misel je vsekakor pomembna; če se bo uresničila, pa je prav tako uganka, kakor marsikaj, kar se danes poraja sredi hudega vrenja sedanje dobe.
»Vlada Nj. Veličanstva bi pozdravila nevtralno in neodvisno Bolgarijo, ki bi bila obvarovana od sedanjega oboroženega spopada. Zaradi tega se angleška vlada veseli tesnega in prijateljskega sodelovanja s svojimi sosedi. Anglija ne namerava ogražati bolgarske nevtralnosti in tudi nima interesa, da bi sc Bolgarija žapletln v vojno.«
New York. 18. febr. b. Oddaja »CBC« je bila prekinjena danes ob 15.(2 z objavo, da so ta trenutek sprejeti brzojavko poročevalca UP iz Sofije, ki sc glasi:
»Anglija je izročila danes ob 14 pc svojem poslaniku Williamu Rcndellu bol.
Enrski vladi noto, v kateri ^o opozarja, da o vsako pasivno zadržanje Bolgarije v primeri napada s tretje strani imelo za posledico prekinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Bolgarijo in da bo ta postopek vodil Bolgarijo naravnost v vojno.«
Sodbe švicarskih in madžarskih listov o mirni in nevtralni politiki Jugoslavije
Vedno več pristašev sporazuma
»Hrvatski Dnevnike prinaša uvodni članek, kjer najprej govori o sestanku naših državnikov v Berghofu, nakar nugluša velike dobre posledice sporazuma, ki ga je treba odločno nadaljevati. Nato pa pravi: »Izstop bivšega pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča iz vlade ni v nikaki zvezi s politiko sporazuma, ker je dr. Lazar Markovič še naprej ostal pristaš te politike. Ta izstop je le posledica nesoglasja srbskih politikov glede čisto srbskih političnih vprašanj. Tako ga je treba tudi razumeti. Prav zaradi tega, Ker jo v tem vzrok demisije, z njegovo d emisijo ni bila storjena nobena škoda sami ideji sporazuma. Akcija za zbiranje radikalov, ki se zdaj vnovič nadaljuje, bo tudi služila temu namenu. Nobenega dvoma ni, da bodo pri tem sodelovali vsi tisti činilci, ki so že doslej na tem delali...«
Ne maramo posredovalcev in tolmačev!
Pod tem naslovom je v svojem »Srpskem ognji-<tu«, ki izhaja v Zagrebu za srbsko kmečko ljudstvo na Hrvatskem, Dušan Bogunovič napisal uvodnik, kjer se peča s sporazumom, o katerem pravi, da je »iz temelja spremenil duha in delo narodnega in državnega življenja Jugoslavije.« Nato pa napada predsednika izvršilnega odbora SDS g. Večeslava Vilderja, kateremu očita, da hodi v Belgrad tolmačit mišljenje Srbov na Hrvatskem, čeprav 6e ne ve, ali je ta gospod Srb, Hrvat, Jugoslovan — ali kaj. Končno pa pravi: »Razumemo, da gospodje dr. Srd-jan Budisavljevič, Sava Kosanovič in drugi hočejo biti tolmači mišljenja Srbov v banovini Hrvatski. Oni imajo to pravico, ker so Srbi, ker so se pečali s srbskim narodnim življenjem, čeprav nimajo za seboj večine. Ne razumemo pa, da isto v imenu Srbov dela gosp. Večeslav Vildcr in da to sprejemata prav tako SDS kakor tudi HSS. Kot glasilo resničnega mišljenja Srbov v banovini Hrvatski enkrat za vselej pravimo, če gre za gospoda Večeslava Vilderja, da njega ne potrebujemo za posredovalca in tolmača med Srbi in Hrvati, med Zagrebom in Belgradom. To je eno. Drugo pa je, da zastopnike HSS, vso javnost in vse politike zunaj banovine Hrvatske prosimo, naj to vzamejo na znanje ter naj se po tem ravnajo Če bodo to sprejeli, se bo marsikaj med Srbi in Hrvati zboljšalo in zjasnilo.« — Omenjeni srbski list, se na drugem mestu izjavlja, da je glasilo skupine srbskih intelektualcev v Zagrebu, katera želi, da bi se odnošaji med Srbi, Hrvati in Slovenci uredili na podlagi sporazuma, ker jih ni mogoče urediti na podlagi edinstva. Ta sporazum bi moral biti sklenjen med večino Srbov, večino Hrvatov in večino Slovencev, pravi list.
»Seljačka Sloga« o Matici Hrvatski
»Seljačka Sloga«, glasilo hrvatskega društva istega imenu, se tudi peča z vprašanjem komisariata pri Matici Hrvatski ter napada bivšega predsednika Matice prof. Lukasa, češ da je izpodkopaval vse tisto, za kar se je hrvatski seljački narod boril. Nato pa pravi: »Temu je napravil konec ban dr. šubašič, ko je razpustil odbor-Matice Hrvatske, ki je bil izvoljen po LukasoVem političnem govoru na zadnjem občnem zboru, ter na njegovo mesto postavil za komisarja prof. Antona Mortinoviča. šepetanje prof. Lukasa, češ da so tak boj on in njegovi tovariši vodili tudi zoper diktatorske režime, pa niti Živkovič, niti Srskič niti, Jevtič niso razpustili odbora — to šepetanje ni umestno, ker: 1. odbor Matice Hrvatske ni vodil nobenega boja. Ta boj je vodil in vzdržal hrvatski seljački narod. 2. Če ravnanje Matice Hrvatske v diktaturi imenujejo »boj«, to še nikakor ne opravičuje sedanjega ravnanja bivših Matičarjev. Nekaj drugega je, če se Hrvati bojujejo zoper nehrvatski in protihrvatski režim, nekaj drugega pa je spet, če to delajo nekateri zoper organizirano hrvatsko večino, in sicer istočasno, ko so zastopniki te večine začeli delati, da bi ta boj izrabili za hrvatski narod . .. Seljačka Sloga želi, da bi prof. Martinovič svojo nalogo čimprej dobro pravil, nakar naj bi se vrnil na svoje staro delo, ki ga je 20 let opravljal v Bosni in Hercegovini ter ga je lansko jesen nadaljeval tudi v gornji Hrvatski.«
»Pečeni golobi«
V brodski »Riječi«, ki je glasilo SDS, piše dr. Krizman članek o pečenih golobih, kjer brez dvoma hoče zavrniti neko tujo propagando, katera se najbrž razširia tam doli.: »Tudi v našem socialnem in gospodarskem življenju jih je, ki čakajo na pečene golobe. Ko bi bilo treba na)več delati, se najmanj dela, zahteva pa največ. Kakor da bi se ljudem bilo nebo odprlo, ko se vsaka želja mora in more izpol-nitil Po niti vsakdanjega kruha ni za vsakega dovolj. Sestavljajo se gospodarski programi, obravnavajo razne ideologije, katere obljubljajo raj na zemlji. Pa ne bo vse skupaj nič pomagalo. Ni napredka in človeškega blagostanja brez dela, brez gospodarske sposobnosti, brez discipline in brez zaupanja v svojo prihodnjost. Delo pa mora biti toliko boljše in disciplina toliko večja, kolikor bolj je ogrožen obstanek naroda in kolikor bolj naj bi gospodarstvo služilo narodni skupnosti in socialnim namenom. Kmečki človek vse to dobro ve, kadar misli s svojo glavo. Ve, da pečeni golobi ne letajo. Delo na zemlji ga uči, da eo prazne besede in upi brez koristi in nori ter da je vse v življenju treba izdelati, si priboriti in si ohraniti. Tako je tudi z našim narodnim položajem .. .<
Politični dogodki
Pogovori med Cvelkovičem in Stanojevi-čem v ospredju zanimanja
Belgrad, 18. febr. m Po povratku večine ministrov v Belgraa vlada v prestolnici zopet živahno politično življenje. V Belgradu je bilo tekom dneva več političnih sestankov in konferenc, ki so jih imeli člani kr. vlade. Razpravljali so o tekočih vprašanjih ter aktualnostih političnih dogodkov.
Belgrad, 18. febr. m. V Belgrad sta se davi vrnila iz Slovenije g. imn. dr. Kulovec in prosv. minister dr. Krek. dalje se je vrnil iz Brčke minister za gozdove in rudnike dr.Kulenovič. Nocoj pa pričakujejo g. predsednika Cvetkoviča iz Niške banje.
G. minister dr. Kulovec jo v svojem kabinetu reševal tekoče zadeve. Nato pa je sprejel razne deputacije ter izvršil več važnih posredovanj pri posameznih ministrstvih. Med deputacijami je sprejel tudi zastopnika tiskarnarjev in grafikov, ki so imeli te dni zborovanje v Belgradu, ter so razpravljali o raznih zadevah, ki se tičejo grafične stroke. G. minister je deputaciji obljubil vso pomoč.
Deputacijo je sprejel tudi prosvetni minister dr. Krek, ki je prav tako obljubil vso svojo naklonjenost V deputaciji je zvezo zastopal g. Hrova-tin, grafično delavstvo pa g. Kosem. Prosvetni minister dr. Krek je imel dopoldne konferenco z načelnikom prosvetnega ministrstva in razpravljal znjim o vseh stvareh, ki se tičejo sestave proračuna.
Prometni minister inž. BešliČ je pregledoval računske oddelke v ministrstvu. Minister za telesno vzgojo Ljubomir Pantič pa je konferiral z načeln'ki zaradi preosnove nekaterih zavodov kraljevine Jugoslavije.
Pozornost politične javnosti je bila usmerjena na včeraj začeti razgovor med predsednikom vlade Cvelkovičem in vodjo staroradikalov Aco Slanoje-
vitem. Včerajšnjemu prvemu sestanku dopoldne Je
snoči sledil drugi sestanek, ki sta ga imela v banovinskem hotelu v Niški Banji. Sestanek je trajal tričetrt ure. Danes dopoldne se je g. predsednik vlade tretjič sešel v banovinskem hotelu s Stano-jevičem. Razgovor je trajat od 10.40 do 11.40. Po sestanku je predsednik vlade izjavil časnikarjem:
»Danes ni nič novega, najnovejše je pač to, da potujem v belgrad.« Politični krogi polagajo temu sestanku veliko važnost v nadaljnem razpletu in konsolidaciji naših notranjih političnih problemov. StauojeviČ bo ostal v Niški Banji ter ga bodo obiskali še nekateri člani staroradikalnega političnega odbora i i Belgrada, med njimi predsednik Miloš Tri/unovič in Miloš Bobič. V Belgrad je davi do-potoval novi senator prota Kecmanovii.
Belgrad, 18. febr. m. V zvezi s političnimi razgovori, ki sta jih imela predsednik vlade Cvetkovič in vodja staroradikalov Aca Stanojevič, je davi od-[M>toval v Niško Banjo tudi zastopnik Ace Stano-jeviča, bivši minister Miša Trifunovii, ki se je po prihodu v Niš takoj odpeljal v Niško Banjo, kjer je obiskal g. Stanojeviča. Sestanek je trajai dalj časa. Časnikarjem je pred sestankom Trifunovič samo izjavil, da jim ne more nič povedati. V Niški Banji bo ostal morebiti tudi do pojutrišnjem.
Glede včerajšnjih in današnjih razgovorov, ki sta jih imela predsednik vlade Cvetkovič in gosp. Stanojevič v banovinskem hotelu v Niški Banji, poročajo iz Niša, da so ti razgovori potekali zelo ugodno, kar potrjuje tudi dobro razpoloženje obeh državnikov. 0 vsebini razgovora do sedaj še ni ničesar znanega, toda dobro poučeni krogi iz Niša poročajo, da sta se predsednik vlade in g. Stanojevič razgovarjala s stališča splošnih interesov in zunaj strankarskega okvirja. Gospod predsednik vlade je popoldne ob 3.20 odpotoval z letalom v Belgrad. aJ___
Umetna gnojila brez carine
Belgrad, 18. febr. m. Ministrski svet je na damaišnji seji sprejel odlok, s katerim je ukinjena carina na vsa umetna gnojila. S tem so postala inozemska umetna gnojila pristopna našemu kmetijstvu, domača gnojila pa se bodo morala poceniti, ker sicer ne bodo mogla konkurirati inozemskim gnojilom. Zaradi vojne sicer ne moremo uvažati toliko gnojil, kot bi jih sicer v mirnem času lahko, vendar pa se že zdaj oglašajo ponudniki. Po izjavi madžarskih tvrdk bo stal umetni soliter 175 din za 100 kg fco jugoslov. meja. Z ozirom na visoko ceno čilskega solitra, bo ta umetni soliter, ki je naravnemu popolnoma enakovreden, ra.zen tega pn mnogo cenejši zelo dobrodošel našemu kmetu. Zato pričakujejo zastopniki inozemskih tvrdk velika naročila. Tudi zastopniki nemških tvrdk se zanimajo za nove odredbe, vendar dosedaj še niso dali ponudb.
Ravnateljstvo za prehrano v Belgradu je začelo lansko jesen akcijo za pocenitev umetnih gnojil. Zbiralo je naročila zadrug za nakup dušika, ki ga je tovarna v Rušah na njegovo jK»budo znižala za 20%. Kljub temu, da je znižana cena veljala samo d<) 31. decembra lanskega leta, je bilo po posredovanju ravnateljstva za prehrano prodanih okrog 150 vagonov apnenega dušika, Kar j>omeni za naše kmetijstvo prihranek, ki presega pol milijona dinar-
t'ev, od katerih odpade tri petine na Slovenijo, i je to priliko izkoristila v največji meri.
Marko Cemovič umrl
Belgrad, 18. febr. Tukaj je umrl v 60. letu starosti Marko Cemovič, star publicist, kulturni delavec, diplomatski zastopnik bivše kraljevine Srbije in državni podtajnik notranjega ministrstva v pokoju.
Koliko {e Nemcev v Jugoslaviji
Zadnja številka »Ravnopravnosti« prinaša članek, kjer poroča o številu Nemcev v naši državi. List naglaša, da je pastor Baron na mariborskem zborovanju nemškega Kulturbunda trdil, da je Nemcev v Jugoslaviji 700.000, kar za njim poudarja tudi »Deutsches Volksblatt«. Državna statistika iz leta 1931 pa je naštela vseh Nemcev v Jugoslaviji 499.969, ki so izjavili, da je njihov materin jezik nemški. »Ravnopravnost« dalje naglaša: »Če od tega števila odštejemo število nemških državljanov in nemških Židov, dobimo 472.322 jugoslovanskih državljanov, ki so Nemci, kar znaša 3.4%.« Nato list pravi, da število Nemcev od leta 1921 v Jugoslaviji stalno pada. Iz Slovenije in drinske banovine se močno izseljujejo, v Vojvodini pa izumirajo, ker število nemških rojstev tamkaj stalno pada. V tem pogledu navaja »Ravnopravnost« številke iz statistike g. Wiinschta, ki je spisal knjigo o tem vprašanju. Knjiga še ni izšla, pač pa je Wiinscht sam v božični številki »Volksrufa« podal izvleček svoje knjige, kjer je tole dognal: »Med 116 občinami v Vojvodini, kjer Nemci prebivajo v večjem številu, je 70 občin, kjer je v treh letih 1937—1939 — umrlo več Nemcev kakor pa se jih je rodilo. Med 77 občinami, kjer imajo Nemci večino, jih je le 22, kjer je bilo vsaj toliko rojstev, kolikor jih je treba, da se je vzdržalo številčno stanje. — Na drugi strani »Ravnopravnosti« pa beremo, da je glavno glasilo Kulturbunda »Deutsches Volksblatt« uvedlo posebno rubriko z zibelko, kjer po imenu navaja vse tiste nemške družine, kjer se jim je rodil četrti otrok, kar naj pripomore k povečanju nemške rodnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
risotnost angleških letalskih čet v Grčiji, in na položaj Bolgarije. Razgovori so razčistili položaj na Balkanu. Potovanje samo ni nobeno čtido. Z ozirom na dobre odnošaje med obema državama je treba vendar le poudariti, da že dalje časa ni bilo neposrednih stikov. Knez Pavle je bil v Nemčiji že pred dvema letoma. V tem času so bili sicer številni medsebojni obiski ministrov ln vladnih govornikov, toda temeljitejših razgovorov ni bilo.
Odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo so dobri, prijateljski in lojalni. Kajti, odkar je vojna izbruhnila, sta se obe državi potrudili, da sta ostali droga do druge strogo na prvotni črti. Po drugih balkanskih državah se mnogokrat sliši, kako obširno in ljubeznivo Nemčija postopa z Jugoslavijo. Medsebojni gospodarski razgovori so mnogo k temu prispevali. Jugoslavija pa si je brez dvoma tudi v »adnjih 19 mesecih pridobila brez vsakega dvoma velike zasluge za ohranitev mirn na Balkann. Čeprav Imajo Srbi, Hrvati in Slovenci celo vročo politično nrav. se je Jugosla-
vija v pravem pomenu besedo zakorenlnila v ne-vtralnostno življenje, ki ga je sprejelo tudi vse prebivalstvo. Takšnega razvoja bi pred dvema letoma nikdo ne bil pričakoval.
Zaradi tega mislijo, da so bili razgovori v Berchtesgadenu, ki so se tikali predvsem dveh vprašanj: 1. položaja, ki je nastal zaradi preloma nicd Romunijo in Anglijo, ter 2. položaja, ki bi moral nastati y Bolgariji v primeru preloma med Nemčijo in Grčijo, prisrčni in obojestransko polni dobre volje. Jugoslavija ho. tako sodijo tukaj, tudi v primeru, da bi v Bolgariji nastopile kakšne motnje v zvezi i nemškimi četami. ki bi skozi njo šlo na grško bojišče, ohranila svojo nevtralnost. '	■ ... » ■
, > .	> V f »	V	'» ! '
.... • \ , „> r-	'V-!*
# . I -M. -j	- - |t	J	. « '
...	. ker v Berlinu priznavajo In spo-
štujejo stališče Jugoslavije, da bi nedotakljivost svojega državnega ozemlja in vse svoje obveznosti stroge nevtralne države branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Boris v Nemčiji?
Bukarešta, 18. febr. ap. V tukajšnjih političnih krogih so z velikim zanimanjem sprejeli tudi novico, da je bolgarski kralj Boris v strogem inkognitu odpotoval v Nemčijo, kjer se bo sestal s Hitlerjem. Kakšen naj bi bil cilj tega potovanja, ne vedo, vendar pa navajajo celo vrsto možnosti, med katerimi zelo pogosto omenjajo tudi željo Bolgarije, da bi si priborila izhod na Egejsko morje.
Nastavljeni učitelji
Belgrad, 18. februarja, m. Prosvetni minister dr. Krek je podpisal odlok, s katerim so postavljeni za učitelje (učiteljice) v Sloveniji naslednji abituirenti (abiturientke): Vincenoij Bene pri Sv. Jurju pri Litiji, Alfred Tomažič, Bušeča vas, Jožef Brinovec, Zagradec, Stanislav Novačan, Mirna peč, Aleksander Bokorel, Hinje, Alojz Krumberger, St. Janž pri Krškem, Marija Dolinšek, Bela Cerkev pri Novem mestu. Franc Cvenklel, Gaberje, Miloš Setina, Podsenice, Marija Kos, St. Jošt, Metka Cim-peršek, Knežja vas, Breda del Linz, St. Rupert, Matija Jamec, Šv. Jurij. Pavla Javornik, črneča vas, Tatjana Lesjak, St. Ilj pod Turjakom, Irena Robič, Zagradec, Nada Ukmar, Bela Cerkev, Zlata Gogala, Brezdinje pri Litiji, Dragica Cimerman, Črni vrh, Melita Fabiani, Sv. Miklavž. Helena Herščak, Ojstrica pri Dravogradu, Danilo Hanžurej, Remšnik, Nada Jamnik, Koprivnik. Julija Kudin, Marija Snežna, Majda Kurnik, Bertoče, Vladimir Klemen-6ič, Fikšin, Ivan Knez, Stogovci, Alojzij Mesarič, Sveti Duh na Ostrem vrhu, Miroslav Mikuš, Do-brovnik, Alojzija Dekrep, Sv. Kunigunda, Leopold Namar, Dobovec, Marta Pereč, Trebelno, Rudolf Plevnik, Kremžovci, Sava Remec, Sv. Venčestelj, Marija Rebernik. Sgorno, Alojzij Simončič, Loka-vec, Miroslav Surkalovič, Radatoviči, Jožef Verbič, Serdica, Metka Berlič, Kamčevci, Anton Zagrenik, Žusem, Veronika Plevnik, Sv. Anton na Pohorju.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 18. febr. b. Snoči ob 22.40 se je z ljubljanskim brzovlakom vrnil v Zagreb hrvatski nadškof dr. Stepinac, ki se je mudil v Rimu, kjer ga je sprejel v avdijenco sv. oče.
Zagreb, 18. febr. b. Ban drinske banovine Stanoje Mihaidž'č je' danes obiskal bana Hrvatske dr. Subašiča
Sušak, 18. febr. b. V četrtek pride na SuŠak senjsko-modruški škof dr. Viktor Burič na posvetovanje o delovanju KA.
Dubrovnik, 18. febr. b. Včeraj sta dospeli v Dubrovnik pismi dveh članov posadke »Durmito-ra« in sicer strojnika Antona Lonza in mornarja Ivana Osijana. Oba sporočata svojcem, naj ne bodo v skrbeh.
Zagreb, 18. febr. b. Danes je bilo v Zagrebu dano v promet novo domače zdravilo proti sladkorni bolezni »Protammzink insulin«. Razlika med tem insulinom in starim je v tem, da je delovanje novega insulina mnogo daljše. Stari insulin je deloval okrog osem ur in ga je moral bolnik jemati trikrat dnevno, dočim traja novi 24 ur. Cena domačega »Protaminzink insulina« je za 50 odstotkov nižja od inozemskega. Pridelujejo ga iz naših domačih jadranskih rib.
Zagreb, 18. febr. b. Guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in viceguverner dr. Belin sta 6e sešla z zagrebškimi finančniki, nato pa sta odpotovala v Ljubljano, kjer se bosta posvetovala e slovenskimi gospodarskimi krogi.
Predavanje
angleškega mornariškega ministra
Washington, 18. febr. Reuter. Prvi lord angleške admiralitete Alexander je imel nocoj govor v radiu kjer. je opisoval delovanje angleške vojne mornarice na Sredozemskem morju v zvezi z vojno v Afriki. Opisal je velik delež, ki ga ima angleško vojno brodovje pri tej. zmagi, saj je mornarica prevozila ogromne tovore moštva in vojnega materiala, saj je ona spremljala vojsko na suhem od zmage do zmage ter v hUdih naporih oskrbovala njene potrebe.
Saj je tudi mornarica takorekoč onemogočila sovražniku vsak pomorski prevoz po Sredozemlju. Alexander je opisal vsa posamezna dejanja do bombardiranja Genove ter dejal, da bo angleško vojno brodovje ostalo zvesto svojim izročilom in v času, ki prihaja, pokazalo, koliko je vredno in kaj zmore. Naj angleški narod zaupa svojemu brodovju. Nato je govoril o nemških načrtih o novem redu v Evropi — ki jih je zavrnil — ter svoj govor zaključil s pozivom, naj angleški narod v viharju, ki se približuje, ostane trden, neizprosen, discipliniran.
Sovražnik bo napadel z velikansko oboroženo silo, po natančno izdelanem načrta m spretno. Angleški narod bo pokazal, da zna braniti svojo domovino, ki je domovina svobode civiliziranega sveta. Naj bo angleški narod pripravljen za to veliko, zadnjo bitko za angleške otoke. Tudi v njej bo zmagal, če bo ostal zvest 6vojim vrlinam in bo ohranil vero v svobodo ter zaupanje v svojo moč in svoje vodstvo.
Ameriški zaščitni pasovi ob obeh obalah
Washington, 18. febr. Associated Press. Predsednik Roosevelt je danes objavil svarilo vsem tujim ladjam, naj brez posebnega ameriškega dovoljenja ne skušajo prihajati v območje ameriških pomorskih oporišč v Karibijskein morju, na Atlantiku in na Tihem morju. S to uredbo so ustanovljeni posebni pomorski in zračni zaščitni pasovi, ki jih tuje ladje ne smejo uporabljati, tuja letala pa ne preletavati.
Med zaščitene pasove spadajo;
Območje otrok otoka Cilebra vzhodno od Puer-torico, zaliv Kanehoe na Havajskih otokih, Kmiska in Unalaska, dva otoka v bližini Alaske, otočje Palmyra, Johnson, Midway in Kingman na Tihem morju, otoka Tutuila tn Guam na Tihem morju.
Med za plovbo prepovedana pristanišča spadajo pristanišče Culebra, zaliv Guantanamo na Kubi, pristanišče Pearl na Havajskih otokih, Guam, zaliv Subio na Filipinih, pristanišče Hiška v Long-beachu — San Piedro pred kalifornijsko obalo.
Zakon o pomoči Angliji pred ameriškim senatom
Washlngton, 18. februarja, b. V senatu nadaljujejo debato v znamenju naklonjenosti do Rossevel-tovega načrta. Tako republikanski kakor tudi demokratski senatorji, so vsi razpoloženi za čim večjo pomoč Angliji. Republikanec Austin je dejal med drugim: USA bi rajši šle v vojsko kakor pa da pristanejo na tuje suženjstvo, ali da komu omogočijo, da premaga Anglijo. Senator demokrat Paper je v svojem govoru izjavil, da Amerika ne bo pustila Anglije, pa če bi morala stopiti v vojno. Amerika bo šla še dalje, če pomoč, ki jo sedaj nudimo, ne bo zadostovala. Senator Batley je izjavil: »»Osvojalca se lahko ustavi samo z enim sredstvom in to je, da se ga premagal«
Willkie obišče Kino
Čungking. 18. febr. DNB. Uradna poročevalska agencija Central News je izdala poročilo, v katerem pravi, da kitajska vlada pozdravlja namero Wendella Willkiea, da obišče Kitajsko. (AA)
Ena tretjina mesta Santander zgorela
20.000 ljudi brez strehe
Mdrid, 18. febr. DNB. Po zadnjih poročilih je požar v Santanderu uničil tretjino mesta. Uradna agencija je izvedela, da je požar uničil štiri cerkve, katedralo, poslopje finančne uprave, carinarnico, centralo za socialno pomoč, tobačno zalogo in mnogo trgovskih in ostalih poslopij. Požar je zajel tudi trgovsko središče mesta, kjer je popolnoma zgorelo nekaj trgovskih hiš. Do sedaj se je ugotovilo, da je brez strehe približno 20.000 oseb, ki so jih začasno naselili v bivšem kraljevskem letnem dvorcu. Ranjenih je bilo nad 100 oseb. (AA.)
Madrid. 18. febr. Štefani. Po najnovejših poročilih je ogenj v Santanderu uničil tretjino mesta. Škoda je izredno velika. Ena oseba je pri nesreči našla smrt. 111 jih je pa ranjenih. Zdi se, da je ogenj zdaj pogašen in da popravljajo železniški, brzojavni in telefonski promet. Podobne nesreče ne pomnijo v Santanderu od takrat, ko je neki parnik, poln dinamita, eksplodiral v pristanišču. (AA.)
Viharji na Portugalskem
Lizbona, 18. febr. Havas. Ker se je vremt. znatno popravilo, so začeli v tistih portugalskih krajih, kjer so včeraj divjale hude nevihte in so nastale povodnji, z vso vnemo odkopavati razvaline in popravljali škodo. V lizbonski okolici je škoda precej velika. Poleg Lizbone je najbolj trpel Porto. Po dosedanjih poročilih je zaradi včerajšnje povodnji in nevihte našlo smrt 100 ljudi, okoli 500 jih je pa ranjenih. 30 manjših ladij se je potopijo. (AA.)
Darlan v Parizu
Vichy, 18. febr. Havas. Podpredsednik vlade admiral Darlan, ki je imel danes daljši razgovor z maršalom Petainom in vojnim ministrom generalom Huntzingerjem, je odpotoval v Pariš. Sestal se bo z nemškim veleposlanikom Abetzdm in morda tudi z Lavalom. Vsebina razgovorov med Darla-nom in predstavniki Nemčije ni znana.
Vojaa škoda v Franciji
Vichy, 18. febr. Havas. Po radiu je govoril minister za promet Berthelot. V svojem govoru je razložil delo vlade, da bi se popravile porušene naprave. Izjavil je, da je bilo v zadnji vojni popolnoma porušenih 60.000 poslopij, 180.000 poslopij in naprav pa je bilo težje poškodovanih. Dodal je še, da bo vlada v finančnem oziru olajšala nesrečnim družinam, da bi obnovile svoje domove. (AA)
šolstvo na Poljskem
Berlin, 18. febr. DNB. V zvezi s trditvijo londonskega radia, da je šolski pouk v generalnem guvernementu popolnoma onemogočen in da po šolah v protektoratu poučujejo samo v nemškem jeziku, ugotavljajo na pristojnih mestih, da je v generalni guverniji okoli 10.000 ljudskih in strokovnih šol, ki jih obiskuje približno milijon poljskih otrok. Na njih poučuje 24.000 poljskih učiteljev v poljskem jeziku in po poljskem učnem načrtu. V protektoratu se nadaljuje celotni češki šolski učni načrt, po katerem poučujejo tudi na ljudskih, meščanskih, višjih strokovnih šolah v če-ščini. Narodna in univerzitetna knjižnica v Pragi, kakor tudi državne in univerzitetne knjižnice ▼ Brnu so že dolgo na razpolago javnosti. (AA.),
Nespremenjen položaj po bojiščih
Hujši letalski napad na London - V Albaniji se vrše boji na ustaljeni fronti
V Afriki uspehi abesinskih četni!tov v Godžamu
V	Albaniji
italijanska poročila
Nekje v Ilali ji, 18. febr. A A. Štefani. Uradno poročilo 256 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Včeraj so se bile na grški fronti srdite bitke. Sovražnik je imel silno velike izgube. Boji so se bili v odseku 11. armade. Sovražniku se ni posrečilo premakniti naše vojne črte. Tudi naše izgube so bile občutne. Naša letala so ves dan sodelovala s četami in bombardirala ter obstreljevala s strojnicami sovražnikove oddelke.
Grška poročila
Atene, 18. febr. Atenska agencija. Poročilo št. 114 grškega generalnega štaba se glasi:
Naše čete so po srditih bojih krajevnega značaja zasedle nove postojanke. Ujele so 100 sovražnih vojakov. Grško in angleško letalstvo sta obstreljevali sovražne postojanke. Izgub ni bilo nobenih.
Na konferenci tiska je vladni tolmač dejal, da je bilo v zadnjih devetih dneh sestreljenih 34 italijanskih letal, grške, odnosno angleške izgube pa znašajo v istem razdobju tri letala. Glede operacij na fronti je dejal, da so grške čete napredovale na srednjem odseku fronte, da je bil na severu sorazmerno mir, na jugu pa da je bil odbit italijanski protinapad.
V	Afriki
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 18. febr. Štefani. Poročilo štev 256 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
C i r e n a j k a : Skupine nemškega letalskega tbora so izvedle bombardiranje nad zaledjem sovražnikovih oporišč v Cirenaiki.
VEgejskem morju so sovražnikova letala letela nad italijanskim otočjem in metala za-žigalne in eksplozijske bombe.
V	Vzhodni Afriki na fronti v Eritreji letalsko delovanje. Na kenijski fronti je neka naša kolona pognala v beg sovražnikove tanke in mehanizirane čete. Naše čete so popolnoma zaprle vhod v pristanišče Kisimajo, nato so pa to oporišče izpraznile. V tem odseku se boji nadaljujejo. Ob spodnji Džubi smo zavrnili srdite sovražnikove napade, ko je hotel prekoračiti reko.
Abesinski podkralj Mussoliniju
Rim, 18. febr. UP. Mussolini je danes sprejel od podkralja Abesinije vojvode Aoste zahvalno brzojavko, da ga je imenoval za generala letalstva. V brzojavu pravi podkralj med drugim: »Vztrajali bomo nekje v imperiju za vsako ceno. Italijanski narod je pripravljen na največje žrtve, da doseže zmago.«
Italijani $e drže Džarabub
Rim, 18. febr Štefani: »Giornale Radio« je Omenjal junaški odpor italijanske posadke v Dža-rabubu. Izvajal je, da se ta posadka daleč v puščavi že več tednov upira vsem sovražnim napadom, kar je dokaz borbenosti in vztrajnosti italijanskega plemena, Kakor dokazuje ta primer, so Italijani sposobni ne samo za junaško borbo, ampak znajo tudi umirati, ker vedo, da se vojskujejo in umirajo za višji življenjski vzor. Zgodovina bo z zlatimi črkamj zapisala junaške žrtve italijanske posadke v Džarabubu. (AA)
Žrtve bomb v Genovi
Trst, 18. febr. Italijanski listi sedaj pišejo, da Je pri obstreljevanju Genove bilo 144 mrtvih in 272 ranjenih.
Genova, 18. februarja. Štefani: Danes dopoldne se je pripeljala iz Florence princesa Piemont-ska. Prebivalstvo ji je priredilo prisrčen sprejem. Princesa je obiskala bolnišnice z ranjenci, ki leže tam po nedavnem napadu angleškega brodovja na Genovo. Princesa si je ogledala tudi bolnišnice, kjer leže vojaki m častniki, ranjeni v sedanji vojni. Princesa je imela za vsakega ranjenca nekaj toplih in bi»drilnih besed. Nato si je princesa ogledala okraje, ki so najbolj trpeli od topniškega obstreljevanja britanskega brodovja. Pri tem se je posebno zanimala za povzročeno škodo in izrekla svoje veliko zadovoljstvo spričo hitre obnove poškodovanih okrajev. V bolnišnicah in na ulicah so ljudje princeso kar najtopleje pozdravljali. (AA)
A ngleška poročila
Kairo. 18 febr. Reuter. Vojno poročilo vrhovnega poveljstva angleške vzhodne armade se glasi:
A b e s i n < j a : Zaradi uspešnega delovanja abesinskih četnikov so Italijani izpraznili D a n -
g e I o in druge važne postojanko v G o d i a m n
(Gojjam).
Na drugih frontah se položaj ni spremenil.
(Dangela ali Dangheli leži 200 km od sudan-sko-abesinske meje in 50 km južno od jezera Tsa-na ter je važno križišče potov, ki prihajajo iz severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu.)
Delovanje angleškega letalstva
Kairo, 18 febr. b. Reuter. Včerajšnji dan je potekel v znamenju velikih letalskih podvigov letalstva avstralskih letalskih skupin in južnoafriškega letalstva Hudi letalski napadi so bili nad Sicilijo, Dodekanezom, Albanijo, Libijo, Eritrejo, Abesinijo in italijansko Somalijo. Nad Libijo so se spopadli avstralski bombniki z nemškimi in sicer nad zaprekami pri Bengaziju. V letalskih bojih je bilo sestreljeno nemško letalo, ki je strmoglavilo v morje. Posadko so ujeli. Tudi nad Korenom v Eritreji, kjer se Italijani hudo upirajo, je letalstvo zelo živahno in neprestano bombardira nasprotnika. V italijanski Somaliji utrjujejo južnoafriške čete zavzete f>oložaje in so potisnile Italijane čez reko Džubo. Letalstvo je zažgalo vojaške zgradbe in napadalo zbirališča čet. Vzhodno od Rudolfovega jezera južnoafriške čete napredujejo. Na obali Indijskega oceana je bil potopljen 7.000 tonski italijanski parnik.
Keren brani 15.000 italijanskih vojakov. Angleži napredujejo proti Gondaru. V tem delu so Angleži očistili jjodminirana tla. Pri bombardiranju Comissa in Catanije so napravili veliko škodo na vojaških in pristaniških objektih. Uničenih je 5 letal in eno vodno letalo.
Vojna na morju
London, 18. febr. Reuter: Admiraliteta poroča: V srednjem delu Sredozemlja so angleška letala, dodeljena vojni mornarici, potopila neko nemško trgovinsko ladjo za približno 4.000 ton, ki so jo Italijani rabili za oskrbovanje. Letala, dodeljena brodovju, so tudi uspešno napadla neko italijansko oskrbovalno ladjo za približno 6.000 ton. Ko so letalci poslednji« videli to ladjo, so ugotovili, da se potaplja in da se iz nje vije gost dim. Vide'i so tudi, da moštvo zapušča ladjo in da se rešuje s čolni. Angleška letala, dodeljena vojni mornarici, so dalje poškodovala neko italijansko ladjo zi 5.000 ton in neko italijansko pomožno vojno ladjo. Vsa naša letala so se po vseh teh napadih vrnila nepoškodovana. Ti napadi niso identični z napadi letal, dodeljenih vojni mornarici, na trgovinske ladje v srednjem Sredozemlju, o čemer poroča glavni stan angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu dne 16. februarja. (AA)
Napad na Suez
Kairo, 18. febr. Reuter. Danes so nemška letala priletela nad Suez in metala bombe. Škode ni nobene, tudi človeških žrtev ne.
Angtešho-nemšho
g II v «
bousce
Nemška poročila
Berlin, 18. februarja DNB: NemSko vrhovno, poveljstvo poroča:
Borbena letala so včeraj izvedla uspešne letalske napade na važne vojne cilje angleškega otočja. Bombe so povzročile požare in razdejale pristaniške naprave na vzhodni obali. Letala so z nizkim poletom nad neko industrijsko napravo jugovzhodno od Hulla povzročila hude eksplozije. V nekem petrolej-skem skladišču na zahodnem Škotskem je nastal požar. Druge uspešne napade smo izvedli na skladišča na Shetlandskem otočju.
Napadli smo tudi angleške ladje in potopili neko 4000 tonsko ladjo. Večji oddelki borbenih letal so vrgli zažigalne in eksplozivne bombe na London in uspešno napadli pristaniške reflektorske naprave na južnovzhodni, južni in vzhodni obali. Sovražnikova letala niso letela nad ozemljem Nemčije in tudi ne nad zasedenimi pokrajinami. Protiletalska obramba je zbila neko borbeno letalo tipa »Bristol-Blen-heim«. Pomorske 6ile so prav tako zbile neko sovražnikovo letalo.
V nočnih poletih smo v Rokavskem prelivu uničili pet angleških zapornih balonov. Dve letali pogrešamo. Izmed petih nemških letal, o katerih je poročalo včerajšnje poročilo, da jih pogrešamo, se je en medtem vrnilo. (AA.)
Nemške navedbe o angleških letalskih izgubah
Berlin, 18 februarja DNB: Kakor je DNB izvedel, v Angliji niso točno navedli številk tistih angleških letal, ki so jih uničile nemške oborožene sile in so Angleži netočno navedli tudi število letal, ki so jih izgubili v bojih z Italijo. V času od 9. do 15. lebruarja so Italijani v letalskih bitkah sestrelili vsega 55 angleških letal, na tleh pa uničili 37 letal, torej je bilo izločenih iz borbe vsega 92
Italijanski general Cabiati
o načinu nemškega vdora v Anglijo
Rim, 18. lebr. b. Italijansko časopisje te dni mnogo piše o možnostih nemškega vdora v Anglijo. General Cabiati piše v obširnem članku o mogočnosti vdora in pravi;
V zadnjem času precej govore o vpadu in to še celo s strani najmiroljubnejših nemških organov. 0 tem napadu je govoril tudi admiral Rader, pisalo pa je o tem tudi nemško uradno časopisje Vedno so poudarjali, da bi moral nemški vpad na angleški otok predstavljati naraven zaključek veličastnega vojnega napada, ki traja že nekaj mesecev. Vpad bi se moral izvesti v trenutku, ko bi se z letalskim sodelovanjem dosegel cilj, da se uniči angleško obrambo, ali pa da se onemogoči proizvodnja na sovražnem otoku, ali pa da se vpliva na moralo angleškega ljudstva. Pravi trenutek «a vpad pa bo izbralo nemško vrhovno poveljstvo Pred tem vdorom je v Angliji velik strah. Da se bo vdor v resnici izvršil, slutijo to iz nekaterih nenavadnih napadov nemških letal. General Cabiati pravi dalje, da strokovnjaki, ki se bavijo s tem vprašanjem, računajo z možnostjo treh obdobij vdora:
1. pripravljalna doba;
2 vpostavitev nekoliko izhodiščnih točk na obali angleškega otoka, in
3. razvoj vojnih operacij na angleškem otoku samem.
Za časa teh obdobij bo skušalo letalstvo onemogočiti angleškim letalskim silam uničevanje prometnih in železnišnih križišč in postaj, mostov in središč izhodnih točk na francoski obali. Pri tem pa je nenavadno pomembno pravilno in nemoteno preskrbovanje ekspedicijskega korpusa v Angliji z živili in municijo, kakor tudi zavarovanje transportov, prenosov topništva in motornih vozil, General Cabiati poudarja, da ima Nemčijo take topove, od katerih so nekateri svetu še popolnoma nepoznani, in ki onemogočajo angleški mornarici prodiranje med francosko in angleško obalo, kjer bi se vdor moral izvršiti. Anglija se je pripravila za obrambo, kolikor se je pač mogla. Na suhem sta organizirani dve vojski ob angleški obali, ena z nalogo, da prepreči izkrcavanje, in druga premična, ki bo delovala v notranjosti, kjer bo potrebno. Anglija razpolaga z največ dva milijona ljudi, in če se vzame ozek prostor, izgleda, da sodelovanje mornarice ne bo tolikšno, kakor računajo Angleži.
angleških letal. V nasprotju e tem pa eo na italijanskem bojišču Nemci izgubili 5 letal, Italijani pa eno letalo. Anglija je torej v skladu s tedenskim poročilom skupaj izgubila pri letalskih bitkah 55 letal, v letalskih bitkah e Nemčijo je izgubila 69 letal, v bojih z Italijo pa vsega 92 letal, to je torej skupaj 161 letal. (AA).
A ngleška poročila
London, 18. februarja Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
V	pretekli noči je sovražno bombno letalstvo delovalo v mnogo večjem obsegu. Glavni napad je bil namenjen londonski okolici ter vzhodnim delom Anglije. Sovražni bombnik: so prihajali v nepretrganih valih 3 in pol ure ter metali zažigalne in rušilne bombe. Nastali so številni požari, ki pa so bili hitro pogašeni. Škoda na splošno ni velika. Napad na vzhodne dele Anglije pa je bil mnogo daljši in je stvarno trajal vso noč. Zadetih je bilo nekaj nevojaških ciljev, toda tudi tukaj je škoda neznatna. Človeških žrtev ni veliko. Z izjemo enega okraja v Londonu, kamor so padle rušilne bombe in kjer je bilo nekaj ljudi ubitih, človeških poškodb ni bilo veliko. Tudi iz zahodne in severne Anglije javljajo, da so prihajali posamezni bombniki in metali bombe, toda škode niso napravili. Štiri sovražna letala so bila sestreljena.
Reuterjev dopisnik pristavlja, da eo sovražni letalci imeli očividno namen, zažgati okolico Londona, toda niso uspeli, ker je bila protiletalska obramba zelo uspešna. Drugod v Angliji je ugotovljeno, da sovražna letala niso mogla prodreti daječ mimo obale v notranjost dežele. Reuterjev dopisnik pripominja, da je bil včeraj popoldne nad Norfolkom sestreljen nemški strmoglavnik, dva druga pa sta bila tako pohabljena, da najbrže nista prišla nazaj na vzletišče.
človeške žrtve letalskih bomb
Notranje ministrstvo poroča, da je v preteklem tednu zaradi letalskih napadov izgubilo življenje 1502 osebi, ranjeni pa je bilo 2012 06eb.
Letalsko ministrstvo poroča: Davi malo pred sončnim vzhodom je protiletalska obramba sestrelila v Norfolku neko sovražnikovo letalo. Nočne patro-le so uničile sovražnikovo letalo, ki smo ga zbili preteklo noč. (AA.)
Angleške navedbe o izgubah na morju
London, 18. februarja Reuter, Admiraliteta poroča:
V	tednu, ki je končal preteklo soboto opolnoči, znašajo angleške izgube na trgovskih ladjah 9 ladij e skupno 19.000 tonami, zavezniške izgube pa 4 ladje skupno 7500 tonami, torej skupno 13 ladij z okroglo 27.000 tonami.
V	zadnjih 4 mesecih je sovražnik izgubil za 257
Ogl. reg. pod a B. 1318 od 19. XH. 1938
tisoč ton ladjevja, med katerimi je italijanskih ladij za 170.000 ton. Ladje so bile uničene ali po posadkah samih, ali pa od angleških in zavezniških oboroženih sil. Dosedanje skupne izgube sovražnikov od začetka vojne pa do zadnjega tedna presegajo 2 milijona ton.
Prehrana v Angliji
London, 18 februarja Reuter. V spodnjem domu je imel minister za prehrano lord Woolton govor, v katerem je napovedal nadaljnje znatne skr-čitve v prehrani Anglije. Uvozna možnost v Anglijo je zmanjšana je dejal, zaradi sovražnega delovanja in zato, ker svoje ladje potrebujemo za prevažanje vojaštva in vojnega materiala. Angleži si bodo morali odreči marsikaj, je dejal, toda ostalo bo toliko, da gladovali ne bodo. Glede kruha je dejal Wool-ton, je položaj zelo dober in ni treba imeti nobene skrbi za dolgo dobo naprej. Glede slanine, sira, jajc in m e s a pa je položaj slabši V zadnji vojni je vse to Anglija dobivala iz Nizozemske. Danes ta prihod odpade. Moral bo predpisati zelo stroge omejitve. Glede sira sploh nima upanja, da bi ga mogel še daiati v večjih množinah Tudi glede mesa, ki ga Anglija uvaža, je položaj slab. Mesu se bo treba pač v glavnem odreči. Toda meso ni edini živež Angležev. Zadosti je krompirja, zadosti je kolerabe, zadosti raznih p o v r t n i n, več kakor zadosti je raznih jedilnih olj, katerih zaloge bodo trajalo dolgo naprej v bodočnost. Tudi mleka ne bo zmanjkalo. Fižola in boba je v izobilju. Posebno koleraba, ki je bogata na vitaminih, je postala angleška nacionalna jed in bo v mnogočem nadomestila sadje, ki ga bo težko uvažati iz tujine. Angleška vlada bo pod svojim nadzorstvom zasejala 10.000 ha zemlje s kolerabo Tudi če bule in češnja je v izobilju. Čebulo bo zasejala vlada sama na prostoru 5000 ha V Angliji je dosti živine, svinj in perutnine, vendar bo treha paziti, da živali, ki bi jih s svojimi lastnimi sredstvi ne mogli preživljati, ne bomo redili. Pač pa upa, da bo dobil zadostne količine mlečnega prahu, tako da bo oskrba z mlekom v vsakem primeru zadostna. Tudi pomaranče in limone prihajajo v ogromn'h množinah, ker hoče Anglija imeti velike zaloge teh vitaminov, ki bodo postali potrebni, kadar se bo čutilo pomanjkanje drugih živil, ki so za ohranitev telesne moči potrebna.
„Rdeča krogla se dviga nad Tihim morjem, vendar pa še ni razloga za vznemirjenje'1
Japonska ima pripravljenih 50 vojnih ladij za napad na Nizozemsko Indijo
Čunking, 18. febr. Tass. Glavno vladno glasilo objavlja članek, v katerem pravi, da je Anglija z minami zavarovala ves preliv, ob katerem leži Singapur. To da dokazuje, da je Anglija sedaj pripravljena upreti se nadaljnemu jajionskemu prodiranju proti jugu, nadalje, da vlada popolno soglasje in sodelovanje med Anglijo in Združenimi ameriškimi državami, v kolikor se tiče skupne obrambe Nizozemske Indije. List zaključuje svoj članek s pripombo: »Rdeča krogla na Tihem morju se dviga, toda za enkrat ni nobenega razloga za preplah, kajti Japonska, ki je morala svoje prodiranje v Sibirijo prenehati ob sovjetskem odporu, ki je morala svoj vdor iia Kitajsko ustaviti zaradi odpora Kitajske, bo tudi sedaj klonila pred združenim odporom Amerike in Anglije.«
Šest dokazov, da bo Japonska nastopila proti jugu
Newyork, 18. febr. b. PA poroča iz šanghaja, da na podlagi naslednjih šest točk zaključujejo, da mora priti do nekega japonskega nastopa in da so vse pomirjevalne izjave le krinka, da bi premotili sovražnika.
1.	50 japonskih vojnih ladij je v polni bojni pripravljenosti zbranih v kitajskih in indo-kitajskih vodah okrog otoka Hajnana.
2.	Vrhovni poveljnik japonske mornarice je dospel v Saigoti, kjer so glavne moči japonske mornarice in številne ladje za prevoz čet.
5. Japonska ima pripravljeno ekspedicijsko vojsko 10 divizij, od tega šest divizij v Kantonu in štiri na Formozi.
4.	Angleški poslanik Craigie je v soboto opomnil japonskega zunanjega ministra Ma-cuoko, naj Japonska s premikanjem vojske in mornarice preneha izzivati.
5.	Japonski časopis »Ašahi« obtožuje Anglijo, Ameriko, Avstralijo in Nizozemsko Indijo, da načrtno obkrožujejo Japonsko.
6.	Japonski zunanji minister Macuoka je izjavil včeraj v japonskem zgornjem domu, da je Nizozemska Indi ja odbila pridružitev novemu redu v Vzhodni Aziji pod vodstvom Japonske.
Pomirljive izjave v Tokiu
Tokio, 18. febr. DNB: Zastopnik tiskovnega oddelka pri japonski vladi, poslanec Iši, je podal včeraj na konferenci tujega tiska izjavo, v kateri se bavi s položajem na Daljnem vzhodu. Iši je podčrtal, da ta izjava ne more veljati kot sporočilo japonske vlade. Razni vznemirljivi glasovi, pravi izjava dalje, so ustvarili vtis, da je položaj v Vzhodni Aziji obupno napet. Japonsko je presenetilo ravnanje nekih
držav, ki se bavijo s to dozdevno napetostjo, zato želi izrecno podčrtati, da ni vzrokov za alarmantne glasove o položaju na Daljnem vzhodu. Japonska ponavlja, da ima trojni pakt izključno miroljuben namen. Ni torej nobene skrbi, čeprav bi se moglo govoriti o nekakšni bojazni zaradi angleških in ameriških ukrepov vojnega značaja, o katerih je poročal japonski tisk. Resna bojazen, nastala zaradi tega ravnanja, je Japonsko prisilila k ugotovitvi, da ne sms izgubljati časa in da mora izdati nujne ukrepe za primer najhujšega v Tihem oceanu. Sedanji položaj zahteva skrajno odgovorno državno vodstvo. Japonska se trudi na vse načine, da bi se ustvarili normalni odnošaji, in sicer ne samo v Vzhodni Aziji, ampak tudi povsod drugod na svetu. Velesile so v veliki meri odgovorne za obnovo svetovnega miru. Takšno odgovornost more nositi samo razumno državno vodstvo.
Na vprašanje, kaj naj se razume pod »pripravami vojnega značaja angleške in ameriške vlade«, je zastopnik japonske vlade omenil priprave na otokih Samoi in Guamu in miniranje morja okoli Singapooreja.
Na neko drugo vprašanje je zastopnik japonskega tiskovnega oddelka odgovoril, da je zadnje dni angleški poslanik v Tokiu, Craigie, govoril z zunanjim ministrom Mnctiokom in se pri tem dotaknil vprašanj, ki so v zvezi s splošnim položajem. Torla Craigie ni z ničimer predlagal, naj bi Japonska posredovala za mir. (AA.)
50 japonskih vojnih ladij pri Hainanu
London, 18. febr. Reuter. Izvedelo se je, da je bilo iz Šanghaja v Ilainan premeščenih 11 vojnih ladij iz tretje skupine japonskega brodovja. V Hainanu je že druga skupina japonskega brodovja 111 je tam sedaj 50 vojnih ladij in okroglo 200 japonskih letal. Po poročilih iz Čungkinga objavlja kitajski tisk pod velikimi naslovi ukrepe, ki jih je izdala angleška vlada, zlasti pa ukrepe o polaganju min in o selitvi angleških državljanov iz Taiskega (Siama) itd. Menijo pa, da to še ne pomeni, da bi morali, priti do vojne v južnem delu Tihega oceana, ampak da so vse to samo varnostne odredbe, kajti le malo je verjetno, da bi Japonska storila kaj senzacionalnega, kakor bi bil na primer napad na Singapore ali pa napad na Nizozemsko Indijo. Pač pa bo Japonska postopoma čakala na razvoj položaja v Evropi. Kitajsko uradno glasilo »DailvNews« piše, da je Japonska izdala obsežne odredbe, da pripravi morebitno razširjenje proti jugu.
V Rimu napovedujejo nenapadafno pogodbo med Japonsko in Sovjet. Rusijo
Rim, 18. febr. b. Italijanski časopisi prinašajo poročilo UP, po katerem pričakujejo, da bo kmalu podpisana pogodba o nenapadanju med Tokiem in Moskvo. Rimska »Tribuna« piše o tem in pravi.
da bo imel (a pakt ogromen pomen in velike koristi za Japonsko. Sovjetska unija pa se bo s lem paktom zavezala, da ne bo več pošiljala pomoči maršalu Čangkajšcku.
Zasedanje banskega sveta
Razprava o upravi, kmetijstvu in prehrani
Obči in upravni oddelek
Po referatih obeh oddelkov se je začela dne 17. t. m. proti večeru razpriva, v kateri so govorniki izvajali v glavnem naslednje;
U. Likar Josip je govoieč o finansiranju podeželskih občin pokazal na zgled, ki ga je dala njegova občina Kostanjevica, ki je vpeljala takse na izvoz lesa in našla lepe dohodke, ki jih je porabila za popravila občinskih jiotov, za policijsko nadzorstvo prometa in za pogozdovanje. Tudi taksa na nepremičnine, ki je bila določtna na dve pari od kvadr. metra, se je lepo obnesla. Podčrtal je j)otrebo, da se uredijo ptuče državnemu in samoupravnemu uradništvu in posebej pokazal na skrajno nizke plače slovenskih duhovnikov. Tako vaški župniki ponekod prejemajo nekaj nad 70« dinarjev plače na mesec, pri tem pa imajo fakultetno izobrazbo.
G. dr. Milcr Ferdo je prosil g. bana, naj skuša preprečiti, da bi kmečka posestva jiostala predmet špekulacije. To se opaža prav zadnje čase na Štajerskem in je v veliko škodo našega kmečkega življa. Tudi bo treba nastopiti proti delitvi žo ilak premajhnih kmečkih posestev. Predlaga, naj se uvede tudi prisilno pravilno obdelovanje plodne zemlje in žela, da bi šolska vzgoja ne dala ie uiu-stvene, ampak tudi srčne in narodne izobrazbe in da bi se pritegnili učitelji prosvetnemu delu med ljudstvom. Pozdravlja omejitev policijsko ure in prosi, da bi se vsaj na severni strani čim več žrtvovalo za ureditev cest, saj to žo zahteva ugled naše državo na zunaj. Predlaga, naj se da pobuda, da bi se špekulacija z zemljišči pravilno obdavčila, čeprav je to zadeva državo. Prav tako naj se posebej obdavčijo konjunkturni dobičkarji, ki jih je gotovo povsod nekaj. Ukreniti je treba vse potrebno, da industrija brez sankcij ne bo mogla bežati v druge krajo in pri tem puščati na svojem prvotnem mestu tisoče in tisoče brezposelnih.
Ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešii je orisal važnost in nujnost ureditve plač vseh javnih nameščencev. Žrtev te podražitve so " največji meri prav nižji državni in samoupravni uslužbenci in je zato beda pri njih najhujša. Najrazličnejše kategorije delavstva so dobile od tedaj, ko se je začela draginja, že dvakrat ali trikrat povišanje svojih mezd. Celo viničarji dvakrat. Le javni nameščenci so dobili malenkostni dodatek in se čutijo zelo zapostavljene. Po pravici se sprašujejo, če bodo sami morali nositi posledice draginje, kljub temu, da so hrbtenica vsega državnega življenja in da na njih sloni javni red v državi. To vprašanje je treba rešiti radikalno, vzporedno z vrednostjo dinarja. Govorilo se je že o stabilizaciji dinarja, prav tako o oddaji premoženja. Nič se ui izvedlo. Cas pa zahteva, da se draginja zaustavi in plače urede. Banovina tega seveda ne more sama urediti, pač pa država. Glede na to bo predlagal posebno resolucijo o regulaciji plač javnih nameščencev, kjer bo poudarjena želja, naj se upoš'eva pri regulaciji družinski moment in da naj bo regulacija trajna za ves čas izrednih razmer.
G. Kolman Josip je poudaril, da bodo občino morale povišati proračune za vzdrževanje cest, saj bodo morale zaposlovali brezjiošelne. Prosi, naj se tudi podeželskim občinam dovoli prirastkarina kot izredna davščina. Opozarja na težave občin, ki jih imajo s plačam! za svoje uslužbence, in predlaga, naj občine podpirajo gasilstvo, da ne bo prisiljeno prirejati veselic.
G. Delelak Ivan prosi, naj se potrdi sklep okrajnega cestnega odbora v Laškem, po katerem se vsem uslužbencem zaradi draginje izplača trinajsta plača. Predlaga namesto nakaznic družinske knjižice. Opozarja na ogromno uradno poslovanje občin, ki ga marsikdaj še po nepotrebnem višje upravne oblasti povečajo z naročili za najrazličnejše statistike. Prosi, naj se za vzdrževanje nezakonskih otrok, ki imajo očete v drugih banovinah, najde dokončna rešitev, ki bo prisilila do izpolnjevanja obveznosti tudi take očete.
G. Ilartner Ferdinand se pridružuje glede predlogov za povišanje plač javnim nameščencem in nato v obširnem govoru razlaga težave, ki nastajajo zaradi svojstvene ureditve zemljiške knjige
v okraju Murska Sobota io Lendava. Tam so svoj čas po nekdanjih madžarskih zakonih urejali katastrske sezname, ki so pa nej>opolni, tako da se napake vlečejo kar naprej. Ker jm> stari navadi vsi dediči dedujejo v naravi, nastaja ogromno solastnikov. Posamezne parcelo pa se drobe neprenehoma naprej. Ker bi bila izdelava nove zemljiške knjige draga, bo treba najti enostavnejši io cenejši način in prosi g. bana, naj se sprejme glede tega resolucija, ki jo prečita in ki predlaga, naj se razširijo zakoni, ki v takih primerih veljajo v drugih banovinah, ali pa naj se izda uredba, ki bo omogočila uspešno delo.
Gosp. Serbinek prosi, naj prometna policija strogo pazi na neprevidne avtomobiliste, ki so še vedno dokaj brezobzirni in ki med kmečkim prebivalstvom veljajo večinoma za zelo brezobzirne vozače. V imenu kmečkih posestnikov svojega okraja se zahvaljuje g. banu, ki se je zavzel, da so bile izplačane odškodnine za zemljišča, ki so jih posestniki morali odstopiti za javne namene.
Gosp. Zorent Alojzij pokaže na težave, ki jih imajo župani, če se prebivalstvu dozdeva, da se podpore družinam k vojakom poklicanih ne delijo pravično. . t _	..
Poudarja, da po dolgoletnih prošnjah še sedaj "ni rešeno, da bi župani imeli vsaj enkrat na mesec brezplačno vožnjo na železnici. Priporoča naklonjenosti g. bana prezadolženo občino Kozje in zgodovinske cerkve okraja. Zemljiška knjiga in sodišče v Kozjem naj se spet upostavijo.
Gosp. Kuder Ludvik prosi, naj banska uprava posreduje, da bi se tudi organistom, ki so zelo slabo plačani, zvišali dohodki, in izroči v ta namen posebno resolucijo. Predlaga, naj se tudi za kurate bolnišnic preskrbi, da bodo napredovali in imeli plače kot drugi uradniki. Glede na proračunsko postavko o otroških zavetišfcih prosi, naj se upoštevajo zlasti rudarski revirji, kjer je mladina še posebej izpostavljena nevarni propagandi.
Župnik Josip Klekl opozarja, da v Prekmurju zlasti mladoletniki vse preveč segajo po alkoholu in prosi, naj bodo organi pri preganjanju alkoholizma čimbolj strogi. Priporoča, naj bi se vsaj mladini, ne samo tisti, ki je že morda včlanjena v raznih kulturnih društvih, omogočila nadaijna izobrazba na skupnih predavanjih, ki naj bi jih omogočila banovina. Društvom, ki pa opravljajo prosvetno delo, naj se priskoči na pomoč s podporami. Glede cerkva je mnenja, da bi morala država vsaj za obmejne cerkve žrtvovati nekaj več, že iz prestižnih razlogov,
v svojih obmejnih krajih. Glede zemljiške knjige bo ureditev potrebna tudi glede na cerkvena posestva.
Gosp. Nande Novak pozdravlja predlog, naj občine javijo, koliko poslov iz prenesenega delokroga opravljajo, saj so dejansko prav v zadnjem času silno preobremenjene. Predlaga, naj čim več revizorjev v kratkem začne revidirati občinska gospodarstva. Pozdravlja omejitev plesnih dovoljenj in strogost okrajnih načelstev v tem pogledu. Namesto gasilskih veselic naj društva rajši nabirajo prispevke. Veselice pa naj se prirejajo le ob velikih jubilejih. Prepove naj se. podeželskim trgovinam točenje alkoholnih pijač. Za fige, iz katerih se večinoma kuha le žganje, naj se uvedejo posebne sprevodnice. Urediti bc treba plače občinskih uslužbencev, čeprav bo to težko, ker imajo nekatere občine premajhno davčno osnovo. Glede občinskih proračunov prosi g. bana, naj bo široko-gruden glede trošarin. Pri nabavah rezervne hrane za občine je banska uprava priskočila na pomoč in odprla občinam razne fonde. Drugim občinam, ki fondov nimajo, naj se dovolijo posebna posojila. V zadevah žaljenja časti naj se uvedejo občinski posredovalni uradi, da bodo odpravljene nepotrebne pravde. Glede mnogih od teh vprašanj predlaga posebne resolucije.
Gospod ban je nato nekaj čez pol 9. zvečer zaključil zborovanje in omenil, da je razprava k prvemu in drugemu poglavju banovinskega proračuna zaključena.
Delo za naše kmeffjsfvo
Ljubljana, 18, februarja.
Dopoldanska razprava banskega sveta se je začela danes dopoldne ob pol devetih s jx>ročilom načelnika kmetijskega oddelka inž. Podgornika. Iz tega poroči'£ posnemamo:
Za strokovno kmetijsko izobrazbo skrbe stalne kmetijsko-gospodinjske šole in strokovni tečaji. Letos delujejo 4 banovinske kmetijske šole, 2 banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli, 8 zasebnih kmetijsko-gospodinjskih šol ter 10 garnitur za prirejanje 3 mesečnih banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev Poleg tega je banska uprava priredila nad 100 eno- in dvodnevnih kmetijskih in kmetijsko-gos|iodinjskih tečajev. Kmetijske šole je obiskovalo 185 kmečkih fantov, gospodinjske šole 267, 3 mesečne tečaje pa 4S9 fantov in deklet.
V	šolskem letu 1940,—41. je banska uprava ustanovila 55 novih kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, tako da je skupno število vseh teh šol naraslo nad 444, vendar je radi omejenih denarnih sredstev delovalo le 139 nadaljevalnih šol, katere je obiskalo 2950 rednih učencev in učenk. Važneiia kmetijska predavanja pa jo po-slušalo še nafl 6000 kmetovalcev. Na nadaljevalnih šolah je delovalo 347 rednih in 92 izrednih predavateljev. Največ šol in najbolj obiskane so šole v Prekmurju in na Ptujskem polju. Za delo v nadaljevalnih šolah se je učiteljstvo pripravljalo v j)osebnih tečajih. Končno je banska uprava po-stavila iz vrst učiteljev kmečko-nadaljevalnih šol 6 nadzornikov za kmečko-nadaljevalne šole.
V	lanskem letu je imela banovina veliko dela za nabavo semenskega blaga. Težave so bile že s preskrbo semenskega krompirja, še večje pa so bile težave s preskrbo ozimnega semena, le manjši del potrebe je bil krit z domačim semenjem, večji del pa je bil nabavljen v Slavoniji. Za nabavo ozimnega semenja je banovina porabila 1 miilj. 355.555 din in ga dejala onim, ki so trpeli radi vremenskih neprilik. Banska uprava je z znatnimi sredstvi podpirala za zboljšanje domače proizvodnje semena.
Nadalje je banovina porabila mnogo sredstev za zatiranje miši in žitnih smeti.
O hmeljarstvu pravi poročilo, da se vrši px>-speševanje te panoge s predavanji, nadalje s prispevki za nabavo strojev. Preživlja pa naše hmeljarstvo težke čase, ker mu je zaprt ameriški trg, tako da je od lanskega pridelka 26.000 stotov j čitve zelenjadnih ostalo neprodanih še 5000 stotov.	mere.
Med osnovne naloge pospeševanja živinoreje spada smotrna odbira moških živali za plemeni-tev. Prirejenih je bilo 13 plemenskih sejmov za bikce, kamor je bilo prignanih 331 bikov, odkupljeni biki so veljali 1.33 milij. din. Banska uprava je podpirala živinorejsko selekcijsko delo pri zvezah in organizacijah. Za zboljšanje 6vinjereje je bilo nabavljenih pri priznanih svinjerejskih središčih 180 plemenskih mrjascev. Stanje naše konjereje je izmed vseh panog živinoreje najslabše. Manjka predvsem prav izenačenosti konj. Vse delo za povzdigo kmečke kokošjereje je bilo usmerjeno v to, da se odbira domača štajerska kokoš ter se čimbolj razširi. V ovčarstvu je bilo delo posvečeno predvsem selekciji. S sistematično selekcijo so bili doseženi že lepi uspehi. Rejo malih živali je kr. banska uprava pospeševala izključno samo jx> enotni organizaciji zveze društev »Mali gospodar« v Ljubljani. V čebelarstvu je bilo mnogo dela posvečenega izobrazbi, pa tudi direktno se je banska uprava brigala za povzdig čebelarstva 7 delom prašilne postaje za matice v Ukanci. Ribolovne vode izven Kranjske so urejene in razdeljene na ribarske okoliše kot enote za smotrno izkoriščanje. Vseh ribarskih okrajev je bilo formiranih 171. Prizadevanja za pospeševanje mlekarstva 60 bila namenjena rešitvi vprašanj o zakoniti zaščiti mlekarstva, o ureditvi in izpopolnitvi mlekarskega zavoda in o izjx>poinitvi ter notranji ureditvi novih in že delujočih mlekarskih obratov. Banska uprava je dala 52 vinogradnikom za obnovo 20 ha vinogradov 248.235 din posojil, podpirala pa je tudi vinarsko zadružništvo.
Sadjarstvo je v Sloveniji v zadnjih letih vidno napredovalo, prav poseben napredek je opaziti v Prekmurju, kjer je bilo sadjarstvo prej zelo zanemarjeno. Lanski izvoz sadja je znašal 1080 vagonov, od tepa 85 vagonov 6uhih hrušk v Švico in Italijo. Skupna škoda od zajcev je ocenjena na 9.9 milij. din, dočim znaša lovska najemnina 1.4 milij. din. Pažnjo je banovina posvečaia organiziranemu zatiranju kalifornijskega kaparja v SI. goricah in Prekmurju. Novi referat za vrtnarstvo je proučeval po vseh naših okrajih sedanje stanje, možnosti in potrebe vrtnarstva in začel smotrno usmerjati in pospeševati zelonjadno pro-, dukcijo in konzum zlasti pri kmečkih in delavskih ljudeh. Rešeno je vprašanje izbora in dolo-sort prikladnih za naše raz-
Po poživitvi kreditnega zadružništva je bila
največja skrb jx>svečena produktivnemu, nabavnemu in prodajnemu zadružništvu.
Načrt za pospeševanje kmetijstva
Za leto 1941, je v programu delo 5 celoletnih kmet. Šol in 2 zimski kmetijski šoli. Poleg kmetijskih šol t odo delovale tudi 2 banovinski kmetijsko-gospodinjski šoii in 8 zasebnih takih šol. Prirejenih bo 33 kmetijsko-gozdarskih tečajev, največjo pozornost pa bo banovina posvetila poglobitvi dela v kmečkih in kmečko-gospodinjskih nadaljevalnih šolah. Število vseh šol bo okoli 140.
Pri pospeševanju poljedelstva je omeniti, da so se začeli poskusi z gojitvijo sladkorne pese pri nas. Če se bo letos ta poskus obnesel, bi se drugo leto zasadila pesa v večjem obsegu. Ta kultura bi bila zelo jx>membna za naše revne kraje na Dolenjskem. Nadaljevalo se bo tudi selekcijsko delo. Pri govedoreji bo glavna skrb posvečena zvišanju produkcije. V svinjereji bodo vpeljane poseb-no matične knjige za odbrane živali v svinjerejskih središčih. V konjereji bo banovina skrbela predvsem -za zadostno število plemenskih žreb-cev. Banska uprava je izdelala obširen načrt za bodočo selekcijsko širjenje štajerske kokoši. Donosnost kokošjereje bo znatno dvignilo kopunje-nje. Pospeševanje čebelarstva se bo nadaljevalo z že začetimi akcijami. V ribarstvu bo treba revidirati ribarske okraje na bivšem Kranjskem. Vinarstvo bo podpirala banovina z dajanjem posojil in direktnim {»odpiranjem vinarskih zadrug. Zaradi varstva sadnega drevja je nujno potrebno, da se izvajajo vse zakonite odredbe. Sadna trgovina zahteva posebnih ukrej>ov. Pospeševati bo treba gojitev zelenjadi za trg. V zadružništvu bo predvsem podpirano produktivno zadružništvo, nato pa vse blagovno zadružništvo. Končno bo podana točna 6lika pedološkega sestava naše zemlje, kar bo banovina izvrševala obenem s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani.
Gozdarstvo
Iz poročila šefa odseka za gozdarstvo g. inž. Cvetka Božiča posnemamo:
Ker daje država premalo za podšumarska mesta, je morala tudi lani in letos priskočiti banovina s sredstvi za 4 podšumarska mesta. Banovina krije tudi vse izdatke za državno nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Gojencev je sedaj 35.
Banovina oskrbuje sedaj 12 drevesnic, odpadli sta drevesnici v Ratečah na Gorenjskem in v Ptuju, dočiin so bile ustanovljene 3 nove drevesnice (pri Dravogradu, v Ptuju in pri Logatcu na v zakup vzetem zemljišču, tako da ima sedaj banovina 15 drevesnic, Opustile se bodo postopno stare drevesnice v Celju, Kamniku in Litiji. Lani so banovinske drvesnice oddale 3.9 milij. sadik v vrednosti 0.22 milij. din. V splošnem gozdni posestniki radi posegajo po gozdnih sadikih. Prireditev večjih dnevov za pogozdovanje se je udeležilo lani 924 učiteljev in 31.755 učencev.
Zaradi slabega vremena 6e je lani pogozdovanje začelo kasno, radi pomanjkanja osebja pa so se dela tudi znatno zavlekla. Banovinski odbor za propagando gozdarstva vrši veliko delo. Gozdovi so se v letu 1940. močno izkoriščali. V programu je določen večji znesek za pogozdovanje sečin in gozdnih goličev, nadalje za pogozdovanje Krasa in slaborodnih zemljišč. Stroške vzdrževanja drž. nižje gozdarske šole v Mariboru bo še naprej krila banovina. K sestavi obširne statistike, ki jo je predpisalo ministrstvo, prispeva banovina z majhnim zneskom.
Veterinarstvo
Za veterinarski odsek je podal porotno šef tega odseka g. dr. L. Hribar in posnemamo iz njegovega poročila:
Slinavka in parkljevka je lani napravila precejšnjo škodo. Ker oe ni bilo bati novih vnosov te bolezni, je banska uprava omilila svojo naredbo za preprečitev slinavke in parkljevke iz leta 1938. Vraničm prisad se je pojavljal predvsem v krajih, kjer obratujejo tovarne in strojarne za obdelovanje kož s pomanjkljivimi čistilnimi napravami. Šumeči prisad ali šuštavec je bil kmalu omejen samo na okužene dvorce s temeljito raz-kužbo in zasilnim cepljenjem. Steklina je lani zavzela večii obseg, najbolj so bili prizadeti okraji Šmarje, Celje in Ptuj. V naši banovini svinjska kuga ne vlada stalno v nobenem okraju, temveč se vnaša predvsem s klavnimi svinjami z mesom tn drugih banovin. Največ svinjske kuge je bilo v okrajih: Maribor, Dravograd, Krško, Črnomelj in Ptuj. Svinjska rdečica se stalno pojavlja v vseh okrajih, vendar ni tako občutna, ker je bila večina svinj zavarovana z zaščitnim cepljenjem (225.771 svinj v 55.947 dvorcih). Novembra se je v raznih okrajih pojavila nalezljiva ohromelost svinj, ki doslej pri nas še ni bila ugotovljena (imenuje se Tješinska bolezen). Dosedaj poskusna cepfjenja obetajo, da bo mogoče zdrave svinje ogroženih dvorcev obvarovati pred pretečo oku-žitvijo.
Mnogo kužnih bolezni, ki se morajo prijavljati, lani sploh ni bilo prijavljeno, ker se tudi dejansko niso pojavile.
Za mesogiednike-lajike bodo prirejeni 6 tedenski tečaji. Občine naj bi si nabavile vse Šer-mejev ajiarat za humano ubijanje živali.
Opaža se, da se razni trgovci z živino in prekupčevalci, zlasti oni. ki kupujejo živino v mejnih predelih sosedne banovine, skušajo na vse načine izogniti veterinarski kontroli.' Zlasti na dolenjskih cestah ter v brežiškem in šmarskem okraju se vsak dan opažajo transporti po cestah.
Sejmov je v naši banovini mnogo preveč, zato bi kazalo manjie sejme postopno opustiti. Poslovanje z živinskimi potnimi listi je urejeno z novim pravilnikom, ki je stopil v veljavo dno 16. januarja 1940
Bangki upravi Je podrejen Se državni veterinarski bakteriološki zavod in banovinska podkov-ska šola v Ljubljani. Oba zavoda sta brez lastnih prostorov, zanje pa je banovina nakupila sedaj posestvo v Trbovem, kjer bodo zgrajene tudi stavbe.
V	načrtu za 1941 je povečana postavka za nabavo cepiv proti živalskim kugam, ki se morajo jo zakonu pri;avlj*ti. Vendir pa tudi ta jiostavka ne bo mogla kriti vseh potreb Cepljenje proti svinjski kugi bo brezplačno.
Najtežje bo zatiranje nove kuge, nalezljive ohromelosti pri svinjah, ker še ne poznamo zanesljivega cepiva. Da se v bodoče bolje zaščiti zdravje ljudi in živali, je absolutno potrebno, da se klanje živali vrši vsaj v večjih krajih na enem mestu (mestni ali občinski klavnici) in da pregled mesa više ali živinozdravnik* ali pa osebe, ki imajo o pregledu mesa potrebno temeljito izobrazbo. V tej smeri gre tudi prizadevanje banske uprave.
Urejanje hudournikov
Poročilo gozdnotehničnega odseka za urejanje hudournikov je podal njegov šef g. inž. Štran-car. Iz poročila je posneti, da je bilo za urejanje hudournikov na razpolago lani 4.76 milij. din, od tega iz banovinskega proračuna 735.000 din, iz banovinskega sklada za javna dela 450.000, iz banovinskega bednostnega sklada 1,255.000, iz državnega proračuna 780.000, prispevke ministrstva za gozdove in rudnike je znašal 1.2 milij din, prispevek gradbenega ministrstva pa 340.000 din. Od vseh teh kreditov je porabljenih 3.2 milij. din. neporabljenih je 1.5 milij., od tega približno 1.3 milij. din državnih kreditov, ki so bili odprti šele pozno lani in 0.2 milij. din banovinskih kreditov.
Hudourniška dela se izvajajo, oz. se bodo izvajala v IS okrajih in na 37 mestih. Ve6'na kreditov (82%) se j3 porabila za nadaljevanje že začetih del. Za nova dela se je porabilo okoli 18%. V bodočem letu bodo vpoštevana v večji meri dela v dravski dolini, v slovenjgraškem, šmarskem in brežiškem okraju.
Povodnji so lani prizadele veliko škodo, pri tem pa so se dobro izkazala že izvedena hudourniška dela. Tako je prav poučen primer regulacije Ribnice, ki je preprečil veliko škodo. Radi večjih mezd in višjih cen gradbenega materiala so narasli stroški pri urejevanju hudournikov.
Doslej je bilo v naši banovini izvedenih hudourniških del za 36 milij. din, od tega 5 milij. din pod Avstrijo. 31 milij. din v Jugoslaviji. Toda za naprej bodo tudi še potrebna znatna sredstva. Samo dovršitev že začetih del bo zahtevala v prihodnjih 10 letih okoli 90 milijonov din. Vsa hudourniška dela, ki jih bo treba izvesti v prihodnjih 10—20 letih, bodo stala na osnovi cenitev po dosedanjih izkušnjah 150—200 milijonov dinarjev.
Predlog banovinskega proračuna ne vsebuje vseh kreditov, ki jih banska uprava namerava porabiti za urejanje hudournikov, Ker se financiranje torej deli, bo razdelitveni načrt in program odvisen v prvi vrsti od zneskov, ki bodo določeni za hudourniška dela iz skladov in državnih prispevkov. Nato je g. inž. Stancar naštel vsa dela, ki so v programu in bi izvršitev teh del zahtevala okoli 1 milij. din. Dela so razporejena po vsej banovini. Zaradi premajhnih kreditov odsek ne bo mogel izvrševati hudourniških pogozdovanj v večjem obsegu. Ker se zgolj z gradbenimi ukrepi hudourniki ne morejo urediti trajno, bo odsek posvetil brigo tudi pravilnemu gospodarstvu v hudourniških okrajih.
Agrarne operacije
Iz poročila komisije za agrarne operacije, ki ga je podal komisar g. Pokom, je razvidno, da je komisija v glavnem izvedla vsa dela, ki jih je imela v programu, Nadaljevala so se terenska dela na komasacijskih zemljiščih v Jerneji vasi in v Dragovanji vasi v Beli Krajini na površini 180 ha. Dejansko je bila izvedena komasacija poljedelskih zemljišč v Cerkljah, Čresnjici in Zasapu na Krškem., polju na površini 520 ha. Velik je bil gospodarski uspeh te zložbe. Zaradi zmanjšanega števila parcel po zložbl je omogočeno obdelovanje prav do meje, kar je dalo 5 ha in 63 arov obdelovalne zemlje.
V	svrho ureditve gospodarstva na skupnih zemljiščih je bilo ugotovljeno posestno stanje in deležne pravice pri 6 agrarnih skupnostih, precenjeni so bili gozdovi 5 agrarnih skupnosti, gospodarski pašni redi so bili izdelani za 16 agrarnih skupnosti, gozdno-gospodarski načrt pa je bil izdelan za 3 skupnosti. 17 skupnih zemljišč je bilo prevzetih v nadrobno delitev. Melioracije v okvirju agrarnih operacij se niso mogle izvajati v veliki meri. Z banovinsko podporo se je lani začelo kultiviranje belokranjskah steljnikov (na ozemlju izvršene komasacije v Pod logu). Ta dela bodo trajala dve leti. Komisija za agrarne operacije vodi stalno planšarsko statistiko o 243 planinah. Paslo se je lani na planinah (preračunano na glavo odrasle goveje živine) 11.881 glav goveje živine. Število živine je naraslo.
Urejanje agrarnih odnosa jev je še nujno potrebno. Več kot tretjina površine poljedelskih zemljišč ali okoli 500.000 ha je potrebno komasacije. Na četrtini kulturne površine (okoli 435 tisoč ha) je potrebno urejati in nadzirati gospodarstvo agrarnih skupnosti, Od te površine zavzemajo 54.000 ha, na katerih se vsako leto povprečno pase 12.500 glav odrasle živine. Na programu je sistematično kultiviranje belokranjskih steljnikov, ki pokrivajo približno eno četrtino površine Bele krajine. Pri agrarnih skupnostih in skupnih zemljiščih se bodo nadaljevala začeta dela. Isto velja za melioracije. Končno bo povečano tudi vzgojno delo.
Prehrana Slovenije zagotovljena
Poročilo predsednika Prevoda g. Snoja
G. ban je po zaključenih poročilih kmetijskega oddelka omenil, da bo v okviru kmetijskega oddelka podano tudi še poročilo o PREVODu, ki sicer ni bilo na programu, pa je potrebno, da bodo člani informirani o vsem delu za preskrbo Slovenije. Poročilo je dal predsednik PREVODa in bivši minister g. Fr. Snoj.
Slaba letina
Lanska letina je bila izredno slaba, kar nam dokazujejo že količine pridelane pšenice. L. 1938 je naša država pridelala okrog 300.000 vagonov pšenice. L. 1939 288.000 vagonov pšenice, lanski pridelek pa je dal le 180.000 vagonov pšenice, torej približno 100.000 vagonov manj kakor normalna lela. Ker je bilo žo 1. 1939 vojno leto. smo tedaj veliko izvozili od našega presežka in prišli v I. 1940 brez zalog. Poleg leg« pa je potrošnja -V vseh državah in tudi pri nas" zaradi vojnih raz-
mer postala večja. Tako je razumljivo, da nismo bih v stanju, da bi od lanskega pridelka pšenice izvozili en sam vagon in so govorice, ki to trdijo, neutemeljene. Nasprotno: ostali smo dolžni Nemčiji še 1000 vagonov pšenice iz 1. 1939. Teh 1000 vagonov smo kasneje kupili v Slovaški in izvozili v Nemčijo. Tudi v našo državo smo že lani začeli uvažati žito in moko iz Slovaške. Da izvoz pšenice ni bil kriv pomanjkanju pri nas. dokazuje tudi trgovinski saldo, ki ca imamo z Nemčijo, saj smo ji dolžni nad eno milijardo dinarjev. Druga leta smo take obveznosti pokrili z jesenskim izvozom. Ni bil torej izvoz vzrok pomanjkanju, ampak 6laba letina in večja poraba.
Položaj Slovenije glede na pšenico in moko je jasen. Imamo Te dva okraja, ki sama zase pridelala (oliko ali celo nekaj več kot potrebujeta: Dol. Lendava in Mur-
Zasedanje banskega sveta
ska Sobota. Pri nas porabimo na leto na glavo prebivalca okrog 180 kg žita, Lendava in Sobota
pa ga pridelata okrog 200 kg. Mnogi drugi okraji pa so v pridelku daleč pod potrošnjo. Radovljica pridela žita komaj 25 kg na glavo. V mnogih drugih okrajih tudi ni mnogo bolje. Zulo moramo vsako leto uvoziti v Slovenijo 10 do 12.000 vagonov žita ali odgovarjajoče količine moke. Lansko jesen smo uvozili, ko je bila še moka prosta, okrog 2.000 vagonov moke v Slovenijo. To no dopeljali trgovci. Do konca decembra je PREVOD nakupil še 1400 vagonov žita, V decembru srno računali, da bomo dobili mesečno 250 do 300 vagonov pšenice ter smo pri tem računali, da bomo dosegli okrog 2000 vagonov pšenične zaloge. Prav tako smo računali, da bo kriza v prehrani nastopila šele konec februarja. Zal pa je kriza nastopila že v decembru in je nam ostala le že pripravljena zaloga 1400 vagonov. Ostalo ni drugega, kakor da smo začeli misliti na racioniranje zalo, da bodo revni in bogati imeli enak delež v že napravljenih zalogah za prehrano. Računali smo, da bo v Sloveniji treba izdati 750.000 nakaznic, kar bi pomenilo izdatek 280 vagonov pšenice mesečno. Ker smo že v decembru izdali 200 vagonov, smo morali že v začetku januarja uvesti omejitve. Ce bi prosto prodajali zaloge, bi lahko oddali 000 vagonov pšenice in bi nam ostalo še komaj za februar. Ker so pa v januarju trgovine in občinski uradi omejevali izdajanje, smo prihranili 300 vagonov in tako mogli z zadostno zalogo uvesti nakaznice. Sprva smo jih hoteli le v mestu, pravičnost pa je zahtevala, da jih dobi tudi dežela. Do prihodnje žetve bi rabili 420 vagonov pšenice. Prvega januarja pa smo imeli le še okrog 1100 vagonov zalog ter smo mogli računati v celoti še na uvoz okrog 1000 vasronov. Prav to je bil razlog, da so nakaznice dobili vsi.
Nakaznice
Po izdanih predpisih so bile nakaznice razdeljene in je PREVOD do ponedeljka razposlal že ogromno število 874.000 nakaznic. Od tega je bilo 615.000 nakaznic za odrasle, 130.000 nakaznic za mladino in 129.000 za otroke. To število nakaznic odgovarja 310 vagonom moke na mesec. Dodeljene so bile tudi dodatne karte za težake. Na teli bo razdeljenih nadaljna dva vagona, nato še pet vagonov za gostilne, dva in pol vagona za belo pecivo in pet vagonov za bolnišnice. To pšenico je treba seveda zmleti. Pri taki potrošnji bodo naše zaloge vzdržale do srede aprila. Dogovor z ministrstvom za prebrano, ki je bil napravljen pred nedavnim, nam je zagotovil po štiri vagone moke dnevno. Na žalost smo v prvih desetih dneh dobili namesto 40 vagonov le 18, to pa zaradi tega, ker tudi PRIZAD dobiva le majhne količine na trgu.
Ministrstvo za prehano pripravlja važna pooblastila, da bo dobilo prikrite zaloge žita. Računajo, da je skritih po žitorodnih krajih še 12.000 vagonov pšenice. Ce bomo te zaloge odkrili, bo vsa država prav lahko zvozila. Poleg tega se država trudi, da bi pšenico dobila tudi od drugod. Tako jo bomo dobili nekaj iz Bolgarije (v zameno za modro galico). Slovaška bo zamenjala sto vagonov pšenice za drugo industrijsko blago, ki ga bo treba dobaviti iz Slovenije; morda se nam bo to posrečilo. Prav tako bo skušala država dobiti žito iz Madžarske. Po sedanjem stanju je preskrba Slovenije zagotovljena do konca maja in sta v negotovosti samo naslednja dva mcseca. Prav to dejstvo še dokazuje, da je bila uvedba nakaznic nujna.
Letina koruze
Letina koruze je bila, hvala Bogu, dobra iti smo pridelali v državi 500.000 vagonov in skoraj 100.000 vagonov več kot v normalnih letih. Nismo pa imeli nobenih starih zalog. Težave zaradi koruze so v glavnem, ker sušilnice niso pravočasno začele delati. Tako je n. pr. banovina Hrvatska, ki je sama dovolj koruze pridelala, uvozila koruzo iz Banata. Kasneje pa bo Hrvatska imela sama 20.000 vagonov koruze za izvoz. Tudi težave s prometom, pomanjkanje vagonov itd., so povzročile zamude. Tudi uredba o prometu s koruzo je dokaj nerodna, saj nudi skoraj enako ceno za ne-sušeno koruzo kot za sušeno. Pri nas je potrošnja koruze mnogo večja. Prej jo je šlo okog 300 vagonov, sedaj pa že 800 vagonov na mesec. Dnevno dobivamo 30 vagonov kouze od Pri zada. V kratkem bo tudi naravno sušena koruza dovolj suha, nakar bo prenehalo vsako pomanjkanje, ki pa pri nas ne izvira samo iz teh težav, ampak tudi
S tem so bila zaključena poročila. K razpravi se je priglasilo 30 govornikov. Prvi je spregovoril g. dr. Sajovic, ki je pozdravil uredbo o prisilni obdelavi sposobnega sveta, zlasti za kočevski okraj. Za Kočevje prosi, naj se gozdna drevesnica v Kočevju razširi, prav tako pa tudi razsad-nica sadnega drevja. Podprejo naj se Slovenci ob Kolpi, ki so zarad' propada krošnjarstva brez zaslužka, a pridni in sposobni. Ker bo na Kočevskem večje število kmetij na razpolago, bi bilo primerno poskrbeti, da pridejo nanje res sposobni kmečki gospodarji, ki se bodo potrudili, da bodo iz zemlje čini več pridobili.
G. Štuhec Alojzij se je dotaknil boja trgovskih krogov proti kmetijskemu blagovnemu zadružništvu in prosil bansko upravo, naj podpre zadružništvo, zlasti v ljutomerskem okraju. Tukajšnja zadruga je nakupila velika skladišča in bi bilo prav, če bi jih kupila Privilegirana družba za silose. Izročii jo še posebno sjiomenico o vinogradništvu.
Predsednik kmetijske zbornice g. Martin Ste-hlovnik je najprej poudaril, da obžaluje, da je proračun za kmetijstvo v primeri s prejšnjim letom nekoliko znižan. Pozdravil je znatni znesek za kmetijsko izobrazbi in poudaril, da kmečko nadaljevalno šolstvo ne izpoljuje svojih nalog. Razlog je v pomanjkanju primernega učiteljstva. Predlaga, omejitev enorazrednih šol in predlaga naj se v ljudskih šolah daje že osnovni kmetijski pouk, katerega naj kmetijske nadaljevalne šole še posplorijo. Sedanje učne moči pa žal nitnajo slika z zemljo, zlasti ne ženstvo. Kmetijska zbornica je izdelala sodoben načrt. Kmetijske nadaljevalne šole naj pridejo pod prosvetni oddelek in naj se izločijo iz kmetijskega. Neobdelana zemlja naj preide v roke tistih, k; bi jo radi obdelovali. Zvišanje proizvodnje pa bo mogoče doseči le z umetnimi gnojili. Odpravi naj se trošarina na cement za gnojnične jame. Padla pa bo živinoreja, ker ne bo krme. Podpirajo naj se majhne melioracije, ki jih lahko kmet sam opravlja. Glede uvedbe sodobnih kmetijskih strojev, naj se uvede poseben referat na hanski upravi, ki bo lahko kmetom pravilno svetoval. Prosi g. bana naj stori čim več. da bo prodan lanski pridelek hmelja. Živinozdravniški pomočniki naj bodo le za
| iz težav, v katere so zašli mlini. Mi imamo namreč 2500 mlinov, toda malo velikih. Saj smo svoje čase uvažali le moko. Sedaj pa morajo ti mlini zmleti na mesc okrog 350 vagonov pšenice in 550 vagonov koruze. Vsi večji mlini pa zmoeio pri normalnem obratu komaj 800 vagonov na mesec. Zima pa ie obrate mnogih mlinov celo ustavila.
Nadaljnja težava je v tem, da niso maksimirane cene za druge vrste žita. Zato bo treba urediti cene vsemu žitu, tako da bo preprečena špekulacija, ki se je tudi |wlastila na primer bele moke, ki jo dobite na črni borzi po 14 din kg. Vsa ta vprašanja, ki zadevajo seveda vso državo, pa bodo v kratkem odločno rešena.
Sladkor
Druge skrbi preskrba s sladkorjem. V tolažbo naj jim bo, da dobivamo na mesec 5 vagonov sladkorja več v Slovenijo, kakor pa 1. 1939. Izdaja nakaznic za sladkor pa je zelo težka. Prvič ie t reba imeti v takem primeru že zadostno Zalogo doma, ker karte morajo biti isto kot blago. Drugič pa je poraba sladkorja pri nas silno različna. Vinorodni kraji Slovenije jx>rabijo na osebo na leto kvečjemu do 4 ali 5 kg sladkorja letno. Rekord ima v tem okraj Dol. Lendava, ki porabi na leto na osebo 2'A kg sladkorja, ali mesečno 19dkg na osebo. Nasprotno pa okraj Radovljica l>orabi letno na osebo 23 in pol kg sladkorja, ali skoraj mesečno dva kilograma na osebo. Ker so po. drugih okrajih razmere prav tako različne, če-rav manj ekstremne, je razdelitev s pomočjo na-aznic skoraj nemogoča. Ker pa je dobava urejena, je začasno tudi ta rešitev, da dobi vsaka občina toliko sladkorja, kot ga jc prejemala v letu 1939., popolnoma zadovoljiva in ne more nastopiti nikjer nobeno pomanjkanje. Te podatke o sladkorju je dobil PREVOD s jx>močjo obširne ankete, ld jo je izpeljal po vseh občinah in okrajih.
Riž
Prvo tromesečje smo dobili v Slovenijo 48 vagonov riža, za drugo tromesečje smo dobili že 58 vagonov. Sedaj se jx>gajamo z Italijo, da nam da še 20 vagonov riža. V tem primeru bo riž lahko postal nadomestek za moko, zlasti v mestih in industrijskih krajih. Glede masti je položaj zadovoljiv. Imamo 30 vagonov zalog, ki [ili je napravila zasebna trgovina in ji je priskočil na jx>-moč PREVOD s tem, da ji poravnava stroške obresti od založenega denarja. Poleg tega pa je PREVOD nabavil sam še IS vagonov masti.
Za olje- je bila lanska letina surovin slaba. Meddtem, ko smo normalna leta pridelali 0000 vagonov sončičnih semen, srno jih lani le 4500 vagonov. Ker pa tri mesece olja skoraj ni bilo dobiti, smo s tem prihranili, kar smo manj pridelali, tako da smo do junija brez skrbi. Bučnega semena smo dobili prav toliko kot lani od banovine Hvatske, 80 vagonov bučnega olja pa še dobimo. Če bodo ljudje pametni, bo šlo vse v redu. PREVOD deli olje jx> kartoteki, v kateri ima vseh 9000 slovenskih trgovcev. V to kartoteko se vpisuje, koliko in kdaj je trgovec dobil olja. Fižola srno morali nekaj izvoziti. Vendar ima PREVOD okrog 100 vagonov fižola v zalogi, zato smo lahko brez vseh skrbi. Kako pa nastane razburjenje po nepotrebnem, pa naj pove primer: Slovenija f>o-rabi letno 130 vagonov modre galice. Vsa ta zaloga je za letos že v Celju. Pred nedavnim pa je neka ljubljanska veletvrdka razposlala po deželi okrožnice, naj si kmetje čim hitreje nabavijo galico in priporočala, naj nakupijo zalogo tudi za prihodnje leto. Ce bi ljudje sedaj to hoteli napraviti, bi za nekatere galice zmanjkalo, čeprav je zaloga modre galice popolnoma zadostna.
Dosedanje deio Prevoda
Ministrstvo za prehrano bo v nekaj dnevih izdalo uredbo o organizaciji prehrane. Do junija bo šlo še vse jx> starem tiru, nato pa l>o v vsa vprašanja prehrane uveden sistem in disciplina. Kako ogromno delo je opravil Prevod v štirih in pol mesecih svojega obstoja, si tisti, ki nimajo vpogleda v delo, skoraj ne morejo zamisliti. V tem času je Prevod odposlal 15.400 dopisov. Pri tem pa je imel prva dva meseca 14 uradnikov, danes pa jih inn 29 Denarni promet je do zadnjega januarja znašal 530 milij. din. Ima kartoteko vseh trgovcev detajlistov, in na kupe raznih statistik, ki mu jjoniagajo pravično delitev živil. Če kje nasto|)ijo kake težave, je treba to upoštevati, saj se še vse organizira v želji, da se čimbolj odpomore stiski, v katero bi lahko zašli.
nujno prvo pomoč. 6kuša pa naj se od pomoči ja-lovuosti živine in naj se zato določi jxjsclma strokovna moč. Za zatiranje sadnih škodljivcev, naj se za večje okoliše organizirajo leteče kolone, ki bodo škropile Vinarstvu škodujejo nestalne cene modre galice, ki bi morala biti maksimirana. Naj že izide zakon o pospeševanje vinogradništva. Podčrta ogromno škodo, ki jo dela zajec v sadjarstvu. Banovina naj skuša pomaga kmetijskemu zadružništvu s tem, da posreduje pri najetjih ugodnejših posojil pri PAB-i. V gozdarstvu naj se preprečuje nesmiselno izkoriščanje gozdov. Zgrad-oa hudournikov zasluži vse priznanje, odsek za agrarne operacije pa se naj posveti zlasti gornje-grajskemu okraju Slovenski j<met pri draginji, ki je nastala, ni nič pridobil, pač pa izgubil. Najbolj se je podražilo žito. ki ga mora sam kupovati, in so zato krivični očitki, da slovenski kmet v sedanjih časih bogati. Petletko, ki jo je napovedalo kmetijsko ministrstvo, jiozdravlja in predlaga, naj bi s pripadajočimi sredstvi za Slovenijo razpolagal ban. Poudarja, da komunizma na kmetih ni in se zahvaljuje banu za naklonjenost do Kmetijske zbornice. Na koncu prečita resolucijo, ki obravnava glavne točke njegovega govora.
Govorniku je odgovoril ban gi dr. M. Natlačen, ki je ugotovil, da je glede proračuna kmetijskega oddelka v zmoti, saj znaša letos za devet mesecev proračun 8.594.380 din, medlem ko je lani za prvih 9 mesecev znašal le 7,714.715 din, če ne upoštevamo zavodov Če uj>ošlevaino še te, pa znaša novi proračun za prvih 9 mesecev 11.111.360 din, za lanskih prvih 9 mesecev" pa 9,948.825 din, kar pomenja da je proračun v celoli za devetmesečno dobo zvišan za 1,167.500 din. Nalo je bila razprava prekinjena.
Popoldanska razprava
Pri debati k referatu kmetijskega oddelka je govoril popoldne prvi svetnik g. Jan Jakob (Radovljica). Zavzemal se je za dopolnitev kmetijske šole v Poljčah. Prosil je, naj bi g. ban še naprej |>od-piral prenovljeno Gospodarsko zvezo, ki kljiib neugodnim časom dobro napreduje. Predlagal je posebno rcsolucijo glede gnojnih jam in cementa.
G. Prelog Franc prosi, naj bi oblast omogočila cenene dolgoročne kredite. Halozam naj se pravočasno preskrbi dovolj semenskega krompirja. Oblast naj stopi na piste šušuiarjeui v lesni trgovini. Nastopa proti povišanju vinskih Irošariu. Oa-lici naj se cene znižajo.
G. Pevec Ignacij jioudarja, naj se da zemlji, kar ji gre. Vendar naj se že enkrat doseže trošarine jirost cement za gnojne jame.
ti. Majerkit Ivan nastopa za ureditev lovskega vprašanja, preišče naj se, koliko je še neobdelane zemlje, in ta naj se obdela.
G Alojzij Zorent smatra, naj bi bila izobrazba kmečkega ljudstva bolj praktična, kmetijski referenti naj bi se ne zaposlovali v pisarnah, temveč na terenu. Predloži resolucijo za znižanje cen modre galice. 'Lov naj ne bo luksuz, temveč naj lovski predpisi res pomagajo kmetom, sadjarjem in vinogradnikom Naj se sistematično regulira Sotla.
G. Kriiinik Ludvik prosi večji znesek za pomoč vinogradnikom, zlasti v obliki galice. Ker ni sušilnic in skladišč, prekupci izrabljajo naše kmete in jim po sramotili ceni plačujejo sadje. Za Vodno zadrugo v Dobovi prosi podporo.
G Kugovnik Jurij (Prevalje) poroča, da je v njegovem okraju še mnogo neobdelane zemlje. Ni pa poljskih delavcev. Prebivalstvo naj se za kmečko delo vzgoji. Prevalje in mež'ška okolica naj dobila vsaj tisto prehrano, ki ljudem po kartah gre. Bencinske kuite naj dobe tudi kmetje za svoje stroje.
G. Peter Sadravec predlaga, naj se preskrbi galica vinskim krajem. Lov je šport, naj se to ukine, zajca pa naj bo dovoljeno vsakemu pobijati. Predlaga, naj sc uslauovi tovarna za modro galico.
Ljubljana, 18. febr.
»Slovenec« je bil prvi list v državi, ki je že lanskega septembra opozarjal na posledice prevelike zadolžitve države pri Narodni banki, v zvezi s tem na povečanje obtoka bankovcev in na kvarni vpliv, ki ga ima povišanje obtoka plačilnih sredstev na cene, ki so narasle v izredno znatni meri. Postopno je prihajalo to spoznanje tudi na merodajnih mestih, zlasti pa ob imenovanju nove uprave Narodne banke. Z nastopom novega guvernerja Narodne banke gosp. dr. Radosavljeviča smo slišali tudi izjave o potrebni stabilnosti vrednosti našega dinarja tudi na notranjem trgu
Jasno je postalo, da se mora nehati z nadaljnjo zadolžitvijo pri Narodni banki in jo je treba celo zmanjšati. Ker pa so v zvezi s tem tudi tehnična vprašanja, za katera je potrebno sodelovanje denarnih zavodov v državi, sta se podala guverner Narodne banke g. dr. Milan Radosavljevič in vice-guverner dr. Ivo Belin po konferenci z zastopniki bank v Belgradu tudi v Zagreb in Ljubljano, da se posvetujeta z zastopniki denarnih zavodov.
V torek dopoldne sta prišla oba najvišja funkcionarja Narodne banke tudi v Ljubljano in sta imena daljšo konferenco najprej s članom izvršnega odbora Narodne banke g. Ivanom Avsenc-kom, ki je prisostvoval vsem nadaljnjim konle-rencam. Nato pa se je ob pol dvanajstih začela v prostorih Narodne banke konferenca, katere so se udeležili predvsem zastopniki večjih denarnih zavodov v Ljubljani. Prišli pa so na to konferenco tudi zastopniki denarnih zavodov iz Maribora, Celja in Novega mesta, tako da se je v resnici lahko slišala beseda zastopnikov slovenskih denarnih zavodov. Na konferenci je bilo zastopanih dkoli 30 denarnih zavodov s svojimi najvažnejšimi funkcionarji, med njimi predsednik Društva bančnih zavodov g. dr. Ivan Slokar in drugi.
Uvodno je guverner Narodne banke g. dr. Radosavljevič najprej orisal osnovna načela za novo akcijo, ki naj privede do razbremenitve Narodne banke kot funkcionarja izrednih državnih potreb. Ta razbremenitev je mogoča, če se najdejo potrebna sredstva drugod in to od narodnega gospodarstva. Vloga Narodne banke je tu delno posredovalnega značaja, ker gre istočasno tudi vzporedno akcija za upostavitev rednih razmer na našem denarnem in kapitalnem trgu, torej pri denarnih zavodih. Država naj bi za svoje potrebe izdajala posebne bone, ki bi jih po Narodni banki plasirala pri denarnih zavodih. Ti boni naj bi bili od 6 mesecev do dveh let in naj bi imeli primerno obrestno mero (plačljivo v naprej). Ti boni naj bi se tudi mogli eskontirati pri Narodni banki v primeru potrebe za gotovino, vendar ne tako. da bo ponovno breme vse emisije prišlo na Narodno banko Za amortizacijsko službo teh bonov bi se osnovala posebna blagajna, ki bi ji finančno ministrstvo prepustilo donos specialnega prispevka za narodno
Podatki za
krušne nakaznice
za marec
Banovinski prehranjevalni zavod objavlja:
Vkl.jub temu, da so bili pozvani vsi občinski in meslni preskrbovalni uradi z našo okrožnico od 5. II., da najkasneje do 15. februarja sporoče Prevodu točno število potrebnih krušnih nakaznic za mesec marec, se je na ta poziv do 19. februarja odzvala komaj polovica vseh občin.
Prevod poziva tem potom zadnjikrat vse one preskrbovalne urade, ki lega do sedaj niso storili, da najkasneje v dveh dneh nujno pošljejo zahtevane podatke. Občinam, od katerih Prevod do 21. t. m. ne bo prejel teh podatkov, nakaznic za marec sploh ne bo poslal, a prav tako te občine ne bodo. dobile niti moke. Razen tega bo Prevod objavi? v časopisju imena vseh onih pre-skrbovalnih uradov, kateri tega poziva ne bodo vjKištevali.
Borze
Dne 18. februarja 1941.
Denar
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 21,534.021 din, na belgrajski borzi 23,360.000 din, od tega 216.263 in 568.000 maik, 143 243 švicarskih frankov in 168.497 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 670.000 din.
Ljubljana — nradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newvork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.61-1038.61
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90- 219.10
Nevvvork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1271.10-1281.10
Ljubljana — zasebni kliring;
Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00
Solua 100 drahem......38 den
Ženska hvala
razkraja čez noč nesnago v perilu!
obrambo. Ta posebn* blagaina bi imela posebno upravo, katero bi tvorili: guverner Narodne banke in odlični zastopniki našega gospodarstva. Ta uprava bi kontrolirala amortizacijo in režijo posebne blagajne.
V	te bone bi lahko plasirali denarni zavodi in posamezniki svoje odvisne blagajniške rezerve in varčevalci svoje prihranke. Na ta način bi se v obliki državnih posojil, katerih višina seveda ne bi bila fiksno določena, povrnila gotovina v Narodno banko, ki bi bila s tem razbremenjena.
Boni bi imeli seveda tudi razne ugodnosti, kot jih imajo državni papirji, n. pr. tvorili bi pri-bitno postavko, bili bi prosti rentnega davka itd. Bili pa bi privlačni tudi za občinstvo zaradi svoje posebnosti.
Iz izvajanj guvernerja dr. Radosavljeviča je bilo razvidno, da uprava Narodne banke in z njo vred drugi merodajni faktorji upoštevajo pomen varčevanja za kapitalni trg, kjer naj država dobi potrebna sredstva. Kajti če bo upostavl)eno varčevanje, potem bo držali lažje za denar. Je pa upo-stava varčevanja, odn. nagnenja k njemu vezana na predpogoje, katere skuša Narodna banka v svojem delokrogu ustvariti. Predvsem skrbi sedaj v veliko večji meri za likvidnost denarnih zavodov in nam daje njena kreditna politika poroštvo, da se ne bodo ponovile napake, katere smo delali v prejšnjih letih. Le če sc omogoči varčevanje na zdravi podlagi, je možno financiranje izrednih potreb države kot to zahtevajo interesi države. Danes so interesi državne obrambe nad vse in njim morajo služiti vsi ukrepi, ki so potrebni v današnjih časih.
V	zvezi s tem je treba poudariti tudi dejstvo, da je za prihodnji četrtek in petek sklicana seja koordinacijskega odbora za bankarstvo, katerega tvori pet predstavnikov bank iz banovine Hrvatske in pet predstavnikov bank iz ostale države, članov posvetovalnega odbora za bankarstvo, med njimi tudi Slovenci. Naloga tega koordinacijskega odbora je izdelati podrobne načrte za upostavo likvidnosti onih denarnih zavodov, ki so še pod zaščito in izdelati zdrave osnove za nadaljnji razvoj vsega bankarstva v državi, da se ne bodo pojavljale nevarnosti za naš denarni in kreditni sistem. S tem bo opravljeno tudi veliko delo, ki je potrebno za ustalitev naših finančnih razmer, da bo prei ehal z denarne strani oni vzgon za cene ki je povzročil v največji meri dviganje naših cen in s tem napravil zmedo v našem gospodarskem in socialnem življenju.
Obisk visokih funkcionarjev Narodne banke v Ljubljani kaže. da se zavedajo važnosti takojšnje rešitve financiranja izrednih državnih potreb z drugimi sredstvi in da se tudi na drugih poljih dela za normalizacijo razmer v našem kreditnem sistemu, kar bo prineslo korist za državno finančno politiko, posredno pa vsem državljanom.
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 37.65-38.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 7.70, London 16.175, Newyork 431, Bruselj 79 no.il.. Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.60, Oslo 98.50 nom., Kopenhagen 83.50 nom., Sofija 4.25. Lizbona 17.265. Budimpešta 85, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.125, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.375.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo
101	— 102, agrarji 55— 56, vojna škoda promptna 482 do 483, begluške obveznice 86—86, dalm. agrarji 80.50-81 50, 8% Blerovo posojilo 106-107, 7% Blerovo posojilo 100 — 101, '% posojilo Drž. bi|>. banke
102	denar, 7% stab. posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7000 denar Trboveljska 390—400, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 479 denar, begluške obveznice 85 denar. dalm. agrarji 81 blago. 6% šumske obveznice 81 blago, 4% sev. agrarji 56—56.50, 8% Blerovo posoiilo 106.50 denar, 1% Blerovo posojilo 101 denar, 1% jiosojilo Drž. hip. banke 102 denar, 1% stah. posojilo 97 dpnar. Delnice: Narodna banka 7000 denar. Priv. agrarna banka 205 denar, Trboveljska 380 - 3C0 (380), Sladkorne tov. Bečkerek 700 denar.
Belgrad Drž. papirji: ~<% invpst. posojilo 101 denar, vojna škoda proni|itna 480 — 481.50 (480, 480.25), begluške obveznice 85.50 - 86 (85.50), dalm. agrarji 81—81.n0. 6% šumske obveznice 81.25 den., i% sev. agrarji 55.25— 55.75 (55). 8% Blerovo posojilo 107 denar, "% Blerovo jiosojilo 102 denar, "% jiosojilo Drž. hip. banke 102 denar, stab. jiosojilo 98 denar. — Delnice Priv. agrarna banka 214 depar.
Žitni trg
Sombor. Oves bač.. srem., stav. 405—410. — Ječmen bač. okolica Soniltor 62/68 kg 570—580. — Fižol bač beli 2% 620—625. — Tendenca nespremenjena. — Promet majhen,
Razprava o našem kmetijstvu
Funkcionarji Narodne banke v Ljubljani
Nov način financiranja izrednih državnih potreb
2Uoilfie novice
Koledar
Sreda, 19. februarja: Konrad, spoznavalcc, Juli-jan, mučenec; Mansuet, škof; Marcel, mučenec.
Četrtek, 20. februarja; Sadot, škof in mučenec; Elevterij, škof in mučenec; Nil, škof in mučcnec; Leon škof.
Letopis
19. lebruarja 1473. I. se je rodil v Torunju na Poljskem Nikolaj Kopernik, reformator astronomije. Njegovo delo »De r«volutionibu» orbium coelestium libri VI.« (1543. 1.), ki je plod celega njegovega življenja, predstavlja največji napredek v razvoju prirodnih znanosti. 19. februarja 1865. 1. se je rodil v Stockholmu Svcn Heldin, švedski raziskovalec in pisatelj, najuspešnejši potnik-znanstvenik našega časa, učenjak velike dejavnosti in vztrajnosti.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla ga Marija G e r d i n a, soproga uradnika drž. žel. v p. Pogreb rajne gospe bo danes ob 5 popoldne z Žal, kapelica sv. Janeza,
na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Domačim naše sožaljel
Steklenice pollitrske in Frani Josef, kupimo. DROG KRI IA KAKO, Ljubljana, Židovska ulica 1
—	Angleški konzulat v Ljubljani sporoča, da je odprl svojo pisarno na Tyrševi cesti štev. 15, i. nadstropje, hiša kavarne »Evropat, in da so uradne ure od 9,—13. ure. Telefonska št. 3802. .V včerajšnjem sporočilu številka ni bila točna.
—	Koncert Glasbene Matice ljubljanske v Belgradu. V nedeljo 23, t. m. ob 20.45 bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v Kolarčevi dvorani Verdijev Requiem z velikim orkestrom Belgrajske filharmonije. Solistične vloge bodo pelis Zlata Gjungjenac, Franja Golobova, Jože Gostič in Žarko Cvejič. Dirigent ravnatelj Polič. Na koncert opozarjamo naše rojake v Belgradu. Vstopnice 6e dobijo pri blagajni Kolarčeve ustanove,
—	Pohitite z naročilom p. Plusove knjige »Izža-revajmo Kristusa«, ker bo naklada skoraj pošla. — Knjiga se dobi v knjigarnah ali pri KA deklet, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17,
—	V noči od 17. na 18. februar so neznani zli-kovej vlomili v stanovanje Avšiča Franca, zidarskega mojstra v Sneberjih 18, in odnesli: 1 črno žensko obleko, 1 p!av ženski plašč, 5 svilenih rut, 1 plavo torbico, 45 m Sifona za blazine in 42 m platna za kapne, dalje 7 narejenih rjuh, 1 črno boo in 450 din gotovine. Kdor koli bi zasledil koga pri prodaji imenovanih predmetov, lepo prosimo, da javi takoj najbližji orožniški postaji ali pa oškodovanemu v Sneberjih.
—	Iz Legije koroških borcev. V nedeljo 23. februarja bosta dva občna zbora krajevnih organizacij naše Legije in sicer bo prvi v Rajhenburgu ob 9 dopoldne (v gostilniških prostorih Lendovšek), drugi pa v Zagradcu na Dolenjskem ob 15 v prostorih g. Orla Alojzija. Vabimo vse člane iz Rajhenbrga in okolice, kakor tudi člane iz Zagradca, da se pol-noštevilno udeleže 6vojih občnih zborov. — Ljubljanska krajevna organizacija Legije pa bo podala obračun dela na V. občnem zboru ki bo J. marca ob 20 v restavracijskih prostorih »Pri levu« na Go-6posvetski cesti. Pridite kot 6tari borci točno in zanesljivo.
—	Avtobus Ljubljana-Blokc-Prezid vozi redno. Odhod iz Ljubljane ob 15.40, postajališče Krekov trg.
—	Vozni red hrvatskih avtobusnih linij. 118 avtobusnih podjetij v banovini Hrvatski obratuje na 1S3 avtobusnih linijah, ki se dotikajo preko 900 krajev. Doslej ni bilo mogoče dobiti voznega reda o avtobusnem prometu v hrvatski banovini, čeprav je ta promet, kot je razvidno iz gornjih številk, žejo razširjen. Sedaj je pa izdala Banska vlast Hrvatske banovine izčrpen in zelo okusen vozni red, ki ga je okrasila s 45 zelo vabljivimi fotografijami raznih krajev in pokrajin svojega področja. Razpečavanje avtobusnega voznega reda jc prevzelo Društvo za tujski promet v Zagrebu, ki je dostavilo primerno količino voznega reda vsem biljetarnam »Putnika«, kjer ga vsakdo na željo dobi.
p/> dh&Gvi
*	4000 nepravilno izpolnjenih prijavnic. Tudi v Zagrebu ima mestna občina veliko neprilik z ogromnim materialom, ki ga nudijo prijave za odmero hrane. Te neprilike povečujejo napačno izpolnjene prijavnice, ki jih je kar 4000. Mestna občina bo prizadete osebe pozvala kar preko časopisov, da popravijo napačno izpolnjene prijave.
*	Štiri nove gimnazije. Banska oblast v Zagrebu ima v načrtu gradnjo štirih novih gimnazij, in sicer v Novi Gradiški, Senju, Osijeku in Slavonskem Brodu. Poleg tega je že skoraj dovršena gradnja gimnazije v Gospiču. Stroški za vsako gimnazijo bodo znašali 7 milijonov 500 tisoč dinarjev.
*	Kako je z »Dubom« in »Durmitorjem«? Zdaj je že precej dognano, da pogrešani parnik »Dub« ni potopljen. Iz I.os Angelesa je namreč dospelo pis-npo nekega Pavloviča, da je njegov brat Ante, ki je mornar na parniku, živ in zdrav. Glede drugega parnika, »Durmitorja«, pa je nedavno pri»la vest, da je odplul iz Kisimaje v Mogadiscio v italijanski Somaliji, po vsej verjetnosti zato, ker so se v Kisimaji vodile borbe med angleškimi in italijanskimi silami.
*	Kmet, ki je kupil tramvaj. V Novem Sadu je te dni policija ujela prefriganega ptička, ki je izvabljal iz ljudi denar na ta način, da jim je ponujal za mal denar možnost, da uspešno inserirajo v časopisih. Ta slepar je med drugim tudi osumljen, da je on tisti, ki je izvabil od nekega kmeta v Belgradu nad dvajset tisoč dinarjev, češ da mu bo preskrbel tramvajski voz, s katerim bi se naivni kmet zelo rad vozil.
*	V nedeljo je zadivjal nadSiskom silovit vihar, ki pa je čez deset minut izginil, kakor da ga nikjer več ni Bil je tako silen, da je razbil mnogo šip, ruval drevesa in metal ljudi po tleh. Sredi največjega strahu meščanov pa je vihar naglo izginil.
» Obletnico smrti Matije Gube« in Antona Radiča so Zagrebčani v nedeljo slovesno proslavili na Markovem trgu. Najprej je bila v Markovi Mrkvi služba božja, nato pa ja bilo na trgu zbo-
rovanje, na katerem je govorilo več govornikov.
Popoldne pa jo v zagrebškem radiu predaval senator dr. Ivan Pei Tiar o obeh velikih hrvatskih možeh.
JUubl^
Gledališče
Dratnas Sreda 19. februarja: Šesto nadstropje. Red Sreda. — Četrtek, 20. februarja: Cigani. Red A. — Petek, 21. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Zaprta vrata). — Sobota 22. februarja: Šesto nadstropje. Izven.
Opera: Sreda, 19, februarja: RusalUa. Red pre-mierski. Gostovanje tenorista zagrebške opere, Josipa Gostiča. — Četrtek, 20. februarja: Sataka kraljica. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. — Petek, 21. februarja: Zaprto. (Generalka). — Sobota, 22. februarja; Tri stare škatle. Premiera. Opereta. Izven.
Radio Ljubljana
Sreda, 19. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poruoila — 7.15 Pisan veuček veselih zvokov (plošče) — 12 Po daljnih krajih (plošče) —12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.)2 Pisan drobiž (plošče) — 14 Poročila in objave — 17.50 Iz Dvorakovih skladb (plošče) — 17.45 Mladinska ura: a) Šport v literaturi (prof. Kr. Vodnik); b) Ob 100 letnici rojstva Ant. Dvoraka (predavanje in plošče); c) Delaj z nami (M. Zor) — 18.30 Plošče — 18.40 Ali je delo v gospodinjstvu poklic (ga. Franja Petrič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura: Vojaško predavanje— 19.40 Plošče— 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz Ijublj. opere, v t. odmoru: Glasbeno predavanje (V. likmar); v 2. odmoru: Najiovedi in j>oročila.
Drugi programi
Sreda, 19. februarja. Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Ork. in solisti — Praga: 20.20 Dvo-rakova I. simfonija, 22.30 Smetanova opera »Prodana nevesta« — Sofija: 20 Schtimannove skladbe — Beromiinster: 19.10 Ravelove skladbe — Budimpešta: 19.30 Opera — Kal. postaje: 21 Simfonični konc — Sottcns: 20.30 Mozart-Bach — Švedske postaje: 19.30 Kabaret.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, VUB (14.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.09 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m)- 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Pustao zabavo priredi v nedeljo, dne 23. t m., v dvorani Delavske zbornice SK Planina. Za zabavo in dobro voljo Vam jamčimo! Pričetek ob pol 8! Pridite polnoštevilno!
»Veseli dan ali Matiček se ženi« bo na pustno nedeljo, dne 23. t. m., ob 5 pop. v frančiškanski dvorani. Med odmori bo pel kuplete g. Podgoršek. Če sc hočete zahavati, si oskrbite vstopnice v predprodaji, ki je od četrtka dalje v trgovini Sfi-ligoj.
»Oj ta prešmentana latinščina« je komedija, ki jo bodo v soboto ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani uprizorili Šentjakobčani. — Predprodaja vstopnic v pekarni Petrič poleg cerkve sv. Florija-na. — Med odmori igra domači šramel.
Predavanja
Predavanje Pedagoškega društva. V jione-deljek, dne 24. t. m. ho predaval g. dr Vinko Bru-men o temi »Pedagoški pomen tujih kulturi:. Predavanje bo ob 18 v predavalnici Mineraloškega inštituta na univerzi. Vsi, ki se zanimajo za aktualno predavanje, vabljeni. Vstopnine ni.
O licu in liku Triglava bo imel predavanje ob številnih slikah in kratkem filmu drevi znani strokovnjak dr. Jože Rus v dvorani Delavske zbornice ob osmih zvečer.
+ Kanonik Janko Barle
I« Zagreba je prišlo žalostno sporočilo da je tam umrl eden najbolj čislanih zagrebških kanonikov, Slovenec Janko Barle, S tem je prenehal živeti človek, ki je združeval v eni osebi slovenskega in hrvatskega kulturnega delavca celo v taki meri, da je kot vedno zaveden Slovenec postal največji zgodovinar in poznavalec hrvatskega stolnega mesta. Ob sedanjem propagiranju kulturnega sodelovanja med obema narodoma, je kanonik Barle bil naravnost simbol takega delovanja ter jc postal zaslužen za oba naroda.
Kot Slovenec je pisal mnogo slovensko, še ko je bil bogoslovec zagrebškega semenišča. Pisal je v Dolenjske novice, v Angelčka, Vrtec in Dom in svet pod raznimi imeni in šiframi (J. B., B-e, Pogorelec). V Dom in svet je konec prejšnjega stoletja redno poročal o hrvatskih knjižnih dogodkih. Udejstvoval se je tudi literarno (nekaj črtic v Domu in svetu). Sodeloval je tudi pri Slovanu, Ljubljanskem zvonu, mnogo pa pri našem dnevniku. V Izvestju muzejskega društva je napisal več zgodovinskih razprav v 1. 1895 do 1905, v Domu in svetu pa tista leta mnogo narodopisnih stvari, kakor v Letopisih Slovenske Matice. Predmet slovenskega pisateljevanja je bilo poleg leposlovja predvsem narodopisje, navade Bclo-kranjcev, kakor na pr. spisi: Zenitovanjski običaji Belokrajincev, Iz narodne zakladnice (zbirka pregovorov) itd. Od 1. 1899 pa se je posvetil skoraj
izključno hrvatskim kulturnim vprašanjem, kajti za stalno se je naselil v Zagrebu, kjer je postal 1. 1893 uradnik v škofijski pisarni, pozneje njen kancler, nato kanonik stolne škofije ter ie kot tak vodil tudi velike kulturne ustanove: bil je ravnatelj nadškofijske tiskarne, predsednik Cecili-janskega društva ter marljiv raziskovalec škofijskega arhiva.
Kot hrvatski pisatelj )e pisal članke iz hrvatske zgodovine v Obzor, v Katoliški list, napisal je zgodovino sv Marka ln župnije sv. Ivana, pisal je zgodovino zagrebškega arhdiakonata. Svoje članke je priobčeval v resnih hrvatskih znanstvenih revijah, kakor n. pr. Vestnik zemaljskog arhiva, Vijestnik arheološkog društva itd. Opisal je tudi zgodovino Varaždinskih toplic. Od 1. 1913 pa urejuje hrvatski glasbeni časopis Sv. Cecilija, ki je utiral pot cerkveni glasbi. Svoj list je spravil na mednarodno višino, kakor trde strokovnjaki, ki so ga smatrali za najboljšega poznavalca cerkvene glasbe, slovanske pa še posebej. Na tem področju je storil veliko delo za splošno hrvatsko kulturo.
Čeprav se je Barle udejstvoval na več poljih', cerkvenem, karitativnem. glasbenem, zgodovinskem, cerkvenopravnem, je vendar največ zaslug — poleg glasbenega dela — dosegel s svojim delom kot narodopisec ter lokalni zgodovinar. Posebno je raziskaval zgodovino zdravstva v Zagrebu ter je eno zadnjih njegovih del izdala Akademija znanosti ter obsega slovensko narodopisno področje' Prinosi slovenskim nazivima biljal Njegova zgodovina zagrebških zdravnikov, lekarn in sploh razvoja zdravstva je za mesto nad vse zanimiva in temeljita, temeljnega značaja. Največje njegovo delo pa je zgodovina Turopoljskih župnij, kjer je obdelal tudi najstarejšo zgodovino teh krajev na podlagi škofijskega arhiva, ki ga je skrbno raziskaval. Bil je prijatelj z velikim škoiom Strossmajerjem, kateri je ob 50 letnici napisal posebno knjigo, ki je izšla pri Jeronimskem društvu. Za zasluge v hrvatskem kulturnem delovanju je bil 1. 1921 imenovan za dopisnega člana Jugoslovanske akademije v Zagrebu.
Sedaj ne živi več ta neutrudni slovensko* hrvatski delavec, ki se je vedno smatral za Slovenca ter je vedno rad prišel med slovensko kolonijo v Zagrebu.
Rodil se je v Budnjl pri Vipavi, učitelju Bar-letu, se preselil z očetom v Podzemlje in pozneje v Novo mesto, po maturi stopil v zagrebško bogoslovje in tako za vedno ostal v Zagrebu, ki bo tudi njegovo poslednje počivališče. Postal je hrvatski kulturni delavec, pa ne kot Vraz temveč kot Slovenec, ki je v Zagrebu dobil novo domovino in ji je služil z isto ljubeznijo, kakor bi svoji.
Ob smrti tega odličnega zagrebškega duhovnika in kanonika smo ožaloščeni tudi Slovenci, katerih dobro ime je čuval v Zagrebu in med Hrvati. Njegov spomin pa bo gotovo živel vedno kot svetel simbol medsebojnega kulturnega sodelovanja. Naj počiva v miru!

Sestanki
Sestanek srednješolskih veroučiteljev bo
drevi ob osmih v društveni sobi Seineniška ul. 2. Ker smo srednješolski odsek KD zopet poživili, se bodo njegovi sestanki odslej redno vršili ob sredah zvečer v društvenem lokalu.
Družba svete Klizabotc ho imela svoj redni občni zbor dne 23. februarja ob pol petih popoldne v Marijanišču s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsedstva. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo bla-gajničarke. 4. Slučajnosti. — Pred občnim zborom bodo ob štirih v kapelici litanije z blagoslovom. Družba s tem vabi ne samo članice, da se ga vse polnoštevilno udeleže, ampak pričakuje tudi, da jo počaste številni prijatelji in dobrotniki družbe.
Lekarne
Nočno službo imajo lekame: mr. Leustek, Res-lieva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Postavitve, napredovanja In premestitve banovinskega uradništva
Zdravniki
Postavljen je: dr. Šaruga Rudolf, zasebni zdravnik v Gor. Lendavi za banovinskega zdravnika združene zdravstv. občine Ljutomer.
Napredovali so: dr. Svetina Franc, zdravnik združene zdravstv. občine Sv. Jurij ob juž. žel. v pol. skup.; dr. Tanjšek Vinko, zdravnik združene zdravstv. občine Sv. Pavel pri Preboldu v V. po-ložajno skup.; dr. Malko Karel, zdravnik zdravstvene občine Radeče v V. pol. skup.; dr. Konva-linka Konstantin, zdravnik združene zdravstvene občine Toplice v IV. pol. skup., 2. stopnje; dr. Ogorevc Martin, zdravnik združene zdravstvene občine Rogatec v V. pol. skup.; dr. Valič Viktor, zdravnik združene zdravstv. občine Preddvor pri Kranju v VI. pol. skup.; dr. Laulner Pavel, zdravnik združene zdravstv. občine Gornji grad v VI. pol. skup.; dr. Weixl Bruno, zdravnik združene zdravstv. občine Sv. Trojica v Slov. goricah v V. pol. skup.; dr. Vučak Štefan, zdravnik združene zdravstv. občine Murska Sobota v V. pol. skup.; dr. Strnad Valerija, zdravnica združene zdravstvene občine Železniki v V. pol. skup.; dr. Ilu-delist Vinko, zdravnik združene zdraVstv. občine Brežice v V. pol. skup.; dr. Perpar Slanko, zdravnik združene zdravstvene občine Logatec v VI. pol. skup.; dr. Turk Jakob, zdravnik združene zdravstv. občine Sevnica ob Savi v VI. pol. skup.; dr. Jagodic Simon, zdravnik združene zdravstvene občine Slov. Bistrica v V. pol. skup.; dr. Voušek Pavel, zdravnik združene zdravslv. občina. Polzela v VI. pol. skup.; dr Mejač Leopold, zdravnik združene zdravstv. občine Lož v VI. pol .skup.; dr Silan Stanko, zdravnik združene zdravstvene občine Vitanje v VI. pol. skup; dr. Skulj Stane, zdravnik združene zdravstv. občine Mokronog v VI. pol. skup.; dr. Volbank Josik, zdravnik združene zdravslv. občine Kranjska cora na dosedanjem služb, mestu v VI. pol. skup.: dr. Ramšak Adolf, zdravnik združeno zdravslv. občine Cerna v VI. pol. skup.; dr. Lesnika Roman, zdravnik združene zdravstv. občine Mozirje v VI. pol. skup.; dr. Komotar Ciril, zdravnik združene zdravstvene občine Lukovica v V. pol. skup.; dr. Kramberger Ludvik, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Lenart v Slov. goricah na dosedanjem službenem mestu v V. pol. skup.; dr. Erat Boštjan, zdravnik
združene zdravstv. občine Guštanj v V. pol. skup.; dr. Erat Boštjan, zdravnik združene zdravstvene občine Guštanj v V. jx>l. skup.; dr. Ilrovat Anton, zdravnik združene zdravstv. občine Ormož, vzhodni del v IV. pol. skuj>., 2. stopnjo.
Ostali
Postavljeni so bili: inž. Berkovič Draso, ba-novinski duevnifcar pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani za banov, uradu, pripravnika VilI. pol. skup.; inž. Pičinin Alfred, banovinski dnevničar pri tehu. odelku kr. banske uprave v Ljubljani za banov, uradn. pripravnika VI11. pol. skup.; Košir Ivan. banov, uradn. pripravnik pri okr. cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah za tajnika okr. cestnega odbora v IX pol. skup.; (iiilin Pavel, banov, uradn. pripravnik veterinarske stroke v okraju Kočevje s sedežem v Ribnici za banov, veter, pristava VIII. pol. skup.: Beučan Leja, banov, zvaničnica pri javni bolnišnici v Celju za banov, arhiv, uradnico X. skupine.
Napredovali so- Bizjak Anton, banov, ekonom pri odelku za socialno politiko iu narodno zdravje kr. banske uprave v Ljubljani za banov, ekonoma Vil. pol. skup.; Malasek Franc, banov, kmetijski svetnik pri kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu za banov. kmet. višjega svetnika v IV. pol. skup, 1. stopnje; Bedrač Viktor za banovinskega uradn. pripravnika IX. pol. skup pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani; Len šari Rozalija, banovinska dnevničarka pri kr. banski upravi v Ljubljani za banov, uradn. pripravnico IX. pol. skupine.
Postavljeni so bili- Kastelic Maks, policijski stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za polic, stražnika III. razreda v III. pol. skup. zvaničnikov; Plut Leopold, policijski slražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani za polic, stražnika III. razr, v III. po-ložajni skup. zvaničnikov; žužek Alojz za policijskega stražnika-pripravnika v III. skup. zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani; Verlič Aloiz za polic, stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani; Počkaj Ivan, polic, slražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani za pqjic. stražnika III. razreda v III. pol. skupiuj zvaničnikov; Bclantič
Avgust, polic, stražnik III. razreda-zvaničnik III. skupine pri predstojništvu mestne policije v Kranju za polic, stražnika II. razreda-zvaničnika U. skupine na dosedanjem službenem mestu; Pavlic Jernej za polic, stražnika-pripravnika v III. sku-jiini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani; Siničič Martin za polic, stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Napredovali so: Erjavec Alojzij, polic, stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani za polic, stražnika i. razreda-zvaničnika I. skupine; Kotnik Mihael, polic, stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani za polic, stražnika I. razreda-zvaničnika I. skup.; Velak Maks, polic stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Marihoru za polic, stražnika I. razr.-zvaničnika I. skup.; Zaveo Ivan, policijski stražnik II razreda-zvaničnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za polic, stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine; Kovačec Josip, polic, stražnik II. razr.-zvaničnik II. skup. pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za polic, stražnika I. razreda-zvaničnika 1. skup.;' Leveč Andrej, polic, stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani za polic, stražnika I. razr.-zvaničnika I. skup.; Flakus Josip, polic, stražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za polic, stražnika I. razreda-zvaničnika I. skupine.
Premeščeni so bili: dr. Slapar Jože, sekundarni zdravnik v banovinski bolnišnica v Slovenjem Gradcu v zdravstveno občino Novo meslo in postavljen za zdravnika zdravstvene občine; Seiberl Josip, podnadzornik polic, agentov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru k upravi policije v Ljubljani: Romih Franc, banovinski upravno-pisarniški uradnik pri kr. banski upravi v Ljubljani k okr. načelstvu v Slovenjgradec; Golob Roza, banov, uradn. pripravnica v banovinski bolnišnici v Murski Soboti h kr. banski upravi v Ljubljani.
Upokojena sta bila. Podgornik Gregor, policijski stražnik I. razr.-zvaničnik I. skupine pri upravi policije v Ljubljani, in Pavletič Josip, policijski višji agent-zvaničnik T.a pol. skup. pri upravi policije v Ljubljani. — Sprejeta je bila ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala dr. Dehevec. Rozina, uradniška pripravnica v ha-novlnskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani.
Požar v Rovišah pri Sevnici
V Rovišah, komaj četrt ure od Studenca pri Sevnici, je v soboto zvečer okrog devete, ure nenadoma nastal jiožar. Iz neznanih vzrokov je pričelo goreti pod kozolcem Matije Mlakarja. Ker je bil kozolec vezan s skednjem, oboje pa najiolnjeno s senom in »lamo, sta bila oba objekta v plamenih še j>reden je bilo mogoče stopiti v akcijo gasilcem, ki so opozorjeni po platu zvona takoj prihiteli na kraj nesreče. Ker je obstajala nevarnost, da zavzame jjožar širši ob«eg, so gasilci s svojo briz-calno zaščitili sosedna poslopja, ki so po večini krita s slamo. Mlakarju je poleg kozolea-dvoj-nika pogorela tudi večja zaloga drv, par težkih voz z v«o opremo in več drugih predmetov. S skednjem pa mu je pogorela tudi vsa krma za živino. Celokupna Skoda se p") sedanjih razmerah ceni nad 40.000 din. Kako je ' prišlo do jx)žara, zaenkrat še ni znano, širi pa se domneva, da je bil ogenj podtaknjen.
p IJUBIMN4
Prerojena Kolezija
Delavci, ki jih je odbor za zimsko pomoč zbral v prvi vrsti med brezposelnimi družinskimi očeli, že vso zinio kopljejo bazen za veliko novo ljudsko kopališče v Koieziji, ki bo popolnoma urejeno veljalo gotovo dosti nad 2.5 milijona dinarjev. Namesto stare trhle Kolczije dobi južni del mesta sodobno urejeno kopališče z igrišči na zemljišču, ki meri nad 10.000 nia. Ob Gunduličevi ulici bo kopališče dolgo 180 m, ob Hajdrihovi pa 75 m. Imelo bo kar tri bazene, in sicer za plavače 50 m dolgi in 20 111 široki veliki bazen, za neplavače 20 111 dolgi in 15 m široki bazen, za najmanjši drobiž pa še posebej 40 m3 obsegajoči bazen, kjer bodo po mili volji lahko čofali po vodi in bredli ter ta bazen zato imenujemo brodišče.
V glavnem kopališčnetn poslopju bo 42 družinskih kabin ter 300 omaric za moške in 280 omaric za ženske, poleg teh pa posebni prostori za športnike in ločeni prostori za športnice, prostori za nadzorstvo kopališča ni za kopališčno osebje ter za blagajno, okrepčevalnico s kuhinjo za čaj in druge tople pijače, brivnica, prostori s prhami, prostorna stranišča ter v prvein nadstropju tudi stanovanje za upravnika kopaLišča. Tribuna bo am-fiteatralna s štirimi terasami, kjer bo prostora za 2500 gledalcev. Za sončenje bodo okrog glavnega bazena ležišča, kjer bo dosti prostora za vse kopalce, ki ne bodo v vodi aLi na igriščih. Športnikom bo na razpolago veliko tekališče, prostor za košarko in prostor za odbojko, prostor za skok v višino in prostor za tenis, za otroke pa z vsemi pripravami urejeno prostorno igrišče, na drugi strani Gradaščice bodo pa odrasli imeli tudi dvoje balinišč, kolesarji pa pred glavnim vhodom v Gunduličevi ulici pokrit prostor za kolesa.
Težaška, zidarska, železobetonska, umetno kamnoseška in tesarska dela za novo kopališče so že razpisana in upamo, da bodo pri licitaciji 5. marca gotovo že tudi oddana. Ce izredne razmere dandanašnjega časa del ne bodo preveč zavlačevale, se bomo jeseni že lahko kopali v prerojeni Koieziji in uživali sonce in čisti zrak na zares sodobno urejenih igriščih. Tako ho spet južni del našega mesta dobil veliko in vsemu prebivalstvu koristno privlačnost, Ljubljančani pa res pravo veliko ljudsko kopališče.
ZIMO
IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI ,*IMA\GOSPOSVETSKA C. 1
1 Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo z običajnim dnevnim redom danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici 12.
1 Lovci! Umrl je naš zvesti lovski tovariš gosp. Jakob Sedej, gostilničar v Ljubljani. Na njegovi zadnji poti dne 19. t. m. ob pol 5 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah ga spremimo v lovskih oblekah in ga ohranimo v trajnem spominu. — Tovariši — lovci.
1 Korošci in Korošice! V četrtek, dne 20. t. m.
se udeležimo slovesnosti rekviema (obletnice) za našega dobiotnika in častnega člana, vladnega svetnika Emiiijana Lileka. Sveto opravilo bo ob 7. uri pri glavnem oltarju■ frančiškanske cerkve v Ljubljani. — Klub koroških Slovencev.
22. februarja vs! na	g
Grafično prireditev v Del. zbornico
1 V petek 21. i m. bo v mali Filharmonični dvorani koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali Marta Osterc in Silva Hraševec. Vstopnice v Matični knjigami.
1 Mozartov godalni kvartet iz Gradca bo kon-certiral prihodnji ponedeljek 24. t. m. ob 20. v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 Glasbena šola »Sloge« ima v 6redo dne 19 t. m. ob 18. v svoji glasbeni dvorani II. interni nastop gojencev. Nastopijo gojenci raznih instrumentalnih oddelkov in mladinski zbor.
1 Na dodatne krušne karte za bolnike bodo na sladkorni bolezni bolni lahko namesto bele moke dobili tudi Grahamov kruh ali moko, ker jim bela krušna moka škoduje. Ker je pa Grahamov kruh kot specialiteta precej drag, saj ga nekateri smatrajo za luksuzno pecivo, moramo gospodinje poučiti, kako lahko same zamesijo in spečejo tak kruh, ki ga smejo jesti diabetiki ali bolni na sladkorni bolezni, posebno zdrav je pa za ljudi, ki bolehajo na slabi prebavi. Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke. Ce daste v mlin 100 kg pšenice, dobite za Grahamov kruh 85 kg moke. Torej Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke, ki je v njej
še prav mnogo otrobov. Prav dober In zdrav kruh
pa lahko spečete tudi, če vzamete 1 kg sedaj predpisano pšenične krušne moke in 1 kg ržene moke ter tej zmesi primešate še 30 dkg ali nekoliko več otrobov. Iz te mešanice boste dobili 3 kg težko štruco prav dobrega in okusnega kruha, ki se dolgo drži ter je zdravju in prebavi zelo koristen. Kdor je slabolen ali bolehen, naj torej jč tak krub, kakršnega je naš kmet, pa bo zdrav in krepak ter bo Imel veduo dober apetit, njegovi otroci pa rdeča lica.
1 Nadomestek za pravi poper smo dobili tudi v Ljubljano in ga dobimo že povsod. Ker je pravi poper zanad; težkega prevoza po morju silno drag, je prodaja zdravju neškodljivega poprovega nadomestka dovoljena, vendar pa mora kiti ta umetni poper natanko in jasno označen za nadomestek. Seveda pa mora biti nadomestek tudi vsaj polovico Cenejši od pravega popra. Trgovec, ki bi poprov nadomestek prodajal za pravi poper, bi bil seveda prav strogo kaznovan ter bi ga oškodovani kupci gotovo takoj prijavili mestnemu tržnemu uradu ali pa upravi državne policije.
1 Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo imel svoj redni letni občni zbor dne 27. februarja 1941 ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje.
Najvažnejše uradne osebnosti pri otvoritvi mednarodnega zimsko-športnega tedna v Garinisch-Partenkirchenu.
Ki	□	as 1	MARIBOR
Velika ponarefevalska afera pred sodiščem
Maribor, 18. febr.
Danes zjutraj se je pričela na mariborskem okrožnem sodišču razprava o največji ponareje-valski aferi, kar jih naša kriminalna zgodovina pozna. Razprava bo trajala danes in jutri najbrže ves dan, saj sedi na zatožni klopi kar 28 obtožencev, sodišče pa mora zaslišati alii prečkati izpo-vedbe nad 200 prič. O aferi smo svoječasno, ko je bila odkrita obširno poročali.
Čevljarski mojster Franc Majcen iz Pobrežij pri Mariboru se je že pred časom seznanil s pro-slulim ponarejevalcem denarja, bivšim učiteljem Va-bičem ter z gostilničarjem Grašičem iz Studencev. Domenili so se, da bodo ponarejali denar. Grašič je našel na Vrhovem pri Radečah skrito mesto pri posestniku Jožefu Majhencu, kateremu je obljubil bogat delež na dobičku. Stanovali so v posebni sobici, hrano jim je pa nosila domača dekla Frančiška Zimšek. Ker jim je primanjkovalo denarja za nakup materiala, ga je dal nekaj na razpolago Majhenc, poleg tega pa je pripeljal Majcnov znanec Jurij Bogomil iz Maribora na Vrhovo bivšega mariborskega gostilničarja Ivana Merlaka, ki se je tam prepričal, da znajo ponarejevalci res svoj posel, nato pa jim je dal na razpolago 4800 din. Na Vrhovem so ponarejevalci izgotovili prve bankovce po 500 din, ki so bili dobro izdelani. Izdelal jih je Vabič, pomagala pa sta mu Majcen in Grašič ter se tako dobro izvežbala. Z Vrho-vega je poslal Majcen v Zagreb svojega znanca Antona Zuraja, da bi tam zamenjal 13 ponarejenih bankovcev. Žuraja pa so v Zagrebu prijeli ter je izdal skrivališče ponarejevalcev. Medtem pa so Vabič, Grašič in Majcen Vrhovo že skrivaj zapustili, ker so se z Majhencem zaradi njegove pohlepnosti sprM. Ko so prišli orožniki na Vrhovo, glavnih ponarejevalcev že niso več našli, pač pa so prijeli Majhenca, pri katerem so našli nekaj ponarejenih petstotakov ter nekaj napol izdelanega denarja. Ponarejevalska trojka se je z Vrhovega preselila v Laznico pri Limbušu, od tam pa v M ribor, ponarejevalsko orodje in material pa so imeli skrito v gramoznici na Teznem. Vabič je bil medtem od sodišča poklican, da gre odslužit svojo staro kazen. Majcen in Grašič pa sta sklenila, da bosta na svojo roko nadaljevala ponarejanje.
Grašič je našel novo skrivališče pri gostilničarju Štempiharju v Zagorju ob Savi. Priporočil ga je tam Grašičev znanec mesarski mojster Košir iz Zagorja. Majcen in Grašič sta se preselila v Zagorje ter nadaljevala s ponarejanjem. Košir je dal za priprave na razpolago 19.000 din, Štempihar pa 1800 din. S tem denarjem sta ponarejevalca kupila v Zagebu razne risalne potrebščine ter majhen tiskarski stroj. Delo je naglo napredovalo in kmalu sta imela lep kup bankovcev po 500 din izgotovijenih. Koširju in Štempiharju sta dala vsakemu po 10 komadov, toda ta dva sta hotela imeti še več. Zaradi tega, so nastali tudi v Zagorju spori med ponarejevalci in njihovimi družabniki. Medtem pa so oblasti povsod iskale ponarejevalce, toda Grašič in Majcen sta bila lako dobro skrita, da niti njuni domači niso vedeli, kje
GELJE
Zanimiva razprava pred sodiščem
Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo prav zanimiv primer iz brežiškega okraja. Balon Avgust in Jožefa, doma iz Bizeljskega, sta kupila od posestnika Zaviška Antona 3 parcele. Kupčija je bila sklenjena v kleti pri vinski kapljici. Ba-lonova in posestnik Zavišek so se dogovorili, da bodo v kratkem šli k notarju dr. Lesarju v Brežice in napravili pismeno kupno pogodbo. Tako se je tudi zgodilo. Oglasili so se pri notarju, katerega pa tega dne ravno ni bilo doma in je vzel njegov uradnik zaradi informacij le Balonove podatke, češ. da naj se oglase kasneje, medlem časom pa naj si preskrbe dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice. Nekaj dni nato je Zavišek zbolel in umrl, kupna pogodba pa še ni bila podpisana. Univerzalna dedinja je postala za pokojnim Zaviškom njegova žena, s katero pokojni ni živel skupaj in ista o zadevi ni vedela ničesar. Zavišek je imel gospodinjo Cunko Jožefo in ta je na zapuščinski razpravi pojasnila Zaviškovi ženi, da .je njen mož prodal Balonovim 3 parcele, ni pa točno vedela, koliko je Zavišek pri ustni pogodbi obljubil za parcele. Cunko je prejela v kleti za gospodarja tisočak, ostalo pa naj bi Ba-lonova plačaia Zavišku po podpisani pismeni kupni pogodbi. Ker pa je Zavišek pred smrtjo izjavil nekaterim ljudem, da bo dobil za parcele 30.000, kar pa Batanova nista hotela priznati in sta bila pripravljena plačati le 15.000, sta bila ovadena državnemu tožilstvu in sodišču.
Pri razpravi je prišlo do pojasnjenja. Priče so izjavile, da se je pokojni Zavišek rad hvalil in da je bilo tudi v tej zadevi najbrže tako in je Zavišek prodajno ceno podvojil. Med tem časom je umrl tudi posestnik Balon in pred sodniki se je zagovarjala samo Balonova žena. Priče so nato izjavile, da ne vedo, kako je mislil pokojni Zavišek, ko je govoril o prodanih parcelah — ali
o furintih ali o dinarjih. Sodišče je zato Balonovo oprostilo vsake krivde.
*
c Drevi ob 7 bo v vrtni dvorani hotela Evropa važna seja celjskih nameščencev. Vabljeni! Na seji bo govoril g. inž. Košir Vinko iz Ljubljane.
c Ljubljanska drama bo uprizorila v petek ob 8 zvečer v Mestnem gledališču Pragovo dramo »Zaprta vrata«:. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
c Iz Žalca. Septet bratov Živko iz Maribora priredi v soboto ob 8 zvečer v kino dvorani v Žalcu koncert umetne in narodne pesmi.
c Cirkularka jc odrezala prste na levi roki 26 letnemu Šuperju Alojzu iz Pesjega pri Velenju.
c Baletni večer priredita jutri ob 8 zvečer v Mestnem gledališču operna soloplesalca Moharje-va in Pilato. Tudi za to prireditev dobite vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
c Blagotinšck Franc iz Laškega se bori s smrtjo, v gostilni Benedek v Laškem je prišlo do obračunanja med fanti. Pri pretepu je nekdo zabodel z nožem v prsi pod srcem 26 letnega Bla-gotinška FVanca, ki se je takoj onesvestil in močno krvavel. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je prejel infuzijo krvi. Njegovo stanje je zelo resno in se fant bori s smrtjo.
c Velika tatvina les« v Šmartnem ob Pnki pTed sodiščem. Pred celjskim sodiščem so se včeraj zagovarjali zaradi tatvine lesa na postaji v Šmartnem ob Paki štirje lesni delavci, oziroma splavarji, ki so v treh mesecih ukradli iz lesnega skladišča ob času nakladanja v Šmartnpm ob Paki za okrog 6.000 din lesu v škodo dr. Re-harja Ernesta. Sodišče je obsodilo Maha Antona na 4 mesece strogega zapora, Maha Franca na 3 mesece in 10 dni, Pustonška Frnnca pa na 4 mesece zapora, vse pogojno za dobo troh let, ker so škodo poravnali, dočim je četrtega obtoženca oprostilo.
se nahajata. JVlajcen je nekajkrat prišel domov na Pobrežje pri Mariboru, ,ia ni povedal, odkod prihaja.
Medtem pa je postajalo razmerje med Majc-nom in Grašičem na eni ter Štemplharjem in Koširjem na drugi strani vse bolj napeto. Košir in Štempihar sla hotela za uslugo, da skrvata in skrbita za ponarejevalca, imeti glavni del dobička. Ker sta slutila, da bi ponarejevalca rada po^ pihala, sta ju imela zaklenjena v njuni podstrešni sobici. Štempihar pa je ponoči celo spal v sosednjem prostoru, da bi mu dragoceni ptički ja ne ušli. Kljub temu pa sta Majcen in Grašič pobegnila. Skrivaj sta razparala rjuhe s postelje ter si spletla iz tega vrv, po kateri sta se spustila skozi okno iz sobe na tla. S seboj sta vzela tudi večji del ponarejenega denarja ter klišeje, tiskarski stroj, ki bi bil pretežak, pa sta morala pustiti. Ko sta se spuščala po vrvi, je Majcen, ki je jako suh, srečno prispel na tla, Grašiču, ki je precej težek, pa se je vrv utrgala ter je telebnil z višine 8 metrov na tla in se močno poškodoval. Z Majcnovo pomočjo pa je vendar prikrevsal do Trbovelj, kjer sta si najela avto ter se odpeljala na Dravsko polje. Tu sta se nastanila pri nekem kmetu ter čakala, da se je Grašič popravil. Nato pa se je Majcen zmenil s posestnikom Jakobom Tomaničem v Skorbi pri Ptuju, da bosta pri njem nadaljevala s fionarejanjem ter sta mu zato obljubila 50 izvodov ponarejenih petstotakov. To-manič ju je res skril v sobico na gosfiodarskem [x>s'Iop;u. Obenem sta ponarejevalca razširila mrežo svojih zaupnikov ter sta začela po njih na veliko spravljati denar v promet. Pri tem pa so oblasti enega od teh razpečevalcev prijele. Izdal je izvir falzifikatov in nekega lepega dne so se pojavili detektivi v Skorbi pri Tomaniču. Majcna so prijeli, Grašiča pa niso našli doma. Uspelo mu je, da se je še nekaj časa skrival; ker so ga pa preganjali kakor kakšno zver, se je slednjič sam prijavil pri mariborskem sodišču.
Ko pa sta bila oba ponarejevalca že v za-jdotu ter vsi njuni pomagači na Štajerskem polov-ijeni, pa so na Dolenjskem in v Ljubljanski okolici še vedno prihajali v promet falzifikati iz Maj-cen-Grašičeve delavnice. Slednjič se je pojasnila na zanimiv način tudi ta skrivnost. Majcnov sin Alojz se je v času, ko je bil oče že zaprt, odpeljal v Zagorje ter se oglasil pri Štempiharju in Koširju ter zahteval od obeh denar, češ da jim doma slaba gre, odkar je oče v zaporu ter jim morata zaradi tega oba fx>magati, Res je izsilil nekaj denarja. Ko so doma sredstva pošla, je mladi Majcen spiet na prigovarjanje svoje matere pisal v Zagorje Štempiharju in Koširju po denar. Ker pa denarja ni dobil, je iz jeze oba ovadil. Orožniki so ju prijeli ter je aretacija obeh uglednih osebnosti vzbudila v Zagorju ogromno pozornost.
Na podlagi vseh ugotovitev so izračunali, da so ponarejevalci napravili vsega 1200 komadov bankovcev, kar predstavlja vrednost 600.000 din. Od tega števila pa je prišlo v promet kakih 150 fiTimerkov. Nad 100 so jih oblasti že zaplenile, nekaj pa jih gotovo še kroži okrog.
Sodišče je obtožilo zaradi ponarejanja denarja, podpiranja z denarjem, skrivanja ponarejevalcev in razpečavanja falzifikatov skupno 28 oseb. Pisana družba obtožencev je sestavljena takole: Majcen Franc, 44 letni čevljar s Pobrežja pri Maribora; Grašič Anton, 42 letni gostilničar iz Maribora; Vabič Mohor, 37 letni bivši učitelj in zasebni uradnik iz Maribora; Majhenc Josip, 50 letni jx>sestnik v Vrhovem pri Radečah; Zimšek Frančiška, 51 letna služkinja pri Majhencu v Vrhovem; Kolarič Jožef, 36 letni mesarski mojster iz Maribora; Bogomil Jurij, 32 letni prevoznik iz Maribora; Merlak Ivan, 65 letni zasebnik iz Maribora, italijanski državljan; Zuraj Antcrn, 54 letni zasebni zasebni uradnik iz Zagreba! Belec Josip, 31 letni ključavničar iz Grlave; Stajnko Ignac, 30 letni čevljarski pomočnik iz Grlave; Tomanič Jakob, 62 letni mali posestnik v Skorbi, Košir Štefan, 50-letni mesarski mojster iz Zagorja; štempihar Jožef, 36 letni gostilničar iz Zagorja; Štempihar Marija, 28 letna Štempiharjeva žena; Kosi Josip, 50 letni trgovec iz Križevcev pri Ljutomeru; Majcen Alojz, sin prvoobtoženca s Pobrežja; Habjan Josip, 31 letni trgovci potnik iz Studencev; Malu-nec Milka, 47 letna jx>ljedelka iz Zdencev pri Za-prešiču, Malunec Josip, delavec iz Zdencev pri Za-prešiču; Vugrin Martin, 49 letni delavec iz Zdencev; Vrus Ivan. 21 letni mehanik od Sv. Miklavža na Drav. polju; Kostanjevec Eliza, 43 letna žena prevoznika iz Rogoz«; Kostanjevec Ivan, kovaški pomočnik iz Rogoze; Koslanjevec Ivan st., 50 letni prevoznik v RogOzi; Senekovič Tomaž, 43-letni delavec s Pobrežja; Tomanič Janez, 27 letni ključavničar iz Skorbe; Meglič Stanko, delavec iz Slovenje vasi pri Ptuju.
♦ *
m Okrajni načelslvi v Mariboru pozivata vse lastnike vozniških izkaznic — šoferskih legitimacij —, da poteče rok za njih podaljšanje dne 28. februarja t. I. Zamudniki se bodo kaznovali.
m Kongregacija za gospe ima jutri sestanek ob 4 popoldne.
m Seja mestnega sveta mariborskega je sklicana v ^ četrtek, dne 27. f. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je poročilo načel-
nika, določitev članov v mestno disciplinsko sodišče, volitev gradbenega odbora, poročilo finančnega odseka, ki bo obravanavalo proračun za I. 1941, poleg proračuna pa še povšaliranje in razdelitev ujx>rabiiiiie, posojilo za razširjenje vodovoda, zvišanje tarife za večjo uporabo vode ter davčne olajšave v prorač. letu 1941. Gradbeni odsel< bo poročal o parcelaciji ob Focliovi in Jadranski ulici, Mestna podjetja pa bodo |x>dala poročilo o tekočih zadevali.
m Ljudski oder. Na pustno nedeljo, 23. t. m., Ljudska igra: »Pokora kmeta Bohanca«. Vstopnice v Cirilovi!
m Še nadaljne omejitve v tekstilni industriji.
Tekstilne tovarne v Mariboru ne dobe surovin kljub vsem prizadevanjem in potovanju naših strokovnjakov jx> inozemstvu. Tudi tista podjetja, ki bi rada predelavah nemško stanično volno ter so svoje obrate primerno preuredila, niso na boljšem, ker tudi te volne ni dobiti, ker je Nemčija pfe-malo producira, nekatera velika podjetja pa so tudi začasno ustavila obratovanje. Zaradi tega se omejitve v mariborski tekstilni industriji nadaljujejo. Poleg delavstva dobivajo sedaj odpovedi tudi mojstri, ki so stalno nastavljeni z mesečno plačo ter imajo z zakonskimi določili urejeno odpovedno dobo. Neka velika tovarna je odpovedala 16 mojstrom. Zanimivo pa je to, da so dobili v tej tovarni odpoved sami slovenski mojstri, dočim je nekaj inozemcev še ostalo v službi.
m Priprave za gradnjo velikega bloka. Bratje Biidefeldi, lastniki velike trgovske hiše v Gosposki ulici, so lastniki tudi obsežnega koni|jleksa malih enonadstropnih starih hiš za Mestno hranilnico med Orožnovo, Gospejno in Miklošičevo ulico. V ponedeljek se je vršila na tem kompleksu gradbena komisija, ker so zaprosili lastniki za parcelacijo zemljišča. Obenem se baje bavijo z načrti, da bi ves prostor zazidali z velikim stanovanjskim blokom. Za take namene bi bil ta prostor kot nalašč, ker leži zelo ugodno v središču mesta.
m Revež je umrl v hlevu. V Scherbaumovi hiši v Ulici ob jarku se nahaja hlev, v katerem je že dolgo časa imel svoje bivališče 76 letni siromak in berač Franc Škerbinc, doma od Sv. Marjete ob Pesnici, Prosjačil je po mestu ter se tako borno preživljal. Nedavno je prišel iz bolnišnice, kjer se je zdravil. Včeraj zjutraj so ga pa našli v hlevu mrtvega. Policijski zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi splošne oslabelosti in pomanjkanja.
m Smrtna kosa. Na Meljski cesti 3 je umrla znana trgovka s cvetlicami Josipina Spittau, ki je imela svojo prodajalno na Aleksandrovi cesti blizu kolodvora. — V bolnišnici je umrl v visoki starosti 83 let nadsprevodnik drž. žel. v p. Ivan Pabst. Daj fiočivata v miru!
Hotel, kavarna in restavracija ,0REL'
V soboto 22. t. m. domača veselica, v torek 25. t. m. pustna zabava, v sredo 26. t. in. kulinarična razstava in slanikova pojedina.
Vsak dan sveže morske in sladkovodne ribe.
m Razdelitev avtomobilskih gum. Kakor znano, je dobavila Francija naši državi 1100 komadov avtomobilskih plaščev za težka vozila, predvsem za avtobuse. Od tega števila je dobila naša banovina 10%, to je 110 gum, ki so bile razdeljene med avtobusna podjetja v Sloveniji, ki so zaradi vzdrževanja avtobusnega prometa prvenstvene važnosti. Na Štajerskem je dobilo avtobusno podjetje mestne občine celjske 10 komadov, Le-narška avtobusna družba 4 ter r>odjetje Fornezzi, k: vzdržuje vožnje med kolodvorom in Sv. Lovrencem na Pohorju, pa 2 komada. Od števila avtobusov v naši banovini pa odpade na štajerski del dve tretjini, na kranjski del pa ena tretjina avtobusnih vozil. Obeta se, da bo dobila naša država še drugo partijo avtomobilske gume iz Francije ler bo pri tej razdelitvi Dravska banovina bolje upoštevana, ker ima dobro tretjino vseh av-tobusnin vozil v naši državi. Upati je potem tudi, da bo bolje upoštevan štajerski del naše banovine, ko se bodo gume doma delile.
m Firma Jug & Sonnenschein je najcenejša... Po mariborskih ulicah še vedno ležijo ogromni kupi snega ter jx>časi kopnijo. Meščani se jezijo in razburjajo, zakaj občina letos snega ne odvaža v Dravo kakor druga leta. Ce pa bodo vedeli, kako drago je takšno odvažanje, pa bo godrnjanje gotovo prenehalo. Mariborske ulice imajo pol milijona kv. metrov površine. Ko se je zadnji sneg sosedel ter dosegel višino 50 cm, ga je ležalo samo na ulicah in trgih okrog 230.000 kub. metrov. Vsega tega snega sevda ne bi bilo treba odpeljati v Dravo, v poštev bi pa vendarle prišla dobra četrtina za odvoz — torej 60.000 kub. metrov. Odvažanje snega pa je drago ter stane samo odvoz kub. metra bez nakladanja 4 din — 60.000 kub. metov tedaj 240.000 din. Mestna občina pa je imela za odvoz snega v tekočem proračunu določenih 40.000 din ter je ta vsota že zdavnaj izrabljena, saj smo imeli v tej zimi kar trikrat obilno snega. Dvakrat so mestne ulice očistili, tretjič pa je to zaradi pomanjkanja sredstev nemogoče. Zato so se na občini odločili, da bodo prepustili očiščenje ulic in trgov po stari mariborski navadi »firmi Jug & Sonnenschein« — kot pravijo Mariborčani pomladanskemu južnemu in toj>lemu vremenu, ker je najcenejša, tistih 240.000 din, ki bi jih morali dati za odvoz, pa bodo rajši jiorabili drugje za koristnejše naprave, kakor da bi jih skoraj dobesedno zmetali v Dravo ...
m Posojila mestne občine mariborske. Med izdatki mestnega zaklada v novem proračunskem predlogu je posebno zanimivo odplačevanje anuitet za posojila. Anuitetna služba, ki jo je do sedaj mariborska mestna občina najvzorneje vršila ter jo bo tudi v bodočem proračunskem letu z isto vestnostjo izpolnjevala, pa je precejšnja obremenitev občinskega gospodarstva. Za odplačilo dolgov je v proračunskem predlogu predviden znesek 7,054.670 din ali 1249% celotnega proračuna. Ta znesek je za 143.247 50 din višji, kakor je bil predviden za tekoče proračunsko leto. Od omenjenega zneska bo dobila Državna hipotekama banka 1,701.950 din, Občinska posojilnica na Vrhniki 254.550 din, Hranilnica dravske banovine v Mariboru 1,346.980 din, Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 357.100 din, Mestna hranilnica v Kranju 247.500 din, Posojilnica v Mariboru 83.690 din, Mestna hranilnica v Radovljici 89.400 din, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani 1,228.200 dinarjev, Okrajna hranilnica v Slovenj Gradcu 308.250 din, Mestna hranilnica v Mariboru 845.550 din, Javna borza dela v Ljubljani 91.000 din, za novo posojilo, ki je omogočeno v znesku 2 milijonov r tržnico in 4,500.000 din za povečanje vodovoda pa 500.000 dinarjev.
Gledališče
Sreda, 19. februarja- Zaprto.
Četrtek, 20. lebr. Ob 20: .Lepa Vida«. Gostovanje Danilove in Kralja, članov ljublj. drame.
Ptuj
Mestni preskrbovalni urad v Ptuju bo razdeljeval nakaznice za petrolej Stranke, naj dvignejo nakaznice od 17. t. m dalje pri uradu med 13, iu 1". na mestnem poglavarstvu.
V kraljestvu belega športa
Askov smuški tečaj in klubsko prvenstvo
Borba za Koroščev zlati pokal
Hafner Ladi, Šorli Slavlca, Puntar Stofan, dr. Pezdirc Lado in Zavašnik Lado — prvaki ASK za leto 1941
Minuli teden je organiziral ASK na Črnem vrhu nad Jesenicami tradicionalni vsakoletni smuški tečaj za vse, »kar leze ino gre« za prvorazredne tekmovalce, za dame, za starešine in za začetnike. Tečaj se je kakor vsako leto zaključil s klubskim prvenstvom: prvorazredni vozači so sc poizkusili v alpski kombinaciji, dame v smuku, starešine v veleslalomu in drugorazredni tekmovalci v smuku. Tečaj in tekme so v vsakem oziru odlično uspele in je bila organizacija obojega brezhibna.
Smuški tečaj
je vodil odlični tekmovalec in trener Jeseničan Leo Micelli. Že takoj prvi dan tečaja je odrinilo na črni vrh približno 40 članic in članov kluba z vrlim tajnikom, »šerifom«, na čelu Vsak dan so potem prihajali še novi, tako da je zadnji dan število naraslo na daleč čez 60.
Vreme je bilo vse dni tečajnikom nadvse naklonjeno. Zjutraj, ko so se ASKovci še vsi zaspani umivali s snegom pred Gorenjčcvo kočo, jih je že z druge strani pozdravljala zlatordeče obžarjena veriga Julijskih Alp Hitro so nataknili dilce na noge in že zdrseli vsak proti svoji progi: fantje so se vzpenjali proti Španovem vrhu in drveli nato v divjem smuku po edinstveni »standard«-progi ter delali v izredno hudi S-strmini vse mogoče smuške umetnije. Dekleta so divjala po valoviti »Idiotcn-Wiese« in naredila prenekatero piko. Starešine pa so do potankosti natančno študirali svojo izredno dolgo in naporno progo za veleslalom. Opoldne in zvečer so se vsi sladkoutrujeni vračali v kočo, kjer jih je oblastni »šerif« že pričakoval z dišečim kosilom in okusno večerjo Pridni in marljivi kuhinjski pomočnici, Mija in Slavica, sta si urno zavihali rokave in pod strogim »šerifovim« nadzor-stvor pričeli nositi krožnike na mizo.
50 tekmovalcev na tekmah
Za tekme se je vsega skupaj prijavilo okoli 50 tekmovalcev, samih ASKovcev, med njimi je bilo pet doktorjev in trije inženirji To je vsekakor tudi edinstven uspeh, če pomislimo, da je pri tekmah v prejšnjih letih sodelovalo navadno le po kakšnih pet klubovih članov.
Prve so pričele voziti dame V divjem tempu so se spuščale po naporni progi in elegantno vozile v cilj. Bilo je precej presenečenj, precej izgubljenih stav, .še več pa padcev in snežnih pik. Rezultati so bili naslednji: 1. Šorli Slavica 0.52.6;
2	Žebot Zora 0.58. 3. Velikonja Mija 1.04.5; 4. Bi-težnik Mihajla 1.17; 5. F.hrlich Ela 1.20.2 itd — Slavica Šorli in Zora Žebot prejmeta lične diplome, ostale pa upanje, da si bodo s svojim talentom prihodnjič priborile prva mesta. Ker so letos začele tekmovati tudi dame, je ASKu podarila krasno prehodno darilo ga dr Meglerjeva, ki si ga bo priborila vsakoletna prvakinja v smuku. Kot prva si ga je priborila Slavica Šorli.
Takoj za smukom deklet je sledil smuk II. razreda. Med temi vozači je precej tolentiranih. mladih smučarjev, ki si bodo z rutino in z marljivim treningom gotovo kmalu utrli pot med prvoraz-rednike in še kam više. Vozili so takole: 1 Zavaš-nik Lado 0.53 4; 2 Pochyla Marian 0 53.7; 3. Šimenc Tone 0 583; 4 Štraus Saša 1.017; 5. Cukale 1.02.8; 6. Jereb Nejče 1.26.8 itd itd — Zavašnik Lado in Marjan Prochyla prejmeta diplome.
Drugi dan se je pričela dramatična borba za zlati pokal dr Korošca, največjo klubsko trofejo, ki jo ie pokojni voditelj podaril ASKu kot dar za najboljšega klubskega vozača Smuk-proga je bila stara, izredno naporna »standard«-proga. ki zahteva mnogo tehničnega znanja, mnogo rutine in ki je ena najtežjih tovrstnih prog v državi. Štart je bil visoko gori na Španovem vrhu, odkoder vodi strm smuk naravnost v gozd, po gozdu preko znamenite S-strmine in dalje doli čez zafrkantske »hange« v cilj Že takoj po štartu se je videlo, da bo borba izredno napeta in zanimiva. Takoj v začetku je že najbolj ugajal drzni Hafner, ki se je skokoma pognal po divji strmini in smo kmalu dobili vtis, da bo letos pokal prišel v njegove roke Tudi drugi seveda niso mnogo zaostajali za niim Klubovi vozači so se plasiral itakole: 1 Hafner Ivan 3.00; 2. inž. Šorli Marjan 3 04; 3. Zadnikar Vili 3.26.9; 4. Erker Nande 3 35.3; 5. Pantar Stojan 3.36 itd.
Veleslalom starešin
se je vršila kmalu po nedeljski sv maši. V nedeljo zjutraj so vsi tečajniki in tekmovalci odšli k Sv. Križu, kier je ob 7 ASKu izredno naklonjeni proč. g. župnik Krašna daroval sv. mašo za pok. voditelja dr. Korošca.
Komaj so orgle v cerkvi potihnile, so se že naši vrli starešine zapodili s hitrimi koraki nazaj na Črni vrh trenirat svojo izredno težavno progo. Hoteli so izrabiti vsak trenutek, da bi se lahko čim bolje plasirali. Progo so omejili in težko-čili s številnimi vratci, ki so zahtevala obvladovanja mnogih, komaj znanih tehničnih fines. Kaj hitro pa je nastopil veliki trenutek. Štarter Pla-ninko je zamahnil z zastavo, zadonel je med debelo zasneženimi smrekami njegov krepki »smuk!« in pričela se je borba: med tistimi, ki so se šteli za prvo polovico — za diplome, med tistimi, ki so se imeli za drugo polovico — pa za klobaso in pivo. Pri prvih je zmagal dr. Pezdirc pred dr Ar-kom, vrhovnim sodnikom in vrhovnim organizatorjem tekem; pri drugih pa po dolgi in naporni vožnji preiskovalni sodnik Maks Loh — Rezultati: 1 dr. Pezdirc Lado 0.35; 2 dr. Arko Ludvik 0.36;
3	Hafner Andrej 0.38.3: 4. dr Faganel Karel 0.41.5:
5	Paulin Franjo 0.519; 6 Dr Kržič Jelko 0.56.3; 7. inž. Krcgar Simon 1.00.6; 8. inž. Pogačnik Boris 1.04; 9. Kovač Ciril 1.06.6; 10 Varga Ivan, 11. Va-gaia Franc, 12. dr Franček Žebot. 13. Maks Loh
6	min., 15 sck. in 3 deset — Dr. Pezdirc in dr Arko bosta delila diplome, Maks Loh pa je že dobil klobaso in pivo.
Ivan Hafner — klubski prvak za I. 1941
Popoldne se je nato vršila še zaključna točka ki je imela odločiti pri častnem mestu klubskega prvaka, in sicer slalom Sneg ie bil nekoliko slabši, iter ga je sonce že preveč ogrelo, tako da tekmovalci liso mogli doseči prave brzine. Vrstni red
je bil naslednji: 1. Hafner Ivan 107.8; 2. Šorli Marjan 124.7; 3. Natlačen Marko 134.7; 4. Puntar Stojan 144.9; 5. Pochyla Bojan 159.9 itd. Diskvalificirana sta bila Erker in Čop.
Sodniški zbor z dr, Arkom na čelu se je umaknil v kočo, kjer io hitro izračunali rezultate v alpski kombinaciji. — Klubov prvak' za leto 1941. in osvojitelj dr. Koroščevega zlatega pokala ]e postal Ivan Hafner, ki je dosegel 273.8 točke Razen prehodnega pokala prejme v trajno last še lepo izdelano plaketo. Drugi je bil inž. Marjan Šorli z 292.49 točke, ki prav tako prejme plaketo; 3. Marko Natlačen 335.29 točke, ki dobi^ diplomo; 4. Stojan Puntar 342.06 točke; 5. Bojan Pochyla, 6. Vili Zadnikar itd.
Popoldne so ASKovci v hitrih smukih zdrseli na Jesenice, kjer so se postavili v vrste, korakali in krepko zapeli Njihove pesmi »Kaj so ASKovcu težave...«, »Po Črnem vrhu vozijo pa bele pike delajo...« ter vedno mladostna in užigajoča »Orlovska« so donele med dolgimi vrstami hiš in se dvignile iz ozke doline više gori med gozdnate hribe in skalne gorč. Na peronu v Jesenicah so zapeli še zadnjič v slovo lepim spominom in doživetjem s Črnega vrha, nato pa jih je potegnil vlak
naprej v Ljubljano, novim ciljem in novim nalogam nasproti...
Kip zmagovalca — darilo »Slovenca«
si pribori vsakoletni ASK-ov prvak v klubski kombinaciji (smuk. slalom, tek). V poštev prideio seveda samo tekmovalci 1. razreda. V ta namen so naši tekači odšli v soboto, 15 februarja, v Radovljico in tekmovali skupno » FO na 16 kilometrski progi. Zmagal je Puntar Stojan in si s tem priboril naslov; Prvak ASK-a v klubski kombinaciji za leto 1941 Poleg prehodnega darila prejme v last še smuči za tek.
*
S tem je bilo klubsko prvenstvo, ki je bilo dosedaj največja tovrstna prireditev, končano. Vsi tekmovalci, posebno pa še zmagovalci, so na svoje uspehe lahko ponosni, ker je bila borba za prva mesta mnogo hujša kot prejšnja leta, ko je človek vse tekmovalce lahko seštel na prstih ene roke. Letošnji odbor je vzel stvar resno in izvedel tekme v najširšem obsegu, kjer so v tekmovalnem tempu pele dilce ne samo prvorazrednikov, temveč tudi dam, starešin in drugorazrednikov. S tem je med članstvom nastala povezanost, vsa športna javnost pa je prisluhnila slovenski katoliški akademski mladini, ki polna idealizma z vero v Boga in samega sebe zre v bodočnost.	—an.
Smuške tekme obveznikov OTV na Mozirski planini
Prvak v alpski kombinaciji Megušar Marijan iz Ljubljane.
Celje, 17. februarja.
V soboto popoldne in nedeljo so se vršile pri Mozirski koči na Oolteh na Mozirski planini medmestne smuške tekme obveznikov obvezne telesne vzgoje (OTV) iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja.
Tekmam so prisostvovali: zastopnik g. bana in pokrovitelja tekem dr. Marka Natlačena gor-njegrajski okrajni načelnik g. dr. Franc Mlinar-Cigale, zastopnik g. ministra za telesno vzgojo naroda banovinski strokovni referent za OTV g. major Ferdo Muslovič, zastopnik ljubljanske mestne občine in načelnik odbora za OTV g. Ivan Pavlin, zastopnik mariborske mestne občine g. inž. Ivan Lah. zastopnik celjske mestne občine in načelnik odbora za OTV g. prof. Mirko Bitenc. zastopnik ptujske mestne občine, šef odseka za OTV c. Hilarij Karis ter referent za OTV pri banski upravi g. Ado Lenard ter vsi šefi odsekov za OTV pri mestnih občinah.
Tekme v smuku
V soboto popoldne so se oh krasnem vremenu začele tekme in to s tekmami v smuku. Otvoril iih je zastopnik pokrovitelja g. bana dr. Marka Natlačena g., okrajni načelnik dr. Franc Mlinar-Cigale 7. lepim nagovorom na obveznike, v katerem je poudarjal pomen obvezne telesne zgoje, zlasti pa smuškega športa, za zdravje mladine in naroda ter važnost te vzgoje za državo Ln njihovo službo v vojski.
Po nagovoru so se začele tekme. Startalo je okoli 40 obveznikov. Na cilj so prišli vsi brez nesreč. Rezultati pa so bili sledeči: 1. Megušitr Marijan. Ljubljana. 124,8; 2. Dvoršak Fric, Celje. 142,8: 3. Stoklas Ernest. Celje, 143,2. 4 UrŠlč Dominik, Celje. 175.8; 5. Lončarevič Milan, Celje, 190,0; 6. Logar Jože. Ljubljana, 103,8; 7. Grad Valter, Ljubljana, 209,2: 8. Jurjec Franc. Ljubljana, 211,0; 9. Repec Franc, Ptuj, 238,0; 10. Ušaj Vinko, Maribor. 239,0.
Razpoloženje obveznikov je bilo ves čas odlično, čeprav je bila proga težka in mnogo obveznikov še nikdar prej ni tekmovalo.
Patroini tek
Že v soboto zvečer je odšlo 9 patrol (36 obveznikov) in nekaj sodnikov ter voditeljev poti vodstvom predsednika sodniškega zbora v kočo na Smrekovcu, ker je vodila proea za patroini tek od Snirekovca do Mozirske kože, kjer je bil cilj nekoliko nad kočo.
Vreine se je zopet preko noči spremenilo Zapihala je močna burja, ki je podila po Mozirski planini tako gosto meglo, da se je včasih videlo komaj 50 metrov daleč. Kljub temu se je začel start ob 8 zjutraj, kakor ie bilo določeno. Proga je bila na nekaterih mestih precej težka, kar je tudi povzročilo, da so nekateri dobili poškodbe na smučeh. Na ta način je tudi prva ljubljanska patrola. ki je imela najboljši izeled na uspeh in dosegla najboljši čas (40,20), prišla na cilj samo s 3 člani in dobila po pravilniku kazenski dodatek. Sicer so pa vse patrole dosesle prav lepe uspehe, saj je diferenca v času med prvo in zadnjo patrolo komaj 10 minut. In kar je prav posebno značilno: vse patrole so prišle na cilj zelo sveže. Plasirale so se patrole takole:
1.	Maribor (Fornazi. Kune, Simonič, Žuntar) 40.30.
2.	Maribor 42.00. 3. Maribor 46.15, 4. Ljubljana 50,21, 5. Liubljana 52,32, 6. Ljubljana 54,50, 7. Ptuj 50,49. 8. Celje 57,42, 9. Celje 63,17.
Najlepši čas so dosegle vse tri mariborske patrole, ker so prišle na cilj kompaktno, medtem ko so imele vse druae kako smolo in dobile po pravilniku kazenski dodatek.
Slalom
Ob 11.30 so se nato začele nekoliko nad Mozirsko kočo tekme v slalomu. Tekmovalo je 27 obveznikov. Te tekme so se že vršile v zelo hudi burji in naletavanju snega, kar pa ni prav nič motilo razpoloženja tekmovalcev ter njihove volje do tekmovanja. Doseženi so bili v lej disciplini sledeči rezultati: 1. Dvorak Fric, Celje, 78.1; 2. Magušar Marijan, Ljubljana, 85.8; 3. Sloklas Ernest, Celje, 9S.6; 4. Logar Jože, Ljubljana, 110; 5. Vidmar Matija. Ljubljana, 119,1; 6. Uršič Josip, Celje, 110.6; 7. Uršič Dominik. Celje, 122; 8. Grad Valter, Ljubljana, 124.2; 9. Kune Ivan, Maribor, 128,7; 10. Zunter Ivan, Maribor, 131.7.
Rezultati v alpski kombinaciji
Rezultati v alpski kombinaciji, a) Posamezniki: 1. Mcgušar Marijan, Ljubljana, 210,6; 2. Dvorak Fric, Celje, 220.9; 3. Stoklas Ernest, Celje, 241.8; 4. Uršič Dominik, Celje, 297.8; 5. Logar Jože. Ljubljana. 303.8 ; 6. Lončarevič Milan, Celje. 333; 7. Grad Valter. Ljubljana, 333.4; 8. Jurjevec Franc, Ljubljana, 363.2; 9. Vidmar Matija. Ljubljana, 378.1; 10. Kune Ivan, Maribor, 378.9.
b) Moštva. Posamezna moštva so se v alpski kombinaciji plasirala sledeče: 1. Celje I. 760.5 (Dvorak, Stoklas, Uršič D. in Lončarevič); 2. Ljub-liana L 847,8; 3. Celje II. 1261.1; 4. Ljubljana II. 1265.4.
Vseh obveznikov je tekmovalo 69 in sicer 27 iz Ljubljane, 16 iz Maribora, 17 iz Celja ter 9 iz Ptuja. Vse tekme so se izvršile brez nesreč, tako da celjski zdravnik dr. Kokol, ki je imel pri tekmah zdravniško službo, sploh ni prišel do svojega l>osla. Ob 14 f>opoldne so začeli obvezniki v skupinah pod vodstvom svojih vaditeljev zapuščati kočo in se podajati v Mozirje, kamor so zopet pri-
šli popolnoma premočeni, ker jih je tudi sedaj vso pot, ko so prišli nekoliko niže, pral dež.
<$■ Rezultati in darila
Ob 18.31 je načelnik odbora za OTV v Celju in zastopnik župana g. prof. Mirko Bitenc imel v navzočnosti zastopnika ministra za telesno vzgojo naroda g. majorja Ferda Musloviča, g. majorja Viktorja Mesarova in drugih na obveznike kratek nagovor, v katerem je poudaril veliko voljo in napor, ki so ga obvezniki pokazali na tekmah, ter vzorno disciplino, ki je ves čas vladala. Za njim je imel na obveznike nagovor zastopnik ministra za telesno vzgojo naroda g. major Muslovič, ki je tudi poudaril sijajno disciplino, ki so jo obvezniki pokazali pri tekmah, in jim čestit-k uspehom. Pozval jih je, naj še nadalje delajo za dobrobit kralja in domovine, končno pa se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je prireditev tekem tako dobro izvedla. Nato je predsednik sodniškega zbora razglasil rezultate tekem in razdelil nagrade.
Prva je bila nagrajena najboljša patrola v teku' Fornazi, Kune, Simonič in Žuntar iz Maribora. O. major Viktor Mesarov je vsem štirim članom jx> lepem nagovoru izročil v imenu g. ministra za vojsko in mornarico krasne ure s jx>sve-tilom na pokrovu na zadnji strani. Ista patrola je dobila tudi krasno zlato smuško palico kot prehodno darilo.
Drugo najlepše darilo je dobil prvak v alpski kombinaciji Magušar Marijan iz Ljubljane in sicer zlato uro pokrovitelja tekem g. bana dr. M. Natlačena.
Najboljše moštvo v alpski kombinaciji: Dvorak, Stoklas, Uršič in Lončarevič iz Celja so dobili prehodni pokal mariborskega župana dr. Al. Juvana in knjige.
Drugi v alpski kombinaciji, Dvorak Fric iz Celja, je dobil drugo pokroviteljevo darilo, kompletne smuči, in darilo celjskega odseka za OTV, smuški palici.
Smuči sta dobila potem še prvak v smuku Stoklas Ernest iz Celja in sicer od celjskega g. župana dr. Al Voršiča ter prvak v slalomu Uršič Dominik iz Celja od ptujskega župana.
Drugi obdarovano' so dobili razne knjige, lei jih je darovala banska uprava s posvetilom g. bana in knjige, ki jih je daroval odsek za OTV v Celju.
Nato je predsednik odbora za OTV v Celju g. prof. Mirko Bitenc zaključil tekme s pozivom na obveznike, naj lepi uspehi teh tekem in krasna darila vzjx>dbujajo vse tekmovalce in tudi vse druge obveznike, da se bodo v bodoče še z večjo vnemo udejstvovali pri obvezni telesni vzgoji in pri prihodnjih tekmah dosegli še lepše uspehe.
Nemški skakalci pridejo v Planica
Po zimskošportnem tednu v Ga-Pa se bodo razpršili širom Evrope najboljši nemški smučarski tekmovalci, ki bodo v raznih državah tekmovali za barve svoje domovine v alpskih in klasičnih disciplinah ter v skokih. Tako pojdejo na Švedsko, v Italijo, na Češko, na Finsko in v Jugoslavijo.
Prvotno je bil določen za Planico teden od 2. do 9. marca. V tem času naj b« najboljši smučarji sveta preizkušali svoje sposobnosti v smuških poletih na veliki ali mamutski skakalnici. Ker pa nemški skakalci tedaj ne bi mogli priti k nam, zato so prireditelji prestavili smuške polete na čas od 25. februarja do 2. marca. Glavni dan bo seveda dne 2. marca, ko bodo poleg naših in drugih skakalcev tekmovali tudi nemški mojstri v smuških poletih in sicer Gregor Hoell, Pavel Kraus, Heinrich Palme, Hans Lahr in Koehler.
Nekaj podrobnejših rezultatov iz Ga-Pa — Klančnik je v soloskokih osemnajsti v ostri konkurenci 48 tekmovalcev
V	našem listu smo na kratko že objavili rezultate smuških tekem iz zimškošportnega tedna v Ga-Pa. Toda spričo ostre konkurence ki je b<la tam in zaradi svetovnih mojstrov, ki so sodelovali pri letošnjih tekmah, je potrebno, da 6i točneie ogledamo posamezne rezultate in mesta, ki 60 jih delili mojstri med seboj.
Moški slalom.
1. Rudi Cranz 131.5; — 2. Engelbert Heider 133.2; — 3 Josef Jennewein 134.4; — 4. Kari Beer 137; — 5. Hans Nogler 137.5: — 6. Josef Gabel 137.7; — 7. Herbert Heiss 138 3; — 8 Helmuth Lantschner (Nemčija) 138.9; — 9. Ceno Colo (Italija) 139.1; — 10 Hans Hansson (Švidska) 140.6.
Alpska kombinacija.
1. Rudi Cranz 402; — 2. Jcsef Jennewein 405;
—	3. Josef Gabel 412; — 4 Harro Cranz 419; — 6. Engelbert Heider 419; — 7. Herbert Heiss 422; — 8. Han6 Nogler 433 (Nemčija); — 9 Ceno Colo (Italija).
-	10. Kari Beer (Nemčija) 425.
Samostojni skoki.
1. Josef Bradi (Nemčija) 286.5 (84.79 m); 2. Mu-rama (Finska) 220.4 (83.76), We«ller (Nemčija) 220.1, (81.73), 4. Palme (Nemčija) 214.), (80.73), 5 Topila (Finska 212 2 (76.71). 6. Laako (Finska) 211.9, (80.69) 7. Klopfer (Nemčija) 2117 (81.861 8. Lindstrom (Švedska) 208.4 (76 72). 9. Ho.l (Nemčija) 207 9 (77.69), 10. Fissgruber (Nemčija) 207 6 (77 69), 11. Karauss (Nemčija) 206 8 (79.73), 12 Lahr (Nemčija) 201.9, 71.73). 13 Berauer (Nemčija) 201 9 (78 67). 14. Jen-newein (Nemčija) 281.4, (74.70), 15. Meergans (Nemčija) 200.7, (70.69), 16. Dacolo (Italija 199.4, (76.69) 17. Klančnik (Jugoslavija) 199.4 (74.70) 18. Wein (Nemčija) 196.2, (74.69), 19 Lantschner (Nemčija) 196.00 (60.68) — Vseh skakalcev je bilo 48.
Nogomet
Hrvatska liga:
V	Zagrebu: Hašk — Gradjanski 1:1.
Concordia — Slavija (Varaždin) 6:0.
V	Splitu: Hajduk — Železničar 3:0.
V	Osijeku; Slavija — Split 4:0.
V	Sarajevu: Sašk — Bačka 2:0.
Srbska liga:
BSK — Jedinsfvo 1:0 (1):0).
Jugoslavija — Bask 6:0 (2:0).
Jugoslavija (Jabuka) — Bata (Borovo) 3:1 (0:0).
Vojvodina — Slavija (Sarajevo) 0:0.
Gradjanski (Skoplje) — Zak (Subotica) 1:1.
Italijansko nogometno prvenstvo
FC Bologna—Genova 4:1, Juventus (Torino)— F C. Napoli 0:0, I.azio (Roma) — Novara 0:0. FC Firenze—Ambrosiana (Milano) 2:1, FC Milano—FC. Livorno 5:0, FC Bari—FC Triestc 0:3. FC Venezia-AS Roma 1:0, Allanta—FC Torino 0:1. (A. A.)
Sestanek plavalcev v Zagrebu — Ligaške tekme — Žižek kaznovan z 9 mesečno zabrano tekmovanja
Na nedeljskem sestanku zastopnikov plavalnega športa so med drugim določili naslednje termine za ohi ligini tekmi, ki se bosta odvijali v naslednjih dneh: L liga:
14. in 15. julija: Ilirija—Viktorija na Sušaku. 19. in 20. julija: Jug—Ilirija v Dubrovniku. 25. in 26. julija: Viktorija—Jug na Sušaku. 31. jul. in 1. avgusta: Ilirija—Jug v Ljubljani.
5. in 6 avgusta: Viktorija—Ilirija na Sušaku. 9. in 10. avgusta: Jug—Viktorija v Dubrovniku. II. liga:
5. in fi. julija: Bob—ZPK v Belgradu. 12. in 13. julija: ZPK—Bob v Zagrebu. 19. in 20. julija: Jadran—Bob v Splitu. 30. in 31. julija: Bob—Jadran v Belgradu. 9. in 10. avgusta: Jadran—ZPK v Splitu. Ob tei priliki je hrvatska plavalna zveza sklepala o Žižkovem primeru zaradi splitskega incidenta. Žižek je bil kaznovan z devetmesečno zabrano nastopa, kar pa poteče že 10. julija torej že pred pričelkom ligaških tekem.
Nova svetovna prvakinja v slalomu Italijanka Celina Seghi je dobila vse polno čestitk v Cortino. Neprestano so prihajale brzojavke in venomer so peli telefoni iz vse Italije zaradi navdušenja, ker je zmagala njihova rojakinja.
Snežne razmere
PorofUc Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPI) od 18. februarja 19-11: Radovljica I7n m: —2. oblačno. 22 eir snega. sren. Bohinj 7-lalorog 530 m: O. megla. 50 cm snega. sren. Pokljuka I m m: —7. jasno, 25 cm p-šiča na '50 podi. Dom na Kamni 1520 m: —2, jasno, 25 cm pršita na 250 em podlage.
SkalaSki dom na Voglu 1510 m: —2, jasno. 25 cm pršiča
250 cm podlngo. Dom na Krvavcu 17(10 m: —3, dolno oblačno, 15 cm
pršifia na 150 cm podlage. Rofa na Veliki planini 1551 m: —2. delno oblačno, 30
cm pršifia na 120 cm podlage. Rateče - Planica 870 m: —3. jasno. B5 em snega, sren,
skakalnice uporubne. Planira - Slatna 950 m: —3. jasno, R5 cm snega, srnn. Planica -Tamar 1108 m: —3. jasno. 110 eni snega, sren.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani. Redna seja upravnega odbora bo v sredo, dne 19. t. m. ob 19 v kavarni Vospernik. Ljubljana, Stari trg 34. Dnevni red: Spor v Koroški kolesarski podzvezi in poročilo delegatov o občnem zboru imenovane podzveze. — Tajnik.
ZFO
Reprezentančna akademija ZFO in ZDK 2. marca v Unionu
IV. reprezentančna akademija, ki jo priredita letos Zveza fantovskih odsekov in zveza dekliških krožkov v nedeljo dne 2. marca bo obsegala naslednje točke:
Fanfara — državna himna. 1 Bog, narod, domovina — citati. 2 Gojenke: otroško rajanje. 3. Člani: vaje na konju 4 Mladenke: vaje r obroči. 5. Člani: Talna telovadba posameznikov. 6 Mladci: Švedska omara. «— Govor. — Odmor. — Fantovska himna. 7. Naraščaj: Mladi vojaki. 8. Mladenke: Švedska klop 9 Člani: Bradlja. 10. Člani: Smučarji. 11. Članice: Gibanje 12 Člani: Talna telovadba v skupini. 13. Člani: Drog. 14. Člani—mladci: »Tebi, zemlja naša sveta«.
Že samo iz programa je razvidno, da bo letošnja akademija zopet na višku kakor so bile š« vse dosedanje akademije naših dveh mladinskih organizacij
Člane in članice ZFO in ZDK opozarjamo, da si takoj zasigurajo vstopnice, ker bodo sicer zopet ob lepo prireditev kakor je bilo pri vseh dosedanjih takih nastopih veliko naših prijateljev, ki si niso
oravočasno preskrbeli vstopnice.
♦
Odbor Barjanskega okrožja Z.FJO. ima drevi ob 20 sejo na Rakovniku Odborniki, pridite točno in polnoštevilnol — Tajnik.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama - M. Praga: Zaprta vrata
(Premiera 15. februarja 1941)
Marco Praga, čigar »Zaprta vrata« smo gledali zadnjo soboto na odru naše drame, pripada struji idealističnega naturalizma, ki se je kakor v ostali Evropi pojavila tudi v Italiji proti koncu minulega stoletja, v dobi med realizmom in dekadenco. Povojno gledališče za njegova dela, ki so časovno precej vezana, ne kaže več posebnega razumevanja oziroma navdušenja, svoj čas pa je bil dovolj upoštevan, zlasti ker mu je do zmage na odru pripomogla kakor toliko drugim, tudi večjim dramatikom, 6lavna igralka Eleonora Duše.
»Zaprta vrata« so eno izmed njegovih kasnejših del, saj so bila napisana tik pred minulo svetovno vojno. Po zunanji zgodbi je to delo zajeto iz bogatega sveta meščanstva in to, se zdi, nekoliko pojasnjuje in utemeljuje tudi osrednji problem, ki bi bil brez zveze s tem okoljem lahko celo jjomembnejši. Pisatelj nam je hotel pokazati, kako je življenje pogosto bolj zapleteno, kakor je videti in nam zato odpira vrata, ki zapirajo prehod med videzom in resnico. Podoba je, da je Bianca vzorna žena Ippolita Querceta, v resnici pa sin, ki nosi njegovo ime, ni njegov, ampak otrok »njegovega najboljšega prijatelja« Decia, ki živi v hiši, kakor da spada k družini. To je skrivnost, ki je menda znana vsem razen sinu Giuliu. Ko pa le-ta na meji, ko se začne razvijati iz dečka v mladeniča, z neko tajnovidno slutnjo odpre vrata, ki so mu bila doslej zaprta, se začne spor ne le zanj, ampak tudi za njegovo mater, ki je že od njegove mladosti trepetala pred uro, ko ga bo izgubila. To je prav za prav edini 6por te trodejanske drame, ki pa se zgosti, zaplete in razplete v bistvu v okviru drugega dejanja, medtem ko je prvo dejanje tako rekoč lo dolga zasnova in je tretje dejanje potrebno samo še zaradi zgodbe in nekih ideoloških avtorjevih poudarkov. To kaže, da Praga ni velikojsotezen dramatik, ampak oblikovalec detajlov. To se vidi že iz tega, da so res dramatične samo osrednje tri osebe Bianca, Giulio in Decio, medtem ko so ostali potrebni le bolj zaradi zgodbe in okolja.
Toda za razumevanje pisateljevega dela je treba še nekaj opomb. Očividno zanima Praga vprašanje legalnosti in etičnosti zakona, na kar kaže zlasti tretje dejanje. Mesta, ki niso značilna le za župnika, ki sam nekako dvomi v skladnost svojih relativnih etičnih nazorov in katolicizma, ampak tudi zt avtorja, ta mesta so sicer v naši uprizoritvi izpadla, vendar se ta poudarek še zmerom čuti. Kljub temu je pisateljeva družabna kritika medla, tembolj ker sam nima poguma in volje, da bi šel s svojimi junaki do skrajnosti obračuna. Njegovi ljudje, to se pravi Bianca in Decio, so kljub plemenitim osebnim potezam vse preveč ujeti v nazore svojega meščanskega okolja, da bi si upali uveljaviti svojo etično resnico nasproti splošni sodbi. Ker se boje škandala, žive v laži, dasi vedo zan jo. Ta naša sodba in obsodba je pravilna, kajti pisatelj vprašanja nikakor ne re-
šuje etično dovolj prepričevalno, ampak se ga dotika le bolj kot analitik. To je najbrže vzrok, da je tudi težišče prenesel v analitično prikazovanje zgodbe tistega zakona, ki ga spoznamo pod drugačnim videaotn, in pa v psihološko dramo poglavitnih treh oseb, zlasti pa matere in sina. Tu pa mu moramo priznati, da je z veliko spretnostjo podal krizo mladostnika in tragedijo ženske, ki je »prenehala biti žena, da je bila lahko inati«. Razmerje med Bianco in Deciom je namreč |K>|H>lnoma prijateljsko in po tem idealističnem poudarku se loč; pričujoče delo od naturalističnih del s podobnimi motivi, prav tako kakor mu daje svojski značaj tudi poudarjena, da no rečemo pretirana čustvenost. Ta sentimentalno pesimistična poteza, ki je značilna predvsem za mater, medtem ko Giulio celo v najhujši krizi veruje, da jo bo premagal, je obenem edina pesniška značilnost tega dela, ki utegne biti po tej strani tudi zanimiv izraz italijansko duševnosti.
Dramo je primerno skrajšano j>ostavil na oder režiser g. Milan Skrbinšek, ki je poleg dobro nakazanega okolja poudaril zlasti osrednjo dramo med Bianco, Deciom in Giuliom. Zato je bilo d;ugo dejanje, kakor že v delu samem, tudi v igri najtehnejše. Premalo razgibani so bili začetni prizori, tako da se je že tako široka zasnova prvega dejanja še bolj zavlekla. Tudi igralsko je bila predstava dovolj zanimiva. Največji igralski nalogi sta pač vlogi matere in sina. Giulia, ki predstavlja glede na naslov, a tudi glede na osrednji konflikt glavno osebo, je igral g. Tiran. V njem se bijeta privzgojena olikanost in srčna dobrota ter elementarna zapoved narave. Giulio g. Tirana, ki je te pot nastopil prvič v večji vlogi, je bil siguren v zunanjem nastopu, jasen v besednih poudarkih In zelo prepričljiv že tudi v značajski podobi. Čeprav so bili tu in tam še neizdelani detajli (n. pr. konec drugega dejanja), je vendar Tir^n s to vlogo prestopil meje začetni-šlva in še bolj potrdil upanje, ki smo ga že večkrat stavili vanj. Po duševnem ozračju in avtorjevem idejnem priznanju pa je središče drame in težišče igralskih nalog Giulieva mati Bianca. Ta žena, v kateri je avtor poudaril predvsem bojazen pred samoto brez otroka in njeno žrtev zanj, jo dobila v igri ge Šaričeve nadvse zadržan, skoraj statičen izraz, vendar izraz velike notranje boli, skrbi, strah 1 in zadržanih solza. Prepričevalna je bila zlasti njena izpoved v drugem dejanju. Mirnejšo podobo predstavlja Decio, ki ga je neprisiljeno igral g. Kralj. Dve trdni odrski podobi sta bila nadalje Ippolito, ki ga je plastično podal g. Gregorin, in župnik g. Presetnika, ki je z njim ustvaril prav izrazit tip. Živahna naivka je bila Mariolana ge. Levarjeve, ki je ugajala posebno v tretjem dejanju; želeli bi si jo vendarle nekoliko zrelejšo. Izrazit v besedi in mimiki je bil sluga g. Kauklerja, medtem ko je bila Cristina ge. Praprotnikove predvsem pre-tiha.	France Vodnik.
Litija
Krajevna protituberkulozna liga je imela v nedeljo redni občni zbor. Udeležba ni bila takšna, kakor bi spričo 1213 članov, ki jih liga ima, morala biti. škoda, da se ljudj za to pre-potrebno ustanovo premalo zanimajo. Ob navzočnosti okrajnega načelnika in zastopnikov domačih društev, je predsednik ravnatelj g. Gjoja otvoril občni zbor in podal obsežno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bila v preteklem letu posvečena glavna skrb dispanzerju in pregledu bolnikov po domih. Liga se dobro zaveda, da bi morala s«oje delo še razširiti, vendar pa se mora boriti z začetnimi
Glavna koiektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANIMŠEK,
Ljubljana, Beethovnova nlica 14
javlja izid žrebanja z dne 18. februarja
V. razreda 41. kola:
100.000 80.000 60.000 40.000 24.000 20.000 16.000 12.000 10.000
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
8.000 din št. 6.000 din št.
5.000 din št. 4.000 din št.
93784 40436 49392 71953 9513 97238 77881 44461 9063, 43887, 2119, 53892, 6511, 28834, 75678, 82056, 28460, 51307, 434, 24720, 41757, 60357, 83420, 90793,
10655, 11215, 17843, 32201, 47957, 52623
21482, 30923, 39690, 42651, 57230, 64382, 82402, 96609 7848, 16085, 22021, 28345, 41589, 43898, 61697, 73270, 76748, 78371, 78782, 79561, 87694, 97666
38786, 40295, 45244, 45357, 79872
3125, 5612, 11216, 11803, 32097, 32247, 39082, 39348, 41083, 45890, 49168, 59866, 63598, 65466, 73225, 82689, 84844, 86121, 86211, 89311, 92419, 92907, 95060, 97307
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javi jeni telefonično, event, pomota ni izključena.
Prihodnjo žrebanje bo v sredo, 19. februarja.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo.
Novim naročnikom so srečke
denarnimi težavami. Saj je plačala za Riintgen-ski aparat, opremo dispanzerja, perilo in tiskovine nad 65.000 din. Ce k temu prištejemo še nagrado zdravniku, plačo in jjotnino sestri, se moramo naravnost čuditi ngiliiosti odliora. Proračun za bodoče poslovno loto predvideva 45.000 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Podporo so obljubili: protituberkulozna zveza v Ljubljani, občine, razna društva, podjetja in OUZD. članarina, ki je povišana na 13 din letno, 1*0 vrgla tudi precejšno vsoto. Po poročilih so sledile volitve, pri katerih smo dobili ves stari odbor, kar je pač redko, a lepo priznanje delu (odbora). Sklenjeno je bilo, da se bo pričeto delo in propaganda po vaseh nadaljevala. Saj je naša krščanska in državljanska dolžnost, da pomagamo bližnjemu, ki trpi. Predsednik je povabil k delu vse, ki so dobrega srca: pomagajmo sočloveku in lajšajmo mu gorje.
Škofja Loka
V nedeljo 16. t. m. so se v mestni posvetovalnici v škofji Loki zbrali občinski uslužbenci škofjeloškega okraja z namenom, da se posvetujejo, kako bi izboljšali svoj položaj. Zastopane so bile vse občine okraja, razen občine Železnikov, ki je svoj izestanek opravičila in Stare Loke. Po podanih poročilih predsednika, tajnika in blagajnika, so se obravnavale ostale stanovske zadeve, zlasti one glede službenih prejemkov, 0 katerih se bo baje razpravljalo na zasedanju banovinskega sveta, ki se je pričelo dne 17. t. m. Po končanem zborovan ju se je zglasila pri banovinskem svetniku g. Lovru Planini 8 članska rleputacija s prošnjo, da na banovinskem zasedanju ob obravnavi sprememb uredb o občinskih uslužbencih podpre želje obč. uslužbencev in se zavzame za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. G. banski svetnik je s polnim razumevanjem obljubil, da se bo ob zasedanju banskega sveta zavzel za upravičene težnje in želje.
Otroik/ kot/ček
Mlhfeve čudovite dogodivščine
(295) Povest o nekem nepremagljivem magnetične toku se je izkazala za netočno, saj letalca nista nikjer naletela na najmanjši odpor v zraku. Ali je bilo to kot navadno, samo strašilo za lahkoverne in malodušne, ali pa so se tisti »tokovi« držali bolj zemlje.

Št. Vid nad Ljubljano
Po precejšnjem presledku bo oder v Ljudskem domu spet zaživel. Mlade igralske moči Blaž Potočnikove čitalnice, ki so se prvič pokazale z »Utopljenci«, bodo zaigrale Gogolje-vega »Revizorja«, ki gotovo spada med najboljše komedije v svetovni literaturi. Zato ne ostajajte na pustno nedeljo, 23. t. m. ob pol 8 doma, marveč se pridite v dom od srca nasme-jat. V trafiki pri Kautmanu so vstopnice že na razpolago!
Kranj
Občni zbor Združenja vojnih invalidov v Kranju bo v nedeljo 23. februarja t. 1. ob 9. dopoldne v dvorani »Na Stari pošti« v Kranju. Dolžnost vsakega člana U. V. I. je. da se udeleži občnega zbora. Eno dopoldne lahko vsakdo žrtvuje svoji organizaciji, zato pridite prav vsil Odbor.
Št. Rupert na Dol.
Na cesti umrla. Prejšnji četrtek je šla 60 letna Frančiška Kozlevčar iz Sveržoja pri Št. Janžu, v spremstvu svoje hčere v bolnišnico na zdravniški pregled. Med potjo na vlak, pa jo je na cesti pred bistriškim kolodvorom zadela kap in je umrla. Mrtvo so pripeljali v šent-rupertsko mrtvašnico in jo v soboto tudi na tem pokopališču pokopali. — V št. Rupertu je
Sri svoji nečakinji ge. Zgonc, umrla Marička rtimek, bivša pos. na Straži. Pokojna je bila dolgoletna naročnica Domoljuba ter velika do-brotnica cerkve. Naj počiva v miru! — Krušne karte smo tudi v Št. Rupertu dobili, da bi nam le še dovolj moke poslali! Za reveže se je v naši župniji nabralo 7125 din. Obdarovanih je bilo 93 revnih družin. Bog plačaj!
Sv. Jurij ob ščavnici
Higiensko društvo je priredilo skupno z društvom »Prijateljev Slovenskih goric« pri nas higiensko razstavo, združeno s predavanjem in obdarovanjem mater dojenčkov. Vso prireditev je vodila zaščitna sestra gdč. Helena Mastnak, ki je imela številna predavanja o negi dojenčka in o otroških boleznih ter je obiskala 94 družin, kjer imajo dojenčke. Več predavanj je imel tudi tukajšnji banovinski zdravnik g. dr. Peter Sokolov. Vseh predavanj se je udeležilo okrog 1750 ljudi, obe razstavi pa je obiskalo okrog 900 ljudi. To lepo število dokazuje, da se naša dekleta in matere zanimajo za taka vprašanja ter so kljub visokemu snegu redno prihajale k predavanjem tudi iz oddaljenih vasi. Ta prireditev je bila zares potrebna.
Turški visokošolci morajo imeti kratke lase
V nekaterih državah in tako tudi v Turčiji, se je po univerzah razpasla navada, da imajo dijaki dolge lase — mogoče zato, da s tem izkažejo pripadnost h kaki politični stranki. Rektor univerze v Ankari je zatorej izdal strogo prepoved, da ne bo smel noben dijak posečati univerze, če bo imel daljše lase kot deset milimetrov. Vsakdo, ki bi imel daljše lase, ne bo smel poslušati predavanj na univerzi. Rektor upa, da bo zdaj ta razvada, ki se je bila že pred nekaj leti razpasla med turškimi študenti, enkrat za vselej odpravljena.
(296) Letela sta torej neovirano dalje in dalje in preden sta se zavedela, da sta prišla iz dežele »ko-vinastih« palčkov, je Mihec že zagledal znane obrise stolpov in hiš. Kaj res, da sta priletla že prav nad domače mesto?
General Franco, poglavar Španije, se je nedavno v Bordigheri sešel z Mussolinijem na vaion posvet. Na sliki: v gredi Franco, na desni Mussolini, na levi pa španski zunanji minister Suner.
Na svetu je 131 milijonov Američanov
Pravkar so zaključili ljudsko štetje v Združenih ameriških državah. Prebivalstvo v USA šteje 131,669.275 oseb. Pred sto leti je bilo v USA samo 17 milijonov ljudi, a 1. 1790. jih je bilo le 3,900.000, Seveda se je prebivalstvo tako pomnožilo zaradi priseljencev iz drugih zetnljin in od leta 1920. do 1930. se je prebivalstvo povečalo še za Iti odstotkov, a v letih o<l 1930—1910 samo še za 7,2 odstotkov, saj je Amerika po zadnij svetovni vojni zaprla vrata za naseljence iz Evrope. V poslednjih desetih letih je naraslo prebivalstvo zlasti tam, kjer prebivajo večidel zamorci.
Na mednarodnih zimsko - športnih tekmah v Garmisch-Purtenkirchenu je v 18 km dolžinskem teku zmagal Finec Olkinuora.
Nekaj neznank o čebelah
Pač je znano, da čebele v svojem panju nočejo drugih kot le pripadnice svoje družine in straža pri vhodu budno pazi, ali ima sleherna prišlec 6voj pravilni »potni list«, to se pravi, ali se ga drži vonj tistega panja. Čebelarju postane zaradi te posebnosti sitno takrat, ko v kaken' panju ni več nobene kraljice, tako da je tu nevarnost, da bo tista družina čebel izumrla. Čebelar mora tujo kraljico vprav tihotapiti, sicer bi jo čebele koj izgnale ali umorile. Čebelar da tujo kraljico v majhno žičnato kletko in tako jo vtihotapi v panj. Ko se nova kraljica navzame duha tiste čebelje družine, jo 6me čebelar šele izpustiti iz kletke.
Ali so pri čebelah kraljice že kar rojene? Nikakor ne. Kako pa torej kraljica nastane? Tudi izvoljena ni, ampak jo čebele »izpitajo«, to se pravi, da kako mlado ličinko začno pitati s posebnim, tako imenovanim »matičnim sokom«, to je z gosto kašo, ki vsebuje mnogo beljakovinastih snovi. Navadno vzredijo matico v posebnih, velikih, okroglih celicah. Ko se je ličinka zabubila, ej razvoj kraljice v 16 dneh dokončan. V tej razvojni dobi se dogajajo 'jubosumni prizori s staro kraljico, nastajajo razni razburljivi spori in slednjič čebele rojijo, poletijo s staro kraljico in njenimi pristaši ven.
Neki čebelar pripoveduje zanimivo zgodbo: Razoglav in golorok je neki desetletni deček stal pri panju, vpfav tedaj, ko so Čebele vzrojile. Matica (kraljica) je sedla na dečkovo glavo in na tisoče njenih tovarišic se ji je pridružilo in so se kot visoka kučma nagromadile na dečkovo glavo. Čebelar, oče tega dečka, mu je ukazal, n*j zapre oči in usta in naj mirno stoji. t)če je previdno polil vodo na glavo, ki je bila vsa v čebelah, malo ga je nagnil naprej in je z mehko strguljo previdno postrgal ves roj v panj. Niti ena čebela ni bila dečka pičila. Če bi bil pa kdo le eno samo čebelo prijel in jo razdražil, bi bila ta čebela dečka pičila, druge čebele bi bile ik> vonju strupa razdražene in bi vse začele dečka pikati, kar bi ga bilo brez dvoma umorilo.
Kri v obliki praška
Na švedski univerzi v Upsali se je profesorju Tiseliusu po dolgoletnem študiju posrečilo spremeniti kri v prašek. Ta izredna iznajdba bo imela za posledico vso predrugačeno tehniko na področju prenašanja krvi. Zdaj ho mogoče konzervi-ati kri po posebnih krvnih skupinah v oblik praiikov in te praške bodo mogli boln'ki po holmšnicih uli-vati, namesto da bi prenašali kri kot so jo doslej.
POSLOVNE PROSTORE
oddamo v novi palači v I. - IV. nadstropju. Interesenti naj se zglasijo v pisarni trgovine med 9-10 in 16-17 uro
LJUBLJANA
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tisk :ane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjll znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi ie plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
ES3Z3
| SUižte B
Dobe:
Kovača
alt ključavničarja, nadarjenega. ki bi se hotel posvetiti kovanju lepih kovanih Izdelkov v boljši kovinski delavnici, sprejmem takoj. Mesto stalno, plača dobra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vojaščine prost« št. 2418
Sprejmemo vež
dobrih mizarjev
Interesenti naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjih služb in časa zaposlitve na naslov
Remec - Co,
Duplica - Kamnik
Pridnega hlapca
poštenega In zdravega -sprejme takoj trgovina -M. Soper, Hrastnik.
Starejši odvetnik
v zdravem mestu, Išče družabnika. Dopise upr. »Slovenca« pod »Sodelovanje« št. 2427.
Slugo
vajenega priprave expe-dita v zabojih, sprejme takoj večja tukajšnja firma. Ponudbe na upr. »Slov« pod »Zanesljiv« št. 2426.
| SUižte B
Jtteio:
Absolventka
trg. tečaja Išče mesto praktlkantlnje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2187.
Za mehanika
ali ključavničarja bi se rad Izučil v Ljubljani pošten ln priden 16-letnl fant. Cenj. ponudbe prosim na : Goljuf, Trebnje.
i Kupi moj
* VSAKOVRSTNO "
ZLATO
' SREBRO - PLATINO
BPIUPNTE
SMRRRGOE SflFIRJE RURIht
■ isere i.t.d. strrihske mrkite ter umetnine PO NRJVIŽJIH CENAH
STARA TVRDKA
Jos EBERLE
LJUBLJANA.TYRSEVA 2
■ 1'
HOTEL W SLON
Razpis licitacijo
za zgradbo nove mežnarije, obenem kaplanije, pri Sv. Jederti nad Laškim, ki bo dne 2. marca 1941 ob 14 v čitalnici. Načrti in proračun so na vpogled
v župnijskem uradu. Cerkveno-konkurenfni odbor Sv. Jederl n. Laškim, dne 16. februarja 1041.
'MM:.	ki . f.	- • ».. .• ./J..«-.	i
Umrl je naš dobri oče, stari oče in tast, gospod
Josip Žirovnik
nadučitclj v pokoju
Pogreh nepozabnega nam pokojnika bo v četrtek, 20. februarja 1941 ob štirih popoldne iz župne cerkve na pokopališče na Bledu.
Na Bledu, dne 18. februarja 1941.
Žalujoči otroci in ostala rodbina

Kolesa
Tricikelj
močne konstrukcije - za vsako ceno naprodaj. — Generator delavnica šu-šteršlč, Tyrševa 13, pri Figovcu.
Strugi
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
UUBUANA, (V. IERNEJA ii. 18
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINE, TRANS MISIJE. DVIGALA ITD
Stroj
za Izdelovanje strešne cementne opeke, nov, s podložnimi ploščami, se proda iz skladišča. Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-54.
Še po starih tovarn, cenah
so na razpolago stružnice, najmodernejša 200 X1000 mm, z norton-pre-stavaml, vdelanimi elektro motorji Shaping Klopp 650 mm skobelne dolžine, vrtalni stroj, močan, vrta do 30 mm, z elektromotorjem. — Ileršlč Ludvik, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon št. 37-54.
Mizarji!
Lesna Industrija! T Tostranski skobelnl stroj od tukajšnjega skladišča, ter več mizarskih univerzalnih strojev ter kombiniranih (poravnalni ln skobelnl), je na potu lz Nemčije. Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54.

Kupujem in prodajam
umetnine. Demšar, Kolodvorska 80.
GumbnUe, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Franillkanska ulita
nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roČ. del«
Kupuje — prodaja
Hranilne knjižice
bank fn hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod
Maribor

Več tisoč hektolitrov
starega belega vina naprodaj. Jankovič, Brdo-vec, pošta Zaprešič. (1
Prebavo si uredite
ln zdravje utrdite z uživanjem »Jogurta«. Dnevno svežega Izdelujejo -Gorenjske mlekarske zadruge Naklo-Ljubljana -Maistrova 10. Telefon št. 24-46.

»REALITETA«
zavod za nakup tn prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, L nadstr. Telefon 44-20.
V prodaji imam
več parcel, stanovanjskih hiš, vil itd. v Ljubljani ln izven Ljubljane. Re-alitetna pisarna Kunaver Ludvik, gradbeno strokovno naobražen posredovalec pri kupoprodajah nepremičnin, Ljubljana -Miklošičeva cesta 3 4. — Telefon 20-37. • Vhod lz veže.

Ittcic:
Štirisobno stanovanje
komfortno, v centru — iščem za 1. avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončno« št. 2428.
ni n
Brusilne stroje
v vseh velikostih in izdelavah z elektro - motorjem ali brez njega, tabrikat
MEIER & WEICHELT Leipzig W 34
dobavlja hitro za skladišča: Spec. poslovalnica za industrijske potrebe
0TT0 W0TT0WA, ZAGREB
Bauerova ulica ŠL 11
B Poizvedbe B
Izgubila sem
zapestno uro od frančiškanske dvorane do kavarne »Evropa«. Pošten najditelj naj odda uro proti nagradi: Pleteršni-kova 3-1.
{ Scotch-terrier
mlada, psička, temnoslva, so je zgubila. - Kdor jo privede nazaj - ali javi, kje se nahaja, dobi nagrado 600 din. St. Kli-mek, Bled 2.
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca<
IGLE
kakor tudi vsi nadomestni deli za domače in industrijske stroje stalno na skladišču
VIKTOR BABIC, ZAGREB
Martičeva ulica 4 — Telefon 58-21

•1 i, i .11 . i a' > ij	, 1 '. j ■ . u	' - ■ ■
Neizmerno potrta sporočava vsem, ki so Jo poznali, da nama je umrla najina nad vse ljubljena žena in mati,
gospa
Iščem stanovanje
s kompletno oskrbo za višješolko - pri pošteni družini v okolici Bleiwei-sove ceste. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »1. marec« št. 2441.
Marija Gerdina
soproga uradnika drž. žel. v p.
Pogreb bo v sredo, dne 19. februarja 1941 ob petih pop. z Žal, iz kapelice sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1941.
Globoko žalujoča mož in hči
Edgar VVallice:
41
Zagonetna grofica
(Roman It londonskega življenja.)
•»'Ostali boste tukaj in se obnašali čisto mirno. Čez nekaj ur se bo čisto zdanilo. Če boste kaj rabili, prosite deklo, ki bo tukaj če znekaj minut. «
Nato je odšel iz sobe, ne da bi zaklenil vrata. šele pozneje je opazila, da je ključavnica pokvarjena. Minilo je kake pol ure, ko so se v veži začuli neki koraki in glasovi. Nekaj je močno zaropotalo po tleh. V prvein hipu se je Loisa zelo prestrašila, a se je takoj pomirila, ko je pomislila, da je to najbrž dekla vrgla s sebe kako težko breme. Slišala je, kako ženska nekaj godrnja. Gotovo je prinesla kake reči, ki so bile potrebne za Io selitev Zdelo se ji je. da je pripravljena bogata zaloga. Tappatt je gotovo mislil, da bo njeno bivanje v gozdu trajalo dalj časa.
»Skoraj mi je zlomilo križ.« je godla dekla. »Zakaj pa ni lega ona sama prinesla, doktor?«
Loisa se je prikradla bliže k vratom, da bi boljše slišala. Upala je. da bo zvedela, ali je tukaj skrita samo zato, ker Tappatt pričakuje po-vratka Mihaela Doma.
»Prinesite stol iz druge sohe!« začuje Loisa njegovo mrmranje. »Zakaj toliko godrnjate? Ali mislite, da je vam hujše ko meni? Poleg tega pa to ludi ni prvikrat, da morale no5 prebedeti.«
»Ne vem, zakaj ie prav za prav to bilo potrebno,« odvrne žena. >Oni človek se ne bo vrnil; pa če pride, kako boste preprečili, da ne bi prišel tudi sem?«
»Čisto gotovo je. da se ho vrnil; o tem ne moro biti nobenega dvoma. Vam se pa ni treba bati, da bi vas mogel najti tukaj. Sai menda nc more preiskati vsakega grma v bližini«
Nekaj mintii pozneie je odšel in zaloputnil vrata za seboj. Loisa je slišala, kako ženska še
naprej govori sania s seboj. Sedela je tik pri vratih, tako da je lahko slišala vsak šum v prazni sobi. Mogoče bi se da'o Klpreti okno, toda to bi bilo nemogoče napraviti ne da bi vzbudila pozornost one ženske.
Takoj, ko se je zdanilo, je dekla odšla v kuhinjo in povedla s seboj tudi Loiso. Šli sta mimo sobe, v kateri se je mora'a nahajati ona druga jetnica. Loisa opazi v vratih ključ; če je bil položaj v tej sobi prav takšen, kakor v njeni, neznana ženska nikakor ni mogla pobegniti. A kdo bi naj to bila? Gotovo kakšna uboga oseba, ki jo je njena rodbina prepustila skrbi doktorja Tap-patta. Loisa je začutila globoko sočutje s to žensko, tako da je za trenutek pozabila na svoj laslni, žalostni položaj.
Vet dolgi, neznosni dan Loisa ni opazila nobene žive duše razen dekle. Gozd je bil zasebna lastnina, a zarasla steza je dokazovala, da niti bližnji prelvvalci niso pogosto hodili po njej. S svojega okna 'e lahko videla le bukova debla in zelene krošnje dreves. Strašna samota je težila tudi deklo samo. ki je bila sicer popolnoma ne-prislopna. Niti ona ni bila vajena samotnega življenja. Popoldne je prišla v sobo k Loisi, ki je izkoristila to priliko, da jo pobliže spozna. Morala je imeti približno potdeset let in je bila trda in osorna, kot da je sprta z vsem svetom.
»Tukaj je tako puščobno, da bi človek lahko še pamet izgubil,< je potožila.
I.oisa je biia radovedna, ali ne bi mogla zavesti ženske v drug pogovor in zvedeti kaj o njej sami.
>AH ste že dolgo na Angleškem?« jo je vprašala.
Starka je morala najprej obvladati svojo prirojeno trdoto, preden je odgovorila.
»Šele dve leti... prej sem bila v Indiji. Toda, ne vem. zakaf vas to zanima?«
»Slišala sem, kako ste klicali pse z indijskimi imeni, »Mili« pomeni denar, ne?<
»Ne vprašujte me ničesar,« odvrne ženska.
»Bodite mirni, pa 6e z vami ne bo slabo postopalo. Toda če zdivjate, potem se vam bo.. .< je značilno poki mala z glavo. »Jasno, da Mali pomeni denar,« je rekla in povedala še nekaj indijskih besed.
Loisa je odkimala z glavo in se nasmehnila. Slutila je, da jo ženska vprašuje, ali razume indijski jezik.
»Zakaj pa sem zaprta tukaj? Mi ne veste tega povedati?«
»Zato, ker vam v glavi ni vse v redu!«
la odgovor bi razsrdil Loiso, če ne bi bila f,e prej slutila, da jo držijo zaprto pod to pretvezo.
»Vi ste slišali in videli reči, ki jih ni bilo; takšni ljudje so pa vedno umobolni,« je dodala žensk«.
Loisa so je morala nasmejati.
»Vi vendar dobro veste, da nisem blazna!«
»Nobeden od teh nesrečnikov ne ve, da ni pri pravi pameti,« je na Loisino največje začudenje odgovorila ženska. »To je simptom. Čim nekdo misli, da je pameten, je umobolen. Doktor to dobro ve, ker je najpametnejši človek na svetu.«
Pri zadnjih besedah je pogledala skozi na stežaj odprta vrata. ^Skoznje so se neprestano slišali koraki, kakor da se nekdo sprehaja sem in tja.
»Kdo pa je v oni drugi sobi?« vpraša Loisa, ne pričakujoč povoljnega odgovora.
»Neka ženska, ki je prav tako blazna.«
»Ali morda tista, ki sem jo videla zadnjič zvečer?« vpraša Loisa, trudeč se, da bi bila čim bolj ravnodušna. »Tedaj, ko 6te se vi z njo na dvorišču... raz^ovarjali?«
Starka .jo začne motriti od glave do pete.
»Vi ste videli, ko sem jo mirila z bičem. Ona namreč večkrat postane predrzna, toda jaz sem tega že vajena. Večina je takšna. Tudi pri vas se bo sčasoma pojavilo to.«
Loisi 60 se naježili lasje pri tej neprijetni prerokbi.
»Pa to ni nič hudega .. par udarcev Blazneži prav za prav niti niso več ljudje, ampak živali, kot pravi doktor in bič je edino sredstvo, ki kaj pomi.ga.c
Loisa je skušala prikriti svoj obup in grozo, a ji to ni popolnoma uspelo.
»Upam, da z menoj ne boste postopali kakor z živaljo,« je rekla.
Starka se namrdne.
»Ako se boste dobro obnašali, se bo dobro postopalo z vami. Vsi bolniki imajo pri nas udobno življenje, če le ne postanejo predrzni in kljubovalni. Tega se doktor vedno drži.«
Loisi je bilo jasno, da ta ženska vse uboga in vse verjame kar ji reče doktor. Za starko je bila ona sama prav tako umobolna, kakor ona druga nesrečnica. In če bo trdoglava, se bo z njo prav tako postopalo.
»Zakaj pa ste jo imenovali robijašico?«
Ženska je je zopet zaupljivo pogledala.
»Jaz imam za njo dosti porogljivih imen,«- je odvrnila hladno. »No. porogljiva imena nikogar ne ranijo in so vedno boljša kakor pa bič... Ali poznate človeka, ki je prišel včeraj zvečer?«
»Mislite Mr. Doma?«
»Da,---a kdo je to?«
»Neki policijski uradnik.«
Loisa ni pričakovala, da bodo te besede napravile na žensko takšen vtis. Njeno nagubano lice je prehledelo kakor zid.
»Detektiv?«
Loisa pritrdi; slarkin obraz se tedaj zopet zvedri.
»To je zopet ena vaših namišljenih idej,« je rekla mirno »Veni to, ker mi je sain doktor pravil. Doktor je sicer v denarni stiski, a zaradi tega Še dolgo ne bo <mel opravka s policijo. V Indiji so bile o niem razširjene mnoge laži, toda on je dober človek, najboljši od vseh ljudi na svetu.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariČ
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii