Izvolitev monsignora Bulica za častnega  člana  ptujskega  muzejskega društva.                          j
Na občnem zboru Muzejskega društva v Ptuju, ki se je vršil dne 12. marca 1921, je utemeljeval tajnik g. V. Skrabar odborov predlog, naj se imenuje don Franc Bulic za Žastneg« člana našega Muzejskega društva. Izvajal je: Odbor našega društva je v zadnji seji enoglasno sklenil, predlagati danes zborujočemu občnemu zboru, naj imenuje don Franc Bulica, ravnatelja državnega muzeja v Splitu v Dalmaciji, za častnega člana. V kratkih .potezah bom orisal starčka don Frana, kakor ga imenujejo Dalmatinci.
Don Fran Bulic je bil rojen v Vranjici med Splitom in Salono 4. oktobra leta 1846. obhaja torej v jeseni svoj 75. rojstni dan. Določili so ga za duhovski stan. Kmalu nato, ko je dokončal svoje študije, je bil imenovan kot posvetni duhovnik za gimnazijskega profesorja v Splitu, kjer je deloval mnogo let kot učitelj in bil pozneje imenovan tudi za gimnajskega ravnatelja.
Zelo zgodaj pa se je že docela posvetil študiju splitskih in salonskih starin ter jugoslovanski zgodovini sploh. Po svojih izvrstnih raziskavanjih posebno na   polju   starokr- '
ščanske arheologije si je učeni duhovnik pridobil svetoven sloves. Trud svojih raziska-vanj je obljavljal v 39 letaikih časopisa „Bulletino archeologico di storia Dalmata", ki sedaj izhaja v hrvatskem jeziku. Poročila in članko izpod njegovega peresa najdemo skoraj v vseh strokovnih evropskih listih. Pred mnogimi leti je bil tudi imenovan za ravnatelja državnega muzeja v Splitu; kratko pred izbruhom svetovne vojake je bilo zgrajeno pod njegovim vodstvom krasno muzejsko poslopje v Splitu. Sedaj postavljajo in razvrščujejo pod njegovim vodstvom in s pomočjo dr. Abratniča, kije nam vsem dobro znan, tam velikanski antični material. Tamuzej bo poleg muzeja v Sarajevu izmed najlepših v naši državi. Da se je ohranila Dioklecijanova palača v Splitu, se imamo tudi Butiču zahvaliti. Izmed njegovih znanstvenih del naj navedem hronotakso splitskih škofov, opis grobne plošče hrvatske kraljice Jelene, ki jo je sam našel, opis svetovnoznanih bazalik v Saloni in pred kratkim izkopanih v Monasterinu. Po svojih znanstvenih raziskovanjih je prišel pač z vsemi možmi svoje stroke v sedanji dobi v dotiko in ne bo menda zgodovinarja, kateremu Buličevo ime ni rav-notako znano kakor Mommsenovo. Bulic obvlada skoraj vse svatovne jezike in je prišel v dotiko skoraj z vsemi evropskimi narodi. Postal je kozmopolit, ki posebno radi znanosti
obžaluje, da je nesrečna svetovna vojna različne evropske narode tako razdvojila. Politično se Bulic ni posebno udejst^oval. Leta 1908 je bil sicer proti svoji volji izvoljen za poslanca mesta Splita v nekdanji a?str. državni zbor, toda svojega mandata nikoli ni izvrševal. Z dietami (20.000 K) je ustanovil štipendijo, kar posebno lepo osvetljuje njegov nesebičen, blag značaj. Poslali so ga tudi k mirovnim pogajanjem v Pariz. S prejšnjim predsednikom republike Poincaree ga veže dolgoletno prijateljstvo. S tem je Bulic mnogo dosegel, posebno pa to, da je ostala večina otokov v Jadranu v naši državi. Svojega umrlega prijatelja, velikega jugosl. škofa StroBmayerja, ki je več kakor 30 let hodil v sosedno Rogaško Slatino, tudi v tem posnema, da vsako leto pride v ta biser naše dežele. Tudi v našem mestu ni več tujec. Večkrat je šel v Ptuj in se je informiral o delovanju našega društva. Jeseni lanskega leta je pozdravil naš odbor starčka učenjaka v Ptuju. Na kratko še končno omenim, da je Nj. kr. Veličanstvo prestolonaslednik Aleksander odlikoval Bulica z redom S?. Save II. razreda. Našemu društvu bo tedaj le v čast, če bo smelo Šteti monsignora Bulica med svoje; zato predlagam, da se za vezilo k doseženemu 15. lustru imenuje Don Franc Bulic za častnega člana našega Muzejskega društva.