* I 1800 -1900 v i NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS II 65 795 030049962 COBISS a * TrešernoV I ALBUM w FRE5ERN0V ■ • * t ALBUM OB STOLETK1DCD FE»KO¥EM ROJSTVA (11S©O - 3 o /XDDo - flSOO) IZML »LJUBLJANSKI ZVON“ ^KEfelL < OKEFC V Ljy]BLJ1M Z^LOŽlL^i UH HimSHIL/fl K©T l&ECEMBOK© ŠTEVILK© »»LJ^BUMNSKE^ ZV©H^ M S ,H«©M^ TISMKM'’" Vsebina ^Prešernovega albuma". Pesmi A. Izvirne. Stran Prešernu ob stoletnici njegovega rojstva. Spesnil A. Aškerc. 717 Prešernu. Spesnil E. Gangl. 732 Pesem mladine 3. decembra 1900. Spesnil Oton Zupančič Nenatisnjeni stihi Prešernovi iz Elizija. Spesnil T. Doksov. 754 B. Prevedene. Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku. Prevedel V. N. Sčepkin . . . 814 Till skalden (»Pevcu«), Prevedel Alfred Jensen. 845 Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. Prevedel Ivan Trinko . . 850 Novelete in črtice. Nezakonska mati. Spisal dr. Fr. Zbačnik. 733 Hrepenenje. Spisal Fr. Meško. 738 Memento mori. Spisal J. Kostanjevec. 769 Mala rokavičarica. Spisal Fr. Govekar. 772 V samotni uri. Spisala Ernestina Jelovšek. 811 Prešernova vrtnica. Spisal R. Murnik. 839 Članki. France Prešeren (1800—1900). Spisal Rajko Nach-tigall. 720 Več Prešerna! Spisal Ivan Prijatelj.T2A Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. Spisal dr. Gregor Krek . . 747 Prešeren v pismih sodobnikov. Sestavil L. Pintar. 757 Še nenatisnjen epigram Prešernov. Objavil Vladimir Francev .... 771 Prešeren med Slovani. Spisal I. Šlebinger. 783 Socialni problemi v Prešernu. Spisal dr. I. Žmavc. 788 Prešeren u Srba. Spisal Andra Gavrilovič. 800 Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. Spisal Fedor E. Korš. 805 Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. Spisal dr. Milivoj Srepel .... 818 Prešeren med Nemci. Spisal dr. Fr. Vidic. 826 Prešeren med Švedi. Spisal Alfred Jensen. 845 Prešeren in kritika. Spisal Fr. Ilešič. 846 Prešeren med Italijani. Spisal čn Rutar. 847 Prešeren, določen za urednika slovstvenemu listu. Spisal dr. Karel Strekelj 855 Prešernova podoba. Priobčil Fr. Levec. 857 Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini. Sestavil P. pl. Radics . . . 861 Prešernove pesmi in naši skladatelji. Spisal Fr. Gerbič. 865 Prešeren v šoli. Spisal Dr. Jos. Tominšek. 869 Prešeren v najnovejši češki izdaji. Sestavil Jardmir Boreckj. 873 Drobni zapiski. Moje znanstvo s Prešernom. Ludovik Ravnikar. 875 Potočnikov dnevnik o Prešernovi smrti. Fr. Levec .875 Prešeren v ruski izdaji. Aškerc. 876 Še ne objavljen nemški prevod Prešernovih pesmi. Aškerc. 876 Prešernove gostilnice. .5’. Rutar. 876 Jugoslovanska akademija v Zagrebu in Prešeren.876 Corrigenda! Na str. 725. mora stati v 8. vrsti: o diametral. nasprotju (ne: v . . .); na str. 727. mora stati v 28. vrsti: cele dolge veke (ne: vrste); na str. 729. mora stati v 21. vrsti: ki se je (vglabljal) . . .; na str. 748. mora v 2. verzu pesmi (Die Geliebte) stati na koncu: kennen; na str. 752. napravi v 4. vrsti od spodaj, za imenom Čelakovskega vejico; na str. 754. naj stoji v epigramu »Lavra Juliji«, v drugem verzu: v zvezi tesni, tesni...; na str. 815. mora v 18. verzu stati: npnxo,I,HJlo (ne npnx0ftyJ10); v 21. verzu pa I>'li3- Bymny (ne: pt3BHniKy); na str. 816. mora stati v 6. strofe 3. verzu: H'b'H> (ne: »PREŠERNOV ZlL5Un“. Naš poziv, da bi naši cenjeni sotrudniki pa tudi drugi častitelji Prešernovi poslali za decembrsko — jubilejsko Prešernovo — šte¬ vilko »Ljubljanskega Zvona« primernih spisov, ni bil brezuspešen. Gradiva se je bilo nabralo toliko, da tistih šest pol, ki smo jih pred¬ lagali »Narodni tiskarni« za decembrski zvezek našega mesečnika v jgseni, še predno smo imeli spisov za eno samo polo, ni več zadostovalo. Zlasti smo dobivali po 15. dnevu oktobra, ki je bil zadnji rok za odpošiljanje spisov, toliko in tako zanimivih prispevkov, da smo morali prve dni meseca novembra prositi še za štiri pole — ki nam jih je upravni odbor »Narodne tiskarne« tudi dovolil. Pa še tako smo, žal, morali par važnih spisov, ker zanje ni bilo več prostora, odkloniti, oziroma odložiti jih za prihodnji letnik »Lj. Zvona«. »Prešernova številka« našega lista je narasla tako na celih 10 pol. In ker obsega ta zvezek samo tako gradivo, ki se tiče Pre¬ šerna in njegovih poezij, smatrati ga je pravzaprav za samostalno izdanje; in zato smo mu v spomin stoletnice Prešernovega rojstva dali ime »Prešernov album«. Ker so sotrudniki tega »albuma« podpisani s polnimi imeni, izpregovoriti nam je par besed o ilustracijah, Priloženi portret Prešernov, ki ga je v heliograviri izvedla »Graficka společnost Unie« v Pragi, je posnet po oljnati sliki Kurza pl. Goldensteina. Original te slike je last gospoda prof. Levca. Rastlinske vinjete, ki dičijo nekatere strani albuma kot zelen podtisk, je na našo prošnjo narisala naša slikarica, gospodična Ivana Kobilca. Vinjeti: »Lira« (»Strune milo se glasite«), in pa »Neza¬ konska mati« sta narejeni po razglednicah g. Ivana Vavpotiča, slikarja v Parizu. Rojstno hišo Prešernovo v Vrbi je fotografoval blejski fotograf g. Lergetporer; hišo v Kranju, kjer je Prešeren stanoval in umrl, ter spomenik na njegovem grobu pa g. Jagodic v Kranju. Fotografijo svoje matere Ane Jelovšekove nam je dala na razpolaganje Prešernova hči, gospodična Ernestina Jelov- šekova. Portret Prešernov, ki ga je narisal pesnikov prijatelj Matevž Langus, nam je posodil gospod Karel vitez Strahi, deželnega nad sodišča svetnik v pokoju v Stari Loki. Gospod vitez Strahi hrani namreč v svojem privatnem muzeju tudi majhno, prst debelo risarsko knjižico znanega slikarja Matevža Langusa. V tej knjižici je vse polno risb, portretov in karikatur, ki jih je bil s svinčnikom narisal Langus. Med temi risbami se nahaja tudi original Prešernovega portreta v našem listu. Pod glavo Prešernovo sicer ni zapisano, da je to Prešeren, ali vsak, kdor vidi to sliko, poreče na prvi pogled, da to ne more biti nihče drug nego Prešeren, s katerim je bil, kakor vemo, Langus dober prijatelj. Prešernova hči, g. Lud. Ravnikar, upo¬ kojeni sodni svetnik, ki je s Prešernom kot dijak, občeval, potem 681etni g. Martin Jelovšek, brat Ane Jelovšekove, dalje nadzornik g. Levec ter g. ravnatelj I. Šubic so se izrekli, da je ta slika brez velikega dvoma Prešernov portret en profil. Klišeje nam je izvršila dunajska tvrdka Angerer & Goschl. Končno nam je prijetna dolžnost, da izrečemo vsem, ki so so¬ delovali pri »Prešernovem albumu«, t. j. gospodom pisateljem in umetnikom, ter drugim, ki so nam bili postregli s slikami in foto¬ grafijami, svojo srčno zahvalo! V Ljubljani, ob stoletnici Prešernovega rojstva. Uredništvo. PREŠERNU ©IB STOLETNIKU NJEWVE34I KOJSTM. .l^Ze bližam se s kadilnicoj ti v roki in ne poklekam v prahu pred teboj; ne brenkam himne na srebrnih strunah, ni ditiramb, ne oda spev ta moj: Ne boj se! ... A glasneje ko navadno od ust do ust ime gre tvoje zdaj . . . Sto let je danes, kar si v Vrbi svoji zagledal prvič svoj pogorski raj . . . Stojim pri oknu . . . Zimski večer dremlje, sloneč ob horizontu pust, zaspan, ogrnjen v sivo meglo . . . Ni li nekdaj pritiskal tudi tebe takšen dan ? •Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 48 718 A. Aškerc: Prešernu. Ah, kamor si pogledal — sama megla . . . V življenje ni ti svetil nadej soj . . . Sijali nate niso sreče žarki, ne nate, ne na narod sužnji tvoj . . . In vprašali so tujci: »Kje, Slovenci, poet je vaš, navdihnjen od Boga?« — Tedaj dotaknil Bog se ust je tvojih pa rekel ti: »Zapoj iz dna srca! Poj, kakor čutiš, kakor misliš, sanjaš, povzdigaj k vzorom narod svoj, poet! . . .« In ti si pesnil po navdihu višjem, in prvo tvoje čul ime je svet . . . Od ust do ust — »Prešeren« in »Prešeren« ime gre tvoje še današnji dan . . . Ne manjši — večji zdiš se nam v daljavi . . . Na piedestalu rasteš — velikan. Od ust do ust . . . To praznik tvoj je častni . . . Cuj, pesem ori tam se glasna v noč . . . Ni to li zopet mehka pesem tvoja ? Ni to čarobna verzov tvojih moč? Da, pesem tvoja, ta nam sega v srce . . . Saj v pesmi svoji sam nam govoriš. Ti ljubiš v pesmi, plačeš in toguješ in smeješ se in šališ, veseliš. In v pesmi nam modruješ o življenju, iz pesmi spletaš bič in kuješ meč; in z bičem mahaš po bedaka glavi, kot Črtomir greš z mečem v boj besneč. In pevaš, pesniš, pevaš, ptič osamljen . . . In samo krog prijateljev izbran razume tebe in pa muzo tvojo — a množici si tuj in nepoznan. A. Aškerc: Prešernu. 719 No mi poznamo te in pesem tvojo . . . Ta poezija tvoja — to si ti! Vso dušo svojo si prelil nam v pesmi — zdaj duša tvoja sama v njih živi . . . In mi potapljamo zdaj v to se dušo, in poezije nas ovija čar . . . Tvoj genij, čutimo, nas vodi, dviga, navdušenja nam vžiga v prsih žar . . . Odkod ti verzi novi, blagozvočni? Odkod bogastvo novih slik, idej ? Kako pričaral te si nam zaklade ? Kdo videl jih med nami je dotlej ? In gledamo, kako ustvarjaš, pišeš, kako ti raste čudo pod rokoj, kak iz glasov nespretnih in ubogih ustvarjaš umotvor nesmrtni svoj . . . Najgloblja čuvstva, zvoki tajni, nežni, strun srčnih komaj slišen, rahel dih — vse zna povedati beseda tvoja, in vse izraža tvoj umetni stih . . . In misli smele, vizije proroške, ki duh jih tvoj je sanjal, jih spočel — v slovenski pesmi prosti in naravni kdo lepše pač bi bil jih razodel? A nade tvoje, ideali tvoji in cilji tvoji — daleč tam leže . . . Kje bratoljubja tvoji so oltarji? Svobodi vezane so še roke . . . Za cilji daljnjimi še spemo danes, stremimo, iščemo vprašaje: kod? In padamo in vstajamo na cesti . . . Do cilja vodi nedogledna pot . . . 48* 720 Rajko Nachtigall: France Prešeren. Kako so redki jasni solnčni dnevi! Kako nam često pot zastira mrak! Od vseh strani — od desne in od leve usoda zla ovira nam korak . . . Naprej za solncem, ki v zdravici zadnji napil navdušen si mu prvi ti! Naprej, naprej! . . . To svoje svetlo solnce prižgemo si v bodočnosti sami! A tebi, ki ta čas si gledal v duhu, zdravice naše zdaj zadri spev! Vsa domovina trči z nami s čašoj, široko naj razlega se odmev: Proroku-pesniku izpod Triglava, Prešernu slava! A. Aškerc. FRANCE PREŠEREN. 1800- 1300. Spisal Rajko Nachtigall. ‘) Slavna gospoda! aše mnogobrojno število, reprezentujoče ogromno večino slovanskih rodov, dokazuje, da ni zastonj prešinil pred stoletjem nov tok žil slovanskega etnografskega organizma, preporodivši mu dele, vzbu- divši v celoti čut sorodstva in teženja po kulturni edinosti. Slovanska duhovna solidarnost je tedaj prvič nesvestno zago¬ spodovala! Ko so Rojenice položile venec najvišjega pesniškega genijstva okolo glave novorojenčkom: ruskemu Puškinu, poljskemu Mickievviczu, češkemu Čelakovskemu, jadrno so prispele na tožni jug in kumovale v rajskem kraju slovanskih Alp tudi slovenskemu Prešernu. ’) Slavnostni govor pri dunajski slavnosti Prešernovega rojstva dne 7. marca 1900. Rajko Nachtigall: France Prešeren. 721 Da, Prešeren, prvak slovenskih pesnikov, pravi sin in ponos skromnega svojega selskega naroda, sličen mu v življenja nezaple¬ tenih, bednih zgodah ter v duha prebogatih vrlinah, dostojen in v mnogem soroden si drug svojim slavnim slovanskim bratrancem, in tudi tvoja slava je slava slovanska, slava občega kulturnega napredka! Luč tvoja se krije še svetu po krivdi razmer, dasi ti je slavo oznanjal že prijatelj Celakovsky. Tvojih del ni šteti — ostala jih je le drobna knjižica zlatih poezij. Tvoje bitje in bistvo nam ni še povsem jasno, in hvaležna te domišljija obkroža z opravičenim nimbom — čudesnim. Pegaz ti ječi skoro do smrti v nesamostojnem pravniškem jarmu; herostratični autodafe uniči prvence genijalne tvoje Muze in nje zadnje, morda najzrelejše plodove, baje i tragedijo, ko si umiral; »liberaler Freigeist« si trn v peti stvorom absolutizma, bor- niranim obskurantom in janzenistom; z »Sauglockenlauten« blati mračna cenzura tvojo najidealnejšo poezijo, jo ovira in ji brani v javnost; narod slovenski se ne zaveda še svoje celine; še ne priznani autor v Kranjski gubi v dobi mrtvih gramatik in abecednih bojev iskre, ukresane po prvem prosvetitelju Vodniku; v nemških novinah se le goji slovenska lepa književnost — krase jih po sili tudi tvoji proizvodi s prevodi, dovršeno poješ v njih »et gotico sermone« — ; slovenski literarni jezik ni še izvožen in za višje potrebe se zdi skoro nesposoben — a ti, liki boginja, proizšedša popolna iz Dijeve glave, se pojaviš o početku tridesetih let velikan z zdravo žilo klasiškega pesništva, mojster poezije misli, čuvstev, oblike in jezika; pospešiš in odičiš rojitev Kranjske Cbelice, prvega slovenskega almanaha in mejnika stari in novi dobi slovenskega slovstva le radi tvojih neminljivih poezij; šibajoč v duhovitih satirah abderitstvo domačih književnih razmer in pozitivno delujoč, nedosežen, narodno-individualen lirik in epik — na mah dvigneš našo književnost iz nje utilitarne vsakdanjosti na nivo prave umetnosti, priborivši ji mesto v svetovnem slovstvu, ter osredotočiš okolo sebe vse mnogovrstno literarno gibanje, izobra- zivse se v bodoče v jedro, okolo katerega se je skristalizovala slo¬ venska literatura, da, slovenska narodnost! Ne čudimo sel Kakor in kolikor Puškin, Mickievvicz in drugi je tudi Prešeren sin svoje, takozvane romantiške dobe, ki je ne le z mladeniško ognjevitostjo razširila človeštva duševno obzorje, temveč 722 Rajko Nachtigall: France Prešeren. ga i poglobila, posebno pestujoč v prošlosti in sedanjosti idejo na¬ rodnosti in s tem narodne svobode, napredka. Ni pa le romanticizem Byronov in nemški, iz katerih tudi pre¬ vaja, prevzel Prešernove duše — s svojim prijateljem Čopom, drugim Mezzofantijem in sestaviteljem prve slovenske slovstvene zgodovine, se zatopi zlasti v južnoromanske literature; s pregnanim Poljakom Korytkom proučuje poljsko slovstvo, česar plod je prevod soneta Mickiewicza; s Celakovskim si prijateljski dopisuje in prejema Kol- larjeve spise — vse pa premozga njegovega genija krepka, na klasiških vzorih izobražena individualnost, ki je, potekša iz zdravega narodovega jedra, očvrščena po zbiranju najlepših narodnih pesmi, dala mu kras in silo jezika, dovedla ga analogno Puškinu k — realizmu. Zato ga šele danes prav umemo, častimo! Pristnost globokih mu čuvstev, za njega dobe umljivo žalostečih in perečih, po čemer slovi kot pevec disharmonije med idealom in življenjem, ki ga do kraja i psihološki pozna, visoko ga odlikuje od nemških romantikov. Po njih je vzljubil skoro le mnogovrstnost pesniških oblik ne v pesniško igračo, temveč v najprikladnejši, ubran izraz svojih neumrlih čuvstev in misli. Cvet so mu Petrarkovi sonetje, med njimi sonetni venec, dokazujoč, da umetni obliki treba le pravega pevca. S soneti in drugimi romanskimi pe¬ sniškimi oblikami se družijo klasiške in germanske, da i orijentalske gazele, dospevše k Nemcem le deset let prej. Z njimi in Vodnikovimi idilami in odami v polunarodnem tonu je tedaj slovenska poetika vzorno nadkrilila vse svoje slovanske sestre. Da Prešernova slava v njega malem narodu vse raste, da je njega ljubljenec, je samo umljivo. Ali tudi sicer se vedno bolj raz¬ širja. Prevajali so ga na jugu Hrvatje in Srbi, pesniki Vraz, Prera- dovič, Trnski in drugi, Senoa mu je posvetil: Karanfilj s pjesnikova groba; med Cehi je prvi nanj opozarjal ter ga prevajal Čelakovsky; med Rusi mu je navdušen častilec in prevodilec profesor Korš; Anastasius Grun se mu je izkazal v odi na svojega učitelja hvaležnega učenca; italijanski prevodilec Canini ga smatra prvim jugoslovanskim pesnikom, in skoro ves preveden je pri Cehih, Rusih, Nemcih in Italijanih. Zalili so Prešerna s »kranjskim seperatizmom«, ker se ni oklenil ilirizma, ki se je pričel, ko je Ljubljana s svojim pesnikom — možem že daleč prekašala Zagreb. Kdor je ono trdil, ni Prešerna umel, da mu izvira to le iz njega treznega, realističnega čuta, ki ga tako mirno sam pojasnjuje. Bil je subjektivno prepričan o neizvršljivosti cele ideje, ni mu prijal »eklektiško-ilirski« jezik Daničarjev, ki je toliko 723 Rajko Nachtigall: France Prešeren. zamoril pravi vzlet darovitemu Vrazu, in sklicuje se na Homerja, da je bolje biti svinjam pastir nego vladar vsem mrtvim. Da, Vraz sam priporoča Muršecu, dajati narodu knjige na domačem slovenskem narečju, dobro vedoč, kako treba najpreje le take zaslombe nasproti tisočletnemu, mogočnemu, mirnemu in sistematičnemu, naš narod čvrsto razjedajočemu vplivu germanizujočih sil. Izpričujejo nam to še dandanes naši obmejni listi! Kar je bilo tedaj skokoma storiti, nevarnost za narod, se sedaj korakoma uresničuje ter se uresniči, ko dozvolijo to tudi historično-politični in drugi činitelji — kajti pom¬ nimo, da nam meja ni Sotla, ampak Litava. Kako navdušen Slovan pa je bil Prešeren, pričajo nam pre¬ mnoga mesta v njega poezijah. Da, tudi ideal svoj. slovanski nam je podal v svoji labodnici, kratko pred smrtjo v dobi 481etne svobode izešli »Zdravijci«, ko gromko napiva Slovanom, da Edinost, sreča, sprava K nam naj nazaj se vrnejo; Otrok kar ima Slava Vsi naj si v roke sežejo, Da oblast In ž njo čast Ko prej, spet naša bode last! Slovanski je karakter, slovanska je duša Prešernova, sorodna velikemu Puškinu, Mickiewiczu in Čelakovskemu, naj se tudi ne razteza njegovo delo enako obširno na enako velik narod. Ž njim se bavečim se nam silno vzbuja trdno uverjenje, da tvorijo Slovani po bistvu svojega značaja blizko si celino, in da slone tedaj medsebne njih simpatije na istiniti, realni podlagi. Te simpatije se javljajo zlasti dandanes v dobi skupnih jubi¬ lejev, stoletja prerojenja slovanskih rodov. Javljajo se povsem opra¬ vičeno tudi sedaj, ko se približuje naš praznik Prešernov. Naj tedaj kakor lani Puškinu navdušeno zaori tudi danes Prešernu: Slava! Slava! Slava! 724 Ivan Prijatelj: Več Prešerna! VEČ PREŠERNA! Spisal Ivan Prijatelj. Wzdčl£ni mysli bez wzdčlani reči jest holy nesmysl, a ušlechtčni jazyka jest podminkau ušlechtilejšiho žiwota duchownfho. I pončwadž powinnost bywd spolu matkau prawa, tedy my, majice powinnost, wzdčlawati jazyk swuj, mame i prawo činiti tak. 1) Fr. Palackj, Radhost III. sir. ZJ2. ekaj visokega je v slovanski renesansi — lepega in tragičnega. Zavest bratstva v podobi Kollarjeve muze se je dvignila in napolnila mrtve slovanske zemlje s čudovito pesmijo o slavni, srečni prošlosti in še lepši bodočnosti, ležeči v rokah zedinjenih Slovanov. In s to zavestjo v srcu so se ljudje za celo življenje zaprli v kabinete, se zakopali v stare oprašene spomenike, v dela davnih dob, so šli v narod po njegove pesmi, nastopali na podijih in shodih —■ samo da bi prej napočil »slovanski dan«. Svoje filologe, arheologe, filozofe, zgodovinarje, etnografe, politike in pesnike imamo od takrat — vse v eni osebi. Čas je storil ljudi velike. Dvignil jih je, napel njih sile preko najvecjih distanc duha. Slovanski probuditelji se mi zde podobni fanatičnim vernikom, zidajočim ogromen tempelj. Tak tempelj bi bilo imelo postati vseslovansko združenje, tempelj, v ka¬ terem bi bilo »za vse prostora.« To je bil ideal . . . Kako so si bili krasno naslikali ta ideal možje kakor: Kollar, .Pogodin, Kostomarov, Kucharski, Maciejovvski, Stur, Kuzmani, Gaj, Vraz, naš Majar itd. itd. Pa kakor hitro so pričeli ta ideal natančneje opredeljevati, poka¬ zala se je pri vsakem narodu lastna nacionalnost, in poetični pan¬ slavizem se je moral umakniti zopet v nebotično višavo; ostali pa so na mestu samo pereči interesi vsakega posameznega naroda. Tempelj je ležal v razvalinah. Prenaširoko so mu bili postavili temelje, in previsoko je bil umerjen. Zraven tega pa tudi delavcev ni bilo: masa slovanskih narodov še pojma ni imela o takem zidanju in ga v svojem nizkem kulturnem stanju tudi ni mogla imeti. A *) Izobraženje misli brez izobraženja jezika je gol nezmisel, a popleme- ničenje jezika je prvi pogoj plemenitejšega duševnega življenja. In ker je dolž¬ nost obenem mati pravice, potem imamo mi, ki imamo dolžnost izobraževati svoj jezik, tudi pravico tako delati. Ivan Prijatelj: Več Prešerna! 725 idealnejše narave niso mogle gledati, da bi to delo tako žalostno končalo. Zato so začeli nekateri izmed njih delati na svojo roko in po svojem načrtu prejšnje poslopje: ruski »slavjanofili«: Kirjevskij, Homjakov, Aksakov, Danilevskij, Leontjev i. dr. Njim je bila avto¬ riteta Rusija in vera Slovanstva — pravoslavje, češ, da pripada ka¬ tolicizem in protestantstvo romano-germanskemu svetu, pravoslavje pa greko - slovanskemu. S pomočjo svoje »filozofije zgodovine« so bili postavili teorijo v diametralnem nasprotju, ki loči Evropo od Slo¬ vanstva. Drugi, zmernejši idealisti pa so hoteli združiti vsaj nekaj slo¬ vanskih rodov. Taki so bili Ilirci, želeč iz Srbov, Hrvatov in Slo¬ vencev napraviti en narod. Umrli so imenovani slavjanofili (ali boljše: rusofili), in umrlo je domalega rusko slavjanofilstvo. Leta 1851. je umrl Stanko Vraz, in leta 1851. — lahko rečemo — je umrl tudi ilirizem. Tako je stopila »slovanska ideja« v drugo fazo svojega razvitka: Kakor hitro so začeli abstraktno idejo primerjati k realnosti, pojavili so se pri vsakem narodu kot prvi in glavni realni cilji njegovi najbližji interesi. Stvar je vodila tja, odkoder se je bilo izšlo: k prejšnjemu razedi- njenju. In ni se našla do današnjega dne formula, s katero bi se razvozlalo slovansko vprašanje. Nekaj visokega je v slovanski renesansi — lepega in tragičnega. A ne smemo misliti, da je bilo to delovanje in stremljenje naših idealno mislečih probuditeljev brezuspešno in nično. Nasprotno. Pre¬ bujenje narodov more izvršiti uspešno samo entuziazem in mogočno čuvstvo, ki sta v takih stadijih edino sprejemljiva. S silo in ognjem svojega nastopa je vseslovanski pokret poklical, probudil in dvignil narode h kulturnemu delu. Slovanskemu prerojenju je dal perot, polet ter mu v jasni luči pokazal cilj. Ko pa se je hotel lotiti prak¬ tičnega dela, je omagal. Njegova naloga je bila izvršena. Tu je moral poseči vmes miren, hladen razum in vztrajna, delavna roka. * Zanimivo je, da so zavzemali skoro edino Čehi v slovanskem vprašanju vedno čisto svoje stališče (odsotnost Poljakov v vseslo¬ vanskem gibanju ima druge, lahko umevne vzroke). Res da so v začetku stoletja tudi oni imeli može, ki se niso v svojih nazorih o Slovanstvu oddeljevali od drugih Vseslovanov (Jungmann, Hanka, Linda; vpliv Slovakov Kollarja in Šafafika, pišočih češki, je še bil splošen). A že Havlfček se je trudil napolniti velikansko prazno ne Ivan Prijatelj: Več Prešerna! posodo »slovanskega kozmopolitizma« z zavestnim in premišljenim češtvom. Palacky pa je s svojo zgodovino češkega naroda in ume¬ vanjem njenim nasproti slovanski meglenosti Kollarjeve dobe narodno idejo v pravem in globokem pomenu počešil, pokazavši, h kakšnim visokim ciljem je češki narod poleg drugih velikih in mnogoštevil- nejših poklican. ’) Sploh nahajamo pri Cehih že zdavnaj o slovanskem vprašanju ideje, ki nas presenečajo s svojo treznostjo, samozaupanjem in — modernostjo. Sklepi znamenitega praškega slovanskega shoda 1. 1848. so bili samo izraz teh specifično čeških idej: tu se je za¬ htevala ravnopravnost vseh narodov (nasproti rusko-slavjanofilski nivelujoči hegemoniji enega [ruskega] naroda), svoboda in religiozna strpnost (a slavjanofili so nejasno govorili o svobodi, živeč v ta¬ kratni suženjski Rusiji, in navezovali celemu Slovanstvu pravoslavje). Vprav tako je poudaril dr. Rieger v svojem znamenitem drugem govoru na znani moskovski etnografski razstavi 1. 1867. samo staro točko iz kulturnega programa Cehov, ko je postavil Slovanom v zgled stare Grke, ki so se tudi ločili v štiri različne rodove, pa so stremili le k enemu cilju — ko je proglasil za ideal Slovanstva raznoterost v harmoniji . . . »Piramide in kolosi, egiptovske skulpture so tudi produkti umetnosti . . . Vendar so to pred vsem produkti sile, vzbujajoči občudovanje s svojo ogromnostjo; toda vprašam vas, kaj je lepše v vaših očeh — egiptovska piramida ali Apolon Belvederski ?« * Češki program ob nejasnosti slovanskega vprašanja je zanimiv in jasen: samodelavnost in samostojnost v stremljenju k onemu cilju. Seveda je ta program v češkem narodu nekaj čisto naravnega in umevnega. V češkem narodu živi zavest fizične in moralne samostojnosti bolj nego v kateremkoli slovanskem narodu. Čehi so imeli svoje, za slovanske razmere dovolj obširno kraljestvo. Njih zavest samostojnosti je črpala svoj sok že iz zavesti fizične ce¬ lokupnosti. A kar je glavno: Čehi so nastopili v husitskih bojih samostojno in častno: tu Čeh — tam Nemec. Tu se je bilo treba zanašati samo na svojo pest. In odtod datira češka samodelavnost. Zgodovina češka nam torej najboljše tolmači, zakaj se niso vlekli Čehi v slovanskem vprašanju za mamečim idolom ■— slovanskim kraljestvom od Adrijatike do Kamčatke. In čisto umevno je tudi, da so se zlasti mali slovanski narodiči, čuteč svojo onemoglost, za- ') Primeri: Masaryk, Palacky. Idee d. bohm. Volkes, str. 58. Ivan Prijatelj: Več Prešerna! 727 tekli k sanjam o združeni Slaviji. Mali narod slovaški je dal vseslo¬ vanskemu gibanju najagilnejše može: Kollarja, Safafika, Stura, Kuz- manija in dr. Tudi Slovencem je v tridesetih in štiridesetih letih vseslovanstvo razširilo prsi. Imenujem samo Majarja, Trstenjaka, Raiča. Se bolj nego poetično vseslovanstvo pa je prevzelo duhove »ilirstvo« kot zmernejša, bližja in realnejša forma združenja. Znano je, koliko Slo¬ vencev je pristalo k ilirizmu, in znano je tudi, da je bil najodličnejši mož, ki se mu je med Slovenci postavil po robu — Prešeren. Ni mi za to, da bi raziskoval motive, ki so narekovali Prešernu njegovo postopanje ’) Ali na en motiv bi rad opozoril, ker se mi vidi močno skladen s postopanjem Cehov v slovanskem vprašanju. Naš narod je hlapčeval izza nedoglednih časov. Razkosanost fevdalizma in valptovstvo je trgalo našemu človeku konsekventno iz prsi vsako iskrico samozavesti, zmisla za samostojnost in celokupnost plemena. Servilizem je rodil malodušnost in nezaupanje v lastne moči. 2 ) Prešeren je bil Gorenjec in brezdvomno je videl, kako se to primeroma najsamozavestnejše slovensko ljudstvo, ki je med seboj samozavestno do pobojev —■ klanja vsakemu tujcu do pasa, stiskajoč svoje pokrivalce pod pazduho. In tudi sicer po Slovenskem je moral zapaziti ono čisto slovensko pasivnost, življenje brez samostojnega koraka; saj piše Čopu 1. 1832. iz Celovca: . . . »nur sind jene (Lai- bacher) in mancher Beziehung zu tollerant. Sie lassen j eden herge- laufenen Schreyer schreyen und den Ton angeben«. Zapaziti je moral Prešeren, kako malo podjetnosti in vere v lastno delo je ostalo v Slovencu. Slovenec je priden, delaven, 'vztrajen — dokler je hlapec. Voditi ga mora kdo, ker se je tega navadil. Ubogati zna, a zapo¬ vedovati ne, ker je skozi cele dolge vrste samo — uboga val. Zato 'J o o so samo hlapci Slovenci: »Deutsch sprechen in der Regel hier zu Lande Die Herrinnen und Herren, die befehlen, Slovenisch die, so von dem Dienerstande.« “) Rad pripoznam, da je bil na pr. eden glavnih motivov ta, da Prešeren ilirske hrvaščine ni imel dovolj v oblasti — vsaj toliko ne, da bi se bil mogel tenkočutni pesnik v njej prosto izražati in kretati. »Vpregati Pegaza v galejo« pa ni bila njegova stvar. (»Deinen Wink, dieses Beispiel nachzuahmen wurde ich befolgt haben, wenn ich kroatisch verstehen wurde etc.«, pravi v pismu na Vraza). A učiti se podrobneje jezika, da bi v njem pesnil, potem ko je že imel »dni svojih lepšo polovico« ter celo kopo slovenskih pesmi — in kakšnih pesmi! za seboj bilo bi v resnici nezmiselno. 2 ) Beri: Apih, Slovenci in 1848. leto. Str. 7. 728 Ivan Prijatelj: Več Prešerna! Celo možje, kakor Stanko Vraz, ki so tolikokrat zahajali v narod, so obupavali, da bi se mogel vzdržati: »es fehlt die Basis der Moglichkeit eines Aufkommens des isolirten Slovvenistnus«, je pisal Vraz Prešernu 1. 1840. V istem pismu Vrazovem se nahaja pasus, ki je po mojem mnenju provzročil Prešernovo ostro zabavljico zoper Vraza in posebej še pikri stih: »Lakota slave, blaga vleče pisarja drugam«. »Sage mir«, piše Vraz, »wie viel gibt es unter der Million Slowenen Abnehmer fiir ein wissenschaftliches oder belletri- stisches Werk in dem Hausdialecte ? . . . Nie soviel, dass die Druck- kosten bestritten werden konnten, um wie viel vveniger soviel, dass ein slovvenischer Schriftsteller von dem Ertrage seiner Werke honet leben konnte«. (Letopis M. Slov. 1875. str. 171.). Tu je mislil prak¬ tični Prešeren idealnejše od idealnega Vraza. Ali ta idealizem ga ni varal. Razmere se še do danes niso izpremenile, in vendar se je slo¬ venska literatura tako čvrsto razvila. Morebiti vprav ta okoliščina podaje naši literaturi neko krepkejšo umetniško črto ter jo varuje dobičkarsko-krainarskih potvar umetnosti. Ne more pa je seveda va¬ rovati diletantizma, katerega nasprotno celo pospešuje. Iz dobičkaželjnosti torej Prešeren ni postal slovenski pisatelj. On je poznal svoj narod, ne samo njegove pesmi, šege in navade, ampak njegov duh. x ) In on je veroval v svoj narod. On je bil pre¬ pričan, da mu ni treba obupavati nad njim. Obenem pa gotovo ni prezrl največjega prepada, ki je pretil pogoltniti narod: nizke pasiv¬ nosti brez iniciative in samostojnega koraka. S tem mu je bil dan delokrog, določen in jasen, ki ga ni mogel zamenjati kak meglen ideal. Prešeren je spoznal, da je treba narod najprej moralno dvigniti, vliti mu v srce zaupanje v samega sebe. S tem, da se je Prešeren odločil za slovenski jezik ter ga v svojem umetniškem ustvarjanju nakrat povzdignil na tako nedoumno višino, s tem je enako visoko vzravnal zavest naroda. V lastnem jeziku se je odločil pisati. S tem je narodu rekel, naj pri sebi in v sebi išče svojo bo¬ dočnost. In še nekaj: v Prešernovi dobi, ko so tako delali z jeziki kakor mačka z mladimi, ko so v kabinetih sestavljali jezike, kakor meša gospodinja v kašči zrnje za soržico, takrat se je pomen na- *) V Prešernovih pesmih slovenski narod diha in živi. Po pravici se čudiš, profesor moj, odkod je vzel Prešeren svoj jezik. To ni jezik vrlega Vodnika in tudi stilista Ravnikarja ne. In vendar nas uče, da se morejo veliki pesniki v narodih pojaviti šele takrat, ko so vsi vnanji pripomočki umetnosti (jezik, pro- zodija, metrika . . .) pripravljeni. Mi pa takrat niti trdnega — ABC nismo imeli. Res: ta Prešernov jezik je večji čudež nego vsa njegova poezija! Ivan Prijatelj: Več Prešerna! 729 rodovega, živega jezika podcenjeval. Mislilo se je, da se more narod jezikov slačiti in jih oblačiti kakor prazniško in delavniško obleko. A jezik ni slučajna odeja narodnosti, ni njena akcidencija, ampak jezik je njena substancija kot izraz narodne individualnosti. Energija vseh dolgih vekov obstanka in pogojev razvitka narodovega leži v jeziku. In zato leži v živem narodovem jeziku tudi njega ponos. — Ako bi se bil naš narod potisnil pod kalup tujega — četudi našemu sorod¬ nega — jezika, bi bilo to samo nadaljevanje onega stoletnega poni¬ ževanja, katero je privedlo naš narod do prepada, moralnega in fizičnega. »Pomagaj si sam!« je zaklical Prešeren Slovencem liki Palacky Čehom z vsem svojim delovanjem. Mi, ki živimo sedaj v treznejši dobi, vemo, kaj pomeni ta klic ob času, ko so se izgubljale vse sile v sanjah o slavni slovanski bo¬ dočnosti. Kaka moč živi v tem. klicu! In kako potreben je bil v dobi, ko so ljudje porabljali malone vse svoje moči, da bi sestavili vsem Slovanom en jezik (Majar i. dr.), doma pa še nismo bili prišli črez — ABC. Ni čuda; oni so lahko obupavali nad malim slovenskim narodom, ker so se lovili vedno v okviru vsega Slovanstva, ker so o Slovanstvu mislili v samih številkah. Njim je zadostoval slovanski jezik, ker so se pečali s samimi slovnicami, a Prešeren, ki si je vglabljal v duh naroda, on je delal na to, da bi slovenski jezik po¬ stal slovenski duh. —■ Prešeren je poklical Slovence z livad nejasne bodočnosti na trdna, kruta tla sedanjosti. Da na teh krutih tleh sedanjosti preti malemu, neukemu narodu poguba, je Prešeren vedel. In tu mu je krepko začrtal pot. S tem, da je poskušal vzbuditi v narodu samozavest, vero v samodel- nost, mu je tudi pokazal cilj rešitve. Prešeren kakor da bi bil hotel reči: z lastnim delom nad samim seboj (z izobrazbo) se pripravljaš na najuspešnejše tekmovanje s tujcem. (Da je ta klic vse kaj dru¬ gega nego takratni vseslovanski: z združenimi masami — takrat še neukimi! — naredimo jez nasprotniku! je danes jasno). Ker pa je Prešeren vedel, da se da narod samo v njegovem jeziku uspešno izobraževati, se je poprijel njegovega jezika. Ker je čutil, da je »izobraženje misli brez izobraženja jezika nezmisel«, je deloval na to, da bi poplemenitil narodov jezik. Kako določno je izrekel to misel v pismu na Vraza dne 25. julija 1. 1837.: »Die Tendenz unserer Car- mina und sonstigen literarischen Thatigkeit ist keine andere, als unsere Muttersprache zu kultivieren, habt Ihr ein anderes Ziel, so werdet Ihr es schvverlich erreichen. Die Vereinigung aller Slawen 730 Ivan Prijatelj: Več Prešerna! zu einer Schriftsprache wird wahrscheinlich ein frommer Wunsch bleiben . . .« S tem, da je Prešeren želel, naj se izobražuje naš narodič sa¬ mostojno, ter mu pod tem pogojem obetal prihodnost (prim. »Vre¬ mena bodo Krajncam se zjasnila«), s tem se je postavil na stališče, povsem originalno in —- moderno. Zgodovina nas uči, da je cen¬ tralizacija družabna forma individualno nerazvitih mas. Minili so časi, ko se je operiralo z velikimi masami, ker posamezniki niso pomenili nič, ker so bili nerazviti, mrtvi udje, sposobni delovati samo v ve¬ likem kolosu kot .nezavedni členi. Naš čas pa je vstopil za pravo posameznika v areno. Prosvetljeni svet se je pričel sramovati inferi¬ ornega delovanja z masami, ker je brutalno (najsilnejša funkcija mas je vojna, zato vedno glasnejši klic zoper njo!). Prihodnost bo še bolj razvila individua, in boj (konkurenca) se bo prenesel na um¬ stveno polje. Tako vidimo, da, kakor hitro se izrečemo za pravo in prosveto posameznika, zanikamo v principu centralizacijo (ki pomeni tudi kot izenačenje elementov, kot enoličnost — zastoj kulture). A motili bi se, ako bi mislili, da je Prešeren zametaval vsako obliko slovanske vzajemnosti. On se je v prvi vrsti branil »gospo¬ dovati nad mrtvimi.« V svojem originalnem pismu na Vraza z dne 26. oktobra 1840. 1. pravi s Homerjem: . . . »besser ein Schweinehirt sein, als uber alle Todten gebieten«. Nad mrtvimi pa so gospodovali oni, ki so v mrtvem, umetno in eklektično sestavljenem jeziku hoteli govoriti slovanskim narodom, imajočim vsak svoj živ jezik. Sicer pa priznava Prešeren potrebo nekega skupnega cilja, nekega vzajemnega razumevanja v delovanju vseh kulturnih delavcev Slo¬ vanstva, od celote slovanske zahteva on neke moralne zaslombe. On sam se je učil slovanskih jezikov: prevajal je iz Mickiewicza in pisal Vrazu: »Wir erwarten von Dir, dass Du bessere Uebersetzung aus dem grossen Polnischen Dichter und zwar ins Slovenische liefern wirst«. V tem njegovem moralnem sočutju s Slovanstvom ga veseli napredek posameznih slovanskih narodov, a pri tem je vsa njegova skrb na strani svojega naroda. Primeri, kako piše Celakovskemu 22. avgusta 1836. 1.: »Der rege Eifer, der bei den Cechen . . . herrscht, erfullt uns mit Freude und Hoffnung auf eine bessere Zukunft fiir die Slaven, wir ftirchten nur, dass nicht eher unsere NationalitSt zu Grunde geht«. Ta passus tudi kaže, da je Prešeren upal v lepšo slovansko bodočnost le na podlagi samo¬ stojnega kulturnega dela posameznih narodov. Ivan Prijatelj: Več Prešerna! 731 Da se je Prešeren zavedal Slovana, pričajo njegove pesmi. Kako samozavestno in ponosno se glasi v »Vvodu« h »Krstu« verz: »Nar več sveta otrokam sliši Slave.« Toda kot trezen človek je želel poprej, predno je govoril o združenju Slovanov, da bi vsaj potihnili medsebojni boji in razprtije, ki so prva ovira ne samo združenja, ampak tudi vsakega zbliževanja: »De bi nebesa milost nam skazale! Otajat’ Krajna našiga sinove, Njih in Slovencov (Slovanov) vsih okrog rodove, Z domačmi pesmam Orfeja poslale! De bi nam serca vnel za čast dežele, Med nami potolažil razpertije, In spet zedinil rod Slovenš’ne cele!« A najjasnejše se mi zdi opredeljeno stališče Prešernovo glede slovanskega vprašanja v že navedenem poslednjem (objavljenem) pismu na Vraza (z dne 26. okt. 1840. 1.). Konec je velepomenljiv: »Ich wtinsche iibrigens nicht nur dem Panslavismus, sondern auch dem Panillirismus das beste Gedeihen; glaube jedoch, dass man bis zum Erntetag alles Aufgesprossene stehen lassen soli, damit der Herr (vo w) am jtingsten Tage das Gute werde von dem Schlechten ausscheiden konnen. Dein und des Slawenthums In vino veritas. aufrichtiger Freund. Dr. Franz X. Preshern.« Da razumemo vso globokost in dalekovidnost tega Prešernovega stavka, je treba, da si predočimo razliko takratnega in današnjega pogleda na slovansko vprašanje. Takratni Vseslovani so si bili sestavili teorijo o nekem diametralnem nasprotju, ki obstoji med Slovanstvom in Evropo. Najodločneje so razvili to teorijo ruski slavjanofili. Splošno se je mislilo, da bo Germanstvo in Romanstvo vsak čas dogospo- darilo ter se preživelo in izživelo, in da bo zavzelo zdravo in mlado Slovanstvo njuna mesta v kulturi. To da bo tisti »slovanski dan«, »slavna slovanska bodočnost«. Umevno je, da je taka teorija stavila zahtevo nastopa celotnega in združenega Slovanstva. Od takrat pa do sedaj se je ta vseslovanska teorija precej ob¬ letela. Zgodovina in etnografija sta dokazali, da je tisočletno življenje 732 E. Gangl: Prešernu. narodov v njih, pogojih in zvezah, dotikah in komunikacijah vpra¬ šanje o prekem nasprotju narodov precej zamotalo. In ne gre več za to, da bi se Slovanstvo organiziralo proti Evropi, ampak z njo, ne gre več za to, da bi se Slovanstvo postavilo germano- romanskim narodom nasproti, ampak dela se na to, da bi uspo¬ sobil iti v kulturnem napredovanju ob strani drugih narodov. In kaj pravi Prešeren v omenjenem pismu na Vraza ? ». . . alles Aufgesprossene stehen lassen . . .« Torej ne delovati s skromnimi človeškimi močmi zoper silo tisočletnega zgodovinskega in kulturnega raz vitka. To bi bilo Sisifovo delo in utopija. ». . . damit der Herr (to tfocv) am jtingsten Tage das Gute werde von dem Schlechten ausscheiden kbnnen.« Tu imate oni so d nji dan, proti kateremu stremi ves kulturni razvoj polagoma, a neprestano. Sodnji dan bo to za vse narode, in gorje narodu, ki pride kulturno nepripravljen pred sodnji stol, na katerem ne bo sedel niti Romano-German niti Grko-Slovan, ampak —■ to Trav. Torej pripravljajmo narod svoj na ta dan, da ne bo »als etwas Schlechtes ausgeschieden«. Treba je resnega dela v vsakem slovanskem narodu, a ne sanj o vseh slovanskih narodih. To je cel program! Nekaj pesniško-proroškega je v njem, in ne smemo iskati samo Prešernovega hudomušnega humorja v latinskem reku, s katerim je Prešeren zaključil svojo korespondenco z Vrazom, namreč v pripisu: In vino v er it as . . . . PREŠERNU. /^7/ ' ^Itot angel z mečem ognjenim pregnal si mrak, ki ležal je na naši zemlji tako težak. In duše so dvigale jake se, zbujene iz sanj . . . A duh, ki jih budil je — niso tudi streljali nanj ? In tvoje srce, globoki tvoj duh, apostola dva —- šla preko meja sta naših v srce iz srca . . . A on je šel po nevesto si tja vrh neba . . . Izšel je iz nje, dospel je do nje — njegova je večnost vsa! E. Gangl. NEZAKONSKA MATI. Črtica. Spisal dr. Fr. Zbašnik. edel je tam sam zase . . . Glava mu je bila sklonjena na prsi, in njegove misleče oči so zrle v napol prazen kozarec, katerega je zdajpazdaj zasukal med prsti . . . Pri mizah okrog njega je bilo polno pivcev, mladih in starih, a on se ni menil zanje. Pustil jih je na miru. — Ne tako oni njega! . . . Opazovali so ga, posmehovali se mu, šepetali si o njem . . . »Ali ga vidiš tistega pijanega, zamazanega doktorja? . . . Kako se ga je nalezel spet nocoj! . . Glava mu je zlezla že popolnoma navzdol . . .« Pritajen smeh . . . On pa je slišal to. Za sodbo ljudi se nikdar ni brigal dosti, in vendar so ga dimile neprijetno te besede . . . Dvigne se, vzame klobuk in palico ter odide . . . Luna je sijala ter zagrinjala vse okrog v čaroben, srebrn svit... Skrivnostni čar noči mu je segal v dušo, opajal mu srce . . . Počasi, veličastno se je razlegal v stolpu ure udarec . . . Luna sije, kladvo bije . . . »Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 49 734 Dr. Dr. Zbašnik: Nezakonska mati. Spomnil se je teh svojih vrst, spomnil tiste lepe noči, ko jih je bil napisal, in razkošno veselje mu je napolnilo prsi, sladka zavest mu je prešinila srce . . . »Pijani doktor — ha! . . Kaj mi je za vašo sodbo, kaj mi je na tem, kako mislijo o meni omikani in neomikani nasprotniki moji! . . . One vrste se bodo prepevale, se bodo občudovale, ko ne bo ne njih ne mene, a pričale bodo, da moje življenje ni bilo zaman! . . In šel je naprej in prišel do svojega stanovanja. Toda njegovega srca se je lotevalo nocoj prečudno hrepenenje, neko tajinstveno ko- prnenje . . . »Ne, domov še ne! . .« In vrnil se je in šel je drugam — — »Še luč pri njej? — Tako pozno? . . .« Oglasil se je, in vrata so se odprla . . . »Ah, ti tukaj ? . . .« In ti še bediš ob tej pozni uri? . . .« »Čutila sem, da ne bi mogla spati . . .« »Pa tako vesela si . . .< Objela ga je goreče ter odgovorila: »Vesela sem, ker si ti tukaj! . .< Njemu se stemni lice. Za trenotek ni vedel, kaj bi mislil . . . Je li poželjenje to ? . . Pogleda ji v oči. Ne, to ni poželjivost, kar ji odseva iz njih, to je sama gola čista ljutrbzen in pa — brezmejna vdanost! . . Postalo mu je toplo okrog srca. — »Pa drugikrat me nisi bila tako vesela —« »Oh, vselej, vselej — o ko bi ti vedeli . .« »Kaj naj bi vedel? . .« »Kako te ljubim! . .«■ In skrila je obraz na njegove prsi . . . On pa je molčal. Nekaj težkega mu je leglo na srce! . . Iz njenih besed je odmevalo očitanje — zasluženo očitanje! . . Da bi pretrgal neprijetni molk, reče: »In vendar se mi zdi, kakor bi te ne bil videl še nikdar tako hrepeneče . . .« »Prav praviš! Nocoj sem si še posebno želela, da bi prišel . . »In zakaj ? . .« »Povedati ti imam nekaj — —« »Povedati — meni . . . kaj ? . .« Dr. Fr. Zbašnik: Nezakonska mati. 735 Oklenila se ga je iznova ter začela ihteti na vso moč . . . »Za Boga — govori, kaj ti je? . .« A ona se je razjokala le še bolj in pretresljivo je vzkliknila: »O, zakaj ne moreš biti moj, zakaj ne moreš biti moj'« Nepopisna bridkost je odmevala iz teh besed. — On jo je tešil, tolažil, a srce mu je krvavelo in se krčilo pri tem . . . Ko pa se je bila malce potolažila, mu je zašepetala nekaj na uho, potem pa skrila spet svoj obraz ob njegovih prsih . . . Rdečica sramu ji je zalivala lica in jokala je . . . jokala . . . On je ostrmel za nekaj časa. Na to pa jo je prijel z obema rokama za glavo, pritisnil jo nalahko nase, poljubil jo nežno na čelo, na lice, na ustnice in vstal . . . »Dobro spavaj — lahko noč! . .« In šel je — s povešeno glavo . . . zamišljen . . . Po ušesih, še bolj pa v srcu so mu odmevale one pretresljive besede: »Oh, zakaj ne moreš biti moj, zakaj ne moreš biti moj! . .« Domov prišedši, ni šel spat. Poglobil se je v svoje misli in mislil je dolgo, dolgo . . . Potem pa je začel pisati, pisati hitro, hlastno . . . Med pisanjem so se mu vsipale solze na papir, a od srca so mu kapale krvave kaplje . . . * »Te moje solze ti naj bodo tešilo!..« je vzdihnil. »Iz teh vrst boš zajemala tolažbo ti in s tabo mnoga mnoga, dokler bode stal svet! ..« Potem se je dvignil in se globoko oddahnil . . . Pred njim je ležala ena najnežnejših, najglobokočutnejših, naj- pretresljivejših pesmi - tragedij, kar jih pozna človeštvo — zložena je bila: »Nezakonska mati". 49* 736 Oton Zupančič: Pesem mladine 3. decembra 1900. PESEM MLADINE 3. DECEMBRA 1900. jTZi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč kot Bog pred Izraelci. Na nebu je dan, nad gorami je dan, a zarjo zakriva nam jata vran; ona rada bi orle prevarila, za solnce jih osleparila —- zaman: sokoli in orli vedo, da je dan! Če solnca ni, odkod to hrepenenje, , ki v srcih vročih nam kipi in vre ? Odkod v očeh mladini to žarenje, ki dvom in vse pomisleke zatre ? Kar neti nam in giblje vse življenje, to naj kot v jutru pust fantom zamre? O, solnce je! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo! • . Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč kot Bog pred Izraelci. Mi gremo, kakor gre vihar, na vrancu - oblaku jahaje, in kadar pade njegov udar, nebo se in zemlja zamaje. Oton Zupančič: Pesem mladine 3. decembra 1900. 737 O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši: če se naučil ni kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši; če noče laži dvoriti lakaj, je kot drevo, bolehajoče v suši. Glej, smešna krinka, opičji obraz, to boginja svobode je pri nas. A mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč kot Bog pred Izraelci. Kaj? Malo nas je? Preštejte nas! Borilci stoletij minolih — vi klanjate se jim — a oni sede na vzvišenih svojih prestolih ? Preštejte nas, preglejte nas: vsi veliki vaši svetniki, vsi naši so sobojevniki! Mogočen plamen iz davnine šviga — vekove preletel je koprne — in plamen naš se druži ž njim, se dviga, in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne . . . In v nove zarje ji hlepe oči — tako mladina pesnika slavil Oton Zupančič, 738 Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. HREPENENJE. Nesmrtnim manom Prešernovim posvečuje Fr. Ks. Meško. tihim, bolestnim vzdihom je Karel Korenčič zaprl knjigo. Bila je to drobna, lično vezana knjižica — poezije Prešernove. »Da, da — dolgost življenja našega je kratka«. — Sepetaje je ponavljal verze, ki jih je ravnokar bral — in bolnih spominih na nekdanje dni . . . se je skozi okno — nekam tja daleč na sinji obzor. Iz pogleda njegovega je sevalo nekaj globokega, nekaj tajnega, neka velika bol in neko veliko hrepenenje . . . Črez nekaj trenotkov je vstal. Stopil je k oknu ter se naslonil na polico. Pogled mu je spet vzplaval v daljavo, tja proti veliki, žareči solnčni obli, ki je visela nizko nad triglavskim pogorjem. Nad veliko lučjo so se zibali tanki oblaki, ožarjeni z rdečim, malone krvavim svitom. Isti svit je bil razlit po vsem gorovju, po vsem golem, raz¬ kosanem skalovju. Vrhovi lesov tam onkraj vaških travnikov gorč, črez travnike same pa se je razprostrla že temna senca. Vaške koče se bele; od stekel okenskih pa se z blestečim sevom odbijajo snopi luči . . . Tam na hribu nad gozdovi pa zamišljeno sanjari stari grad Strmec . . . Zunaj je pomlad, prvi dnevi maja meseca. In vse živi, vse cvete. Malone vidno se v slednji travici pretaka in giblje bujno življenje, ono mogočno življenje, ki klije in kipi in puhti iz oživljene zemlje materinskega naročja, In vsak listič črešenj in jablan in češpelj pred hišo trepeče ves blažen v novem, zdravem življenju . . . »Ah — kako krasno — krasno!« Kakor otrok se je razveselil. A ker se je vznemiril, ga je posilil kašelj. In ta kašelj je bil otel, suh in globok. Nezdrava rdečica mu je pri tem zalila lice. Takoj se mu je zresnil obraz. Z drobno, koščeno desnico si je pogladil dolge kodre, ki so se mu vsipali na čelo. In zamišljeno jn otožno zroč tja venkaj v mlado prirodo božjo, je šepetal: »In pomlad mine — in cvetje se ospe ... in listje odpade . . . In vse bode spet mrtvo! . . . Vse lepo in krasno mine in izgine tako hitro ... in tudi življenje naše odbeži tako naglo . . .« ■ bral v sladkih Zagledal Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. 739 Kakor utrujen je sedel na stol. A pogled mu je še vedno plul tja v sinjo daljavo in tja gori na grad nad zavaškimi lesovi. In v tem pogledu je venomer sevalo' ono veliko in globoko koprnenje. * Oče Karlov je bil organist. Bil je zelo mehka duša in dovzeten za poezijo prirode, za poezijo glasbe in vobče za lepo in krasno. Ta svojstva so prešla na sina in z večjo omiko so se v njem še bolj razvila. Karel je bil že od mladosti rahel in nežen. Nrav njegova je bila mehka kakor soj lunin. Vsak vtisk se je globoko začrtal v njo, in različna čuvstva so drhtela v njej kakor v nežni struni — zdaj skladno, a često tudi v nesoglasju. Dostikrat pa je hipoma sklonil kodrasto glavico na prsi: — ni mogel več brati — srce mu je bilo prepolno, preveč vzneseno ali užaloščeno. In tedaj je prisluškaval le tihemu šepetu gozdnemu. In iz tega šuštenja so mu zvenele v dušo čudne pravljice in bajke. Bilo mu je, kakor bi božanstvene Poezije nevidna roka po vsem gozdu pletla svojih pravljic tajne koprene in kakor bi tudi srce in dušo njegovo vpletala v te čudovite nitke ... In dihanju vse prirode božje je prisluškaval — in tudi v tem mirnem, vsevečnem dihanju je čutila duša njegova skrivnostne glasove . . . In srce mu je postalo otožno, in duša mu je vzplavala nekam v neznane daljave. In tam je nekaj iskala . . . iskala . . . Leta so hitela. Vesel je bil redkokdaj. Smejal se je malo in nikdar ne iz vsega srca in iz vse duše. Za smeh njegova duša ni bila ustvarjena. To dušo namreč in srce Karlovo in vse njegovo bistvo je tekom let proniknila neka temna slutnja o nečem velikem, skrivnostnem, kar bi človeka osrečevalo in povzdigovalo, če bi mogel najti to čudo. A on ga še ni mogel najti, ni ga še popolnoma umeval in spoznaval. Le ona velika slutnja ga je prešinjala, in mogočno ko¬ prnenje po rešitvi one skrivnosti. Res, tuintam mu je šinilo v meglo, ki je zakrivala ono veliko skrivnost — liki blisk med temne oblake —- neko jasnejše spoznanje — ■ In tedaj je zahrepenel po nekem novem življenju, po neki novi sreči . . . A ni bilo prave iskre, ki bi mu razžarila tmino, ki je še ovijala njegovo dušo. In poti ni poznal k novi sreči, k novemu življenju. In kaj da je ta sreča, in kakšno da bi naj bilo to novo življenje — tudi tega ni vedel. Le hrepenel je po njih . . . hrepenel . . . * 740 Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. Nekoč pa se je ona megla dvignila, in Karel je spoznal cilj in smer svojega hrepenenja . . . Bilo je v lanskih počitnicah. Na gPad, na Strmec, je kakor vsako leto tudi lani prišla gospoda iz Trsta. Z gospodo je lani prvokrat prišlo mlado, petnajstletno dekle, nečakinja grajščakova in hčerka pomorskega kapitana, Helena Potočnikova. Karel je tuintam z bistriško elito — z župnikom in učitelji — zahajal na grad. Večkrat se je z grajskimi sešel tudi kje v lesovih pod gradom. V gozdih je iskal zdravja. Že lansko leto je namreč bo¬ lehal na prsih. V lesovih pa, ki jih je ljubil že od mladosti, se je čutil jačjega in boljšega. In zato je vedno blodil pod njih temnimi vrhovi in vejami. In tamkaj se je često sešel posebno z grajsko mladino: — z dvajsetletno Emo, devetnajstletno Štefanijo, z bratom njunim Edu- ardom, in z malo Heleno. In spremljal jih je na izprehodih. Vsi so mu izzavoljo njegove malone ženske nežnosti in zaradi njegove mehke naravi bili prijazni in naklonjeni. Posebno ljubezniva je bila z njim Helena. In duši Karlovi je bila njena prijaznost blagodejen lek. Kako rad je poslušal njeno mehko govorico, njen zvonki smeh! In njeni nedolžni, a vendar tako globoki in vdani pogledi — kako globoko so prodirali v dušo njegovo! Že ko je prvič stal pred njo — pred to devo, ki je bila še napol otrok — že tedaj je čutil pri pogledu v njen skladni, mehki obrazek, obrobljen z gloriolo svilenih zlatih lasec, neko čudno +esnobo v srcu. In ko je videl, kako se tudi njene velike in čudovito modre oči prijateljski in prijazno, a obenem nekako vprašujoče vpirajo vanj, je zadrhtel, in lahna rdečica mu je šinila v bledo, belo lice . . . In od tedaj je tako rad gledal v te oči. — In pri teh pogledih mu je polagoma postajala jasna ona velika skrivnost, ki je do tedaj ni mogel razvozlati. Spoznaval je, po čem da je hrepenel ... ali ne po vdanem, ž njim čutečem srcu? Ali ni bila skrivnost, ki je ležala zastrta z meglo v njegovi duši — ali ni bila ta skrivnost velika skrivnost ljubezni ? ... Ta skrivnost se mu je torej odgrnila. Karel je čutil pri tem spoznanju neko sladko, omamno srečo. In po cele dneve je spet posedal po gozdih ter sanjaril o Heleni — in o sreči in ljubezni. A vse to mu še vendar ni zadovoljilo in umirilo duše. Ta je še hrepenela in koprnela in drhtela — a po čem še? Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. 741 Včasi je opazil v očeh Heleninih nekak čuden izraz. Bil je kakor izraz hipne otožnosti in kakor izraz bolnega sočutja. In to ga je žalostilo in vznemirjalo —■ ne sicer sočutje samo, a vzrok sočutja: njegova bolezen, njegovo počasno hiranje. Dozdevalo se mu je, da ga ta loči ih oddaljuje od Helene. Nekega popoldne je ležal za grmičevjem v bližini gozdne poti. In tedaj sta prišli mimo Ema in Helena. Ne sluteč, da je kdo v bližini, sta govorili povsem glasno. In Karel je slišal, kako je Helena z nekim materinsko resnim glasom menila: »Leniča, ti pa si res vsa zaljubljena vanj!« »Da — prav rada ga imam ... a saj ga imamo vsi radi . . .« »Gotovo . . . a ti . . .« »Ne, ne —• veš, meni se dozdeva, da to vendar ni prava lju¬ bezen . . . Glej, Karel je bolan . . .« Helena je govorila te besede z nekim čudnim, zamišljenim in bolnim naglasom, ki Karlu še sedaj zveni v duši. »Da, bolan! In ata pravi, da bo težko okreval.« »Ubogi Karel ... A glej, Emica — to je ravno . . .« Gospodični sta se oddaljevali. Karel ni več razločeval posa¬ meznih besed. A že tega, kar je bil slišal, je bilo dovolj. Vroče, od bolesti zardelo lice je pritisnil na prožni, hladni mah. In zaihtel je in zaplakal kakor malo dete. Vsa njegova duša je plakala — ihtela je v mogočnem, prekipevajočem hrepenenju po — zdravju, po živ¬ ljenju — po življenju in ljubezni sreči . . . * Od tedaj se je Karel bolj ogibal grajskih. Posebno se je od¬ tegoval Heleni. A navzlic temu ali nemara ravno zaradi tega je še bolj hrepenel po njej. Velik plamen se je razžaril v njegovi duši. In Karel ga ni mogel več udušiti. Ono hrepenenje, ki je bilo poprej mehko in nekako megleno in neizrazito, je postalo sedaj, ko je našlo določen cilj, gigantsko in vroče. Obenem pa je bilo za Karla grozno mučno, naravnost uničujoče, ker cilj tega hrepenenja je bil malone nedosegljiv. A dasi je hotel bežati pred Heleno, jo je vendar moral videti. In zato je brez miru in počitka blodil po gozdovih ter čakal, da jo kje vsaj od daleč zagleda. In ako je v daljavi med drevjem zazrl njeno vitko, drobno postavo, ali če je nemara nerazločno zaslišal njen zvonki smeh ali mehko zvenečo govorico — ah, kako mu je tedaj burno zatripalo Prešernova rojstna hiša v Vrbi. 742 Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. srce, kakor bi mu kanilo razgnati prsi ... in kri mu je kakor vroča lava zaplala po žilah, in bledo, prozorno lice mu je zardelo, in oči so mu zablestele v neodoljivem hrepenenju ... In nepremično je zrl za vilinsko devo, dokler mu ni izginila iz vidika . . . Potem pa je legel na mah. In vročo glavo je pritiskal na mrzlo, brezčutno Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. 743 zemljo. In z rokami je grabil za bolne prsi, hoteč udušiti kašelj, ki ga je posiljeval, in hoteč umiriti drhteče srce in globoko in veliko koprnenje njegovo . . . * Grajski so se pripravljali na odhod . . . Bilo je popoldne. Dopoldne je bil Karel še v gradu. Šel se je poslavljat. — Slovo s Heleno je bilo kratko. A v istem kratkem hipu, ko mu je deva podala prožno desnico, je zapazil Karel v njenih očeh nekaj kakor neko tiho prošnjo. A on je ni umeval. .— Popoldne je šel v gozd. Precej ob kraju gozda je sedel na velik panj. Odprl je knjižico, ki jo je prinesel s seboj — bile so Prešernove pesmi. Hotel je brati, a ni mogel. Res, tuintam je prebral nekaj granesov. A ni jih prav umeval, ni se mogel zaglobiti v nje, dasi se je sicer vsa njegova duša potopila v te nesmrtne verze. »Ah, nemara je nikdar več ne vidim!« — Te besede, ki sijih je izgovoril na tihem, ko je odhajal dopoldne iz gradu — te besede so mu neprenehoma zvenele v duši. In duša njegova je bila žalostna, da bi zaplakala, da bi umrla — ker ta duša je z gigantsko močjo hrepenela po njej — po Heleni . . . Hipoma zasliši za seboj lahen šum. Okrene se — dva koraka strani od njega je stala — Helena. Njene modre oči so se nekako sramežljivo vpirale vanj . . . »Iskala te je!« — Kakor blisk je šinila ta misel Karlu v glavo. In zatrepetal je — od sreče, blaženstva in bolesti . . . »Ali Vas motim, gospod Karel?« »O, prosim — nikakor!« — Od velike razburjenosti je govoril z drhtečim in komaj slišnim glasom. Tudi Helena je bila vznemirjena in razburjena. Dozdevalo se je, kakor bi ne vedela prav, kaj naj govori. In zato je vprašala: »Kaj čitate !« »Prešerna.« »Prešerna? — Dovolite!« In njena drobna ročica je segla po knjigi. Odprla je knjigo. Slučajno je naletela na sonet »Memento mori«. In čitala ga je napol tiho, mehko in nežno izgovarjajoč po¬ samezne besede. Karel pa jo je gledal in poslušal. In v njegovi duši se je vršil isti trenotek čudovit proces. »Dolgost življenja našega je kratka — —-« je čitala z nežnim glas¬ kom, kakor bi zvenela in pela kje v vrhovih skrivnostna srebrna struna. 744 Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. Kakor še nikdar je isti hip z neizrazljivo močjo pretresla Karla velika resnica teh besed. Nekaj novega, nekaj do sedaj ne popol¬ noma umevnega se je s popolno jasnostjo odgrinjalo pred njim. Z neodoljivo bolestjo je spoznal neovrgljivo in neoporečno usodo svojo, da je namreč tudi njemu začrtana kratka pot življenja. Čutil je, da je resno bolan in da nikdar več ne ozdravi. In tukaj pred njim stoji bitje, kipeče bujnega življenja, po¬ osebljena spomlad, kakor bajno dete nebeške Poezije, osvetljeno s čarom malone nadzemskim. In on ljubi to devo ... on hrepeni po njej . . ! Ah — in on čuti, da zija med tem krasnim cvetom pomladnim in med njim velikanski prepad. In ta prepad je nepremostljiv, ker je nepremostljivo brezdno me živimi in — mrtvimi . . . A vendar je hrepenel z vso dušo, z vsem srcem, z vsemi mislimi, z vsemi močmi, z vsem svojim bitjem, da bi mogel premostiti ta prepad, da bi mogel izpolniti to brezdno, da bi mogel tja prek —- tja prek k pomladi, tja k življenju, tja v sveti, nebeški raj svojih misli in sanj svojih . . . Helena je zaprla knjigo. »Krasno, — a kako žalostno — kaj ne, gospod Karel?« Pogledala mu je v oči, vprte v njo z onim velikim koprnenjem. Prvi hip se je zavzela, malone prestrašila ob njegovem pogledu. A ta izraz je takoj zamrl v njenih očeh in na njenem licu. Molče so se pogreznili tudi njeni pogledi v njegove oči. Bilo je, kakor bi mu hotela ž njimi pronikniti v najtemnejšo globino duše, v najskrivnejši njen kotiček, da poišče tam skrite misli in želje nje¬ gove. In polagoma je tudi v njenih očeh zalesketalo nekaj nena¬ vadnega, nekaj skrivnostnega. Ali ni tudi v tem krasnem odsvitu njene idealne duše zatrepetal neki ogenj, neko toplo koprnenje . . ? Hipoma se je ozrla nekako prestrašeno. »Moji me gotovo že pričakujejo.« — Govorila je tiho in ner¬ vozno . . . Stopila je bliže k njemu . . . »Gospod Karel, pazite nase, ne trudite se preveč, da do drugega leta ozdravite ... Za sedaj pa: Z Bogom . . .« Nagnila se je k njemu. In predno se je Karel prav zavedal, kaj se godi ž njim, je čutil na licu njen topli dih, mehki njeni lasci so ga nalahno pobožali... in njene ustnice so se dotaknile nje¬ govih . . . Mehanično je dvignil roke. Objel jo je ob pasu ter jo z vso močjo privil nase. Se enkrat so se strnile njune ustnice . . . Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. 745 »Dovolj!« — je šepetala deva nekako prestrašeno ... In izvila se mu je iz objema. »Z Bogom ... in na svidenje drugo leto — v zdravju.« Odhitela je . . . Tam ob robu gozda je še za hip postala ter se ozrla. Z belo roko mu je zamahnila v zadnji pozdrav. Karel pa je nepremično — liki marmornat kip — stal na istem torišču. Zrl je za njo. — Hotel je dvigniti roke, jih iztegniti za devo . . . hotel je zaklicati, jo poklicati nazaj — a ni mogel. Bil je okamenel, onemel . . . »Kaj je bilo to?« — je nekako težko in nejasno pomislil, ko mu je Helena-že izginila. Z drhtečo roko se je prijel za čelo, orošeno s potnimi kapljicami . . . »Kaj je bilo to . . ?« In neki daljni glas je odgovarjal duši njegovi: »To je bilo življenje, ki je odhajalo od tebe. To je bil poljub življenja, zadnji poljub, poljub v slovo ... In zatem pride smrt. In njen poljub bo mrzel in leden — tudi poljub slovesa — slovesa od sveta in življenja . . .« * Drugo jutro so grajski odhajali. Karel je že čakal pri oknu ter zrl doli na cesto, oddaljeno par sto korakov. Ko so se pripeljali mimo, je videl, da se je Helena ozrla gori na njegov dom ... A kočija je bežala; kmalu je izginila za gričem pod vasjo . . . Karel je naslonil glavo ob steno. S suhimi, motnimi očmi je zrl tja v tiho jutro. V globini oči pa mu je nemirno vztrepetavalo in drhtelo ono veliko hrepenenje . . . Ah, čutil je, da je ne vidi nikdar, nikdar večl . . . * Črez dva dni je odšel tudi Karel. — V mestu je imel učenja dovolj. A tudi duševni napor ni mogel zamoriti velikega hrepenenja njegovega srca. Nasprotno — postajalo je vedno večje in močnejše. Ah, ti leni megleni jesenski in brezkončni zimski večeri — koliko je pretrpel za njih! — Večkrat se je spominjal ljubečih besed Heleninih, naj se čuva, da ozdravi. In tedaj je nekoliko popustil pri učenju. A ko si duše ni utrudil z delom, se mu je s tem večjo močjo zbudilo v njej kopernenje. In tudi to ga je uničevalo in morilo. Da bi zadušil te mučeče ga glasove, je spet delal. In tako je šlo venomer: Delo in hrepenenje — ■ hrepenenje in delo. In Karel je hiral in pešal. — Nekoč je v najhujšem obupu pisal v Trst Heleni. V vednem 746 Fr. Ks. Meško: Hrepenenje. upu in strahu so mu od tedaj potekali dnevi. Hrepenel je po od¬ govoru, a drhtel je pred dnevom, ko nemara dobi kako pisemce. A ni ga bilo — golobčka z mladiko oljikino . . . In Karlova duša se je bolj in bolj potapljala v brezbrežnih ve¬ letokih svojega visoko naraslega hrepenenja . . . * In ko je prišla pomlad, so ga zdravniki poslali k materi na dom. Naj gre domov, da umre pri svojih, pri materi — so mislili na tihem . . . In tukaj ga sedaj živi krasota prirode božje in čitanje verzov in poezija spominov na prošle dni in njegovo veliko hrepenenje, ki mu še ne da leči v grob. A ta ogenj, ki ga še ogreva, ga obenem žge in uničuje. Karel čuti, da je že blizu njegov veliki dan. A on še hrepeni po življenju, po zdravju, po ljubezni, po sreči, po — Heleni . . . A vse zaman! Luč življenja pojema — olja ni več. In ona, ki bi mu ga nemara mogla še malce priliti — Bog ve, kje je. In ali se pač še spominja njega, ali še misli kdaj nanj in ali misli nanj — z ljubeznijo . . .? In ako po leti pride na Strmec, najde spodaj ob cerkvi svež grob. In priprost napis na lesenem križu ji bo povedal, da tukaj počiva dijak Karel Korenčič, umrl v cvetu življenja — s sedemnaj¬ stimi leti . . . A kratki napis ji ne bo mogel povedati, da je oni, ki spi pod njim, legel v grob z nemirnim srcem, z mnogimi neizpolnjenimi že¬ ljami — z neutešenim koprnenjem po — življenju, po življenja sreči . . . z neutešenim hrepenenjem ravno po njej — po Heleni . . 1 A nemara bo Helena tudi brez kakih besed čutila vse to. In tedaj mu nemara v spomin zasadi na grob belo lilijo ali plazeči zimzelen ali žalobni mak ali krasne modre potočnice, ki jih Karel tako ljubi, ker ga spominjajo njenega imena. Tedaj morda tudi njena duša prodre v veliko resnico besed pesnikovih, da je dolgost življenja našega le kratka ... In tedaj nemara zaplaka tudi ona na grobu nje¬ govem — zaihti po njem, po Karlu, zaihti za svojim lastnim živ¬ ljenjem, ki poteka tako naglo ... In tedaj nemara poklekne na nemi grob ter ga vpraša v bolnem sočutju z neutešenim hrepene¬ njem Karlovim: »Ali so pač upokojile to srce trpeče groba globine?« Ah, vprašanje brez odgovora in brez — pomena! . . . Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. 747 PREŠERNOVA ŠE NENATISNJENA FESEH IN bRUGO. Priobčil dvorni svetnik in vseučiliški profesor dr. Gregor Krek. red nekoliko leti sem imel med svojimi slušatelji jako nadarjenega in za slavistiko posebno vnetega Poljaka dr. Maksa Gumpldwicza, ki si je bil kmalu pridobil častno ime tudi po svojih bistroumnih in temeljitih znanstvenih razpravah, katerim predmet so bili zlasti problemi iz starejše poljske zgodovine. Po dovršenih študijah je bil hitro dosegel mesto lektorja poljskega jezika in slov¬ stva na dunajskem vseučilišču, a jedva nastopivšemu to mesto, mu je življenje tako zamrzelo, da se je usmrtil. Med drugim se je jako za¬ nimal za svojega rojaka Korytka, in posrečilo se mu je bilo dobiti v roke njegova mnogobrojna pisma do svoje rodbine v domovini. Bil je to precej obsežen, zvečine rokopisni zbornik, kateremu se je na prvi mah poznalo, da je bil desetletja shranjen v sila vlažnem prostoru, kajti bil je že skoro docela trhel, in miši so ga bile tako objedle, daje ob krajih bilo celo dosti pisanega odpadlo. Ta zbornik je pa imel poleg omenjenih pisem še marsikaj drugega za nas Slo¬ vence kolikor toliko zanimivega. Najbolje zanimiva pa utegne biti dozdaj še nenatisnjena, a za natisk jedva namenjena pesem Prešernova, zapisana in podpisana po pesniku samem. Priobčujem jo do pičice prav tako, kakor jo je Prešeren zapisal sam brez naslova, samo da sem bohoričico zamenjal z današnjo pisavo. Ta pesem slove tako-le: Un dan si začela, Otrok pred, cvetet’, Ze r6ž’ca si cčla, Si hvala deklet. Mladčnče že vnčmaš Z nevarnim’ očmi, Jih Rez’ki prevzčmaš, Ji dčlaš skerbf. — Des’ vinčik je kisel, Z vodico nalit, Zaljubljena misel Jih vodi ga pit. Krog Tebe slepari Se škric iz štaciin, In dohtar ta stari, Oskuben kopun. Ofcirčik se vstavi, Te praša od kod, Skrivej Te pozdravi ’z kanclije gospod. Klobuka ne vzdigne, Se modro derži, Z očmi le pomigne, Se ljubce boji. 748 Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. Ljubezni se braniš, Nje moči si kos, Ti druge le raniš, Jih vodiš za nos. 23. dan Maliga Travna 1836. Je lepa b’la včerej, — Al’ danes več ni. Preddlgo ne zbčrej: Čas, Pep’ca! hiti. — Dr. Prefhčrn s. r. Primerjati svojega prepisa z izvirnikom nisem več mogel, kajti ves ta rokopisni zbornik z vsemi rokopisnimi in tiskanimi prilogami je ob smrti ali morda že pred smrtjo omenjenega duhovitega mla¬ dega poljskega učenjaka izginil, da nihče ne ve kam, in je tudi do¬ gnano, da ga lastnikom rekše sorodnikom Korytkovim ni bil več vrnil. To dejstvo mi pa že samo ob sebi nalaga dolžnost, da ob¬ enem na tem mestu kratko poročam o vsebini drugih prilog, kolikor bi utegnile biti za nas vsaj nekoliko zanimive. S Prešernovo roko so napisani ti-le, nekaj že natisnjeni, nekaj pa še rokopisni njegovi proizvodi: 1. »Die Geliebte und ich«, iz 1834. leta. Wenn sie einstens meinen Namen in den deutschen Gauen nennen, Dich ein zierlich Herrlein fragt: ob Fraulein auch den Dichter nennen? Sag ihm dann die stolzen Worte, sag sie ihm nur ohne Scheu, Dass ich alles, Held und Dichter, nur durch dich geworden sei. Sag ihm dann die schbne Mahre, wcnn das Mannlein sie versteht, Von dem Geist der ew'gen Liebe, der durch alle Welten weht, Der die Herzen rasch entztindet zu der schbnen grossen That, In der Zeiten Furchen saet eines schbnern Lebens Saat! Wenn sie dann um deinen Namen, Heissgeliebte, mich befragen, Solches dem Pygmaenvolke will ich gleich zur Antwort sagen: Freiheit, meines Herzens Dame! — hui was senkt ihr eure Augen, Taugen sie nicht, aus der Sonne selbst den Strahlenquell zu saugen ? Freiheit, meines Herzens Dame! nimm mein Leben, ali mein Gut, Hab’n sie dich mit Koth besudelt, rein’ge dich in meinem Blut. Freiheit, meines Herzens Dame! fall ich, driick mein Auge zu, Send mir schbne lichte Traume, in des Grabes stille Ruh, 2. »In der Gesellschaft«, iz istega leta in z dostavkom: ab- gedruckt. Sass ich da im bunten Kreis Inmitt’ von Lust und Scherzen, Da ward’s mir oft so gluhend heiss Im Kopfe und im Herzen. Und traumte stili und traumte lang Von allem Hohen, Schbnen, Von Heldenthat und Hochgesang Und sussen Liebestbnen. Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. 749 Vom edlen Mann, der sich so gern Hinopfert fiir das Ganze, Und von des Hochverdienstes Štern, Der gliih’t im ew’gen Glanze. Und wie der Menschheit Bild da stand So schon vor meinen Blicken, Da fasst’ .ich nach des Nachbars Hand, Sie an mein Herz zu driicken. Wie blickte der mich staunend an, Schrie: »Herr, sind Sie bei Troste?« Was sucht’ ich auch beim armen Mann, Was ruttelt’ ich am Roste? 3. Sonet brez naslova z dne 21. malega travna m. 1837. leta. Nur in Tonen mag sie gern Alles, was sie will, verschonen. Tieck. Du spieltest, spielst noch; denn die Tone, die erklangen, In denen sich ergoss ein Meer von Melodien, Die hii.lt die Seele fest, lasst keinen mehr entfliehen, Mich zwingen sie zur Huldigtmg, der ganz unbefangen. Dein Handchen flog dem Zephyr gleichend, der die Wangen Der Blumen kiisst, weckt Bliiten im Voruberziehen. Du spieltest, jeder Kummer musste von uns fliehen, Dem Herzen war ein neuer Fruhling aufgegangen. Zum Herzen sprach dein Spiel, zu ihtn die holden Mienen, Denn deine Anrnuth wusstest du so zu entfalten, Dass die Gestalt den, wen das Spiel nicht, festgehalten. Ein hehres, himmlisch Wesen hast du mir geschienen Und immer fort glaub’ ich dich noch vor mir zu sehen: Dein Spiel, das lehrte mich der Spharen Klang verstehen. 4. Ze davno znani sonet »An die SIowenen, die in deutscher Sprache dichten«. V prepisu mu nisem odločil nobenega prostora. 5. Tudi že znani sonet z akrostihido »An Pauschek und Stelzich (Prim. »Ljublj. Zvon« XVII. 123 in 377; XVIII. 188 in 255), za nas zdaj samo še v tem zanimiv, da raztolmači besedi »Chorvvolfe« in »Christlich« kolikor moči naravno. Konec tega soneta (Gl. »Ljublj. Zvon« XVIII. 188) se namreč glasi: Zahmt euren Muth, auf dass euch nicht ereile Ihr Wurf, ich warne euch in guten Stunden, Chorwblf’! euch wird Lykambes Tod zu Theile. Beseda »Chorwolf« ni vsa podčrtana, ampak samo začetni so¬ glasnik, in prav tako je podčrtan ta soglasnik v besedi »Christlich«, zapisani pod sonetom z jako značilno Prešernovo opazko: Der letzte »Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 5Q 750 Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. Vers lautete in dem der Censur (podčrtal sem jaz) vorgelegten Exemplare: Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Theile. Tudi pod tem sonetom je Prešernov lastnoročni podpis: Dr. Prefhern. Poleg gori navedene Prešernove slovenske pesmi je zapisana še pesem, ki ima v njegovi zbirki iz leta 1847. naslov »Pevcu«. Inačic tu nobenih ni, samo da je tu pesmi naslov ne »Pčvcu«, ampak »Oserčenje«. Pač pa je »Napis na Čopovem grobu« precej različen in pesniški dosti manje dovršen od onega, ki ga poznamo iz Jurčič- Stritarjeve (str. 248) in Pintarjeve (str. 229) izdaje Prešernovih poezij. Doslovno se tu glasi: Kar govori Evrdpa jih učena Jezikov, on je znal, ki spdd molči; Pisarja imenitniga nobdna Deždl nje nima, ki bil znan mu ni. Rod Kranjski v Kopri, Lvdvi in Ljubljani S zavzčtno učendstjo je slovil; De so mu b’li prekratki časi dani, De s pismami bi dom razsvčtlil bil, De vmerli z njim so lipi nje narbolji, — Oči rosč žalostni Karnidlji. Jasno je, da je bil to prvi načrt temu napisu, ki ima v vsebini vrhu drugih in celo jezikovnih hib tudi napako, da stoji mesto »na Reki« »v Kopru«, kjer Čop nikoli ni učiteljeval. Posebno neugoden vtisk v tej koncepciji napisa pa provzročuje sila omejeno narodno pesnikovo obzorje, proti kateremu se naravnost vzvišeno glasita zadnja granesa tega napisa v gori navedenih izdajah Prešernovih poezij: Perd zastavi komaj, stare Slave Buditi rod — odnese val ga Save! Dalje je v zborniku Prešernov »sonetni venec«, tiskan na po¬ sebno lepem papirju, kakor bi bila to kakova svečana izdaja. Morda je bila priloga časopisu »Illyrisches Blatt«, ako ni bila kar posebej tiskana. V svojih zapiskih nahajam opombo, da se to besedilo v mar¬ sičem razločuje od onega v zbirki Prešernovih poezij iz 1. 1847., —■ a v čem? nisem zase zabeležil. Sicer pa ima gotovo ljubljanska javna knjižnica kakov izvod tega natiska »sonetnega venca«, in tedaj ni, da bi se o tem tu dalje razpravljalo. Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. 751 Prešernovo v tem zborniku je še geslo (rnotto) pesmi »Slo- včncam« naslovljene, katero slove tako-le: Le ptujkam b'le so vdane Krajncov množ’ce, Cvetlice naše poezije stale, Do zdaj so verh snežnikov redke rož'ce, Obdajale so vterjene jih skale. Dr. Prešerin. Obsežna ta pesem se začenja tako: Neb<5 Slovčnstva krog in krog je jasno, Viharji jezni silni so vtihnili, In kal poganja seme čversto, krasno, Ki vnukam spredniki so ga sadili; Modrica vabi s petjem h petju glasno Sinove Slive, de bi jo častili, Stebre Slovanstva stare de b’ podperli, Pod tčžo ptujo de b’ se ne podferli. Zraven je doslovni prevod te pesmi z naslovom: »An die »Slo- wčnen« z podpisom »Milko«. To pa ni, kakor bi se utegnilo ugibati, Emil Korytko, marveč psevdonim slovenskega pesnika, ki je znan tudi kot Prostoslav Milko n. pr. po pesmi »Sava in Slovenka« v »Illyr Blatt« 1840 št. 23. Tedaj je slovensko in nemško besedilo one pesmi njegovo. Že pravopis kaže jasno, da je bila pesem na¬ tisnjena v nekem hrvaškem časopisu, najbrže v Gajevi »Danici ilirski«, kar se mi zdi še najbolje resnici podobno. Za to pesmijo je nameščena brez podpisa v metelčici pisana pesem »Poželenje«, napol narodna, napol umetna, kakor bi vsaj jaz sodil. Naj dobi tudi na tem mestu malo prostora. (Metelkovo žabico sem zamenjal tu z /P" 1 , tam z ) nam kaže, kako jasno sodbo je imel navdušeni romantik o naših tedanjih književnikih, v prvi vrsti o Prešernu. Že to smatra za dobro znamenje Prešernovega okusa, da se je docela varoval metra nemških poskočnic, katerega je posebno rad uporabljal Zupan in že pred njim Vodnik. »Njegovi izborni umotvori dajejo Kranjski Cbelici izredno ceno in krasoto. Zaradi tega zasluži v resnici častno mesto v vrsti slo¬ vanskih pesnikov ta tako bujno od prirode obdarjeni mladi pesnik . . Skusil je svojo moč v različnih pesniških vrstah: v lirskih, elegijskih, satiričnih, v romancah, epigramih, in sonetih, in v vseh kaže enako gibčnost, enako živahnost in zrelost mišljenja. — Vrhutega — ko¬ likor nam je mogoče o tem soditi — je njegova beseda čista, jedro- vita in prava slovenska, verz gladek in polnozvok.« Po tej občni karakteristiki sledijo v dovršenem češkem pre¬ vodu: Slovo od mladosti, Hčere svet (Rada dcefina), Vojaška (Vo- jenska) in sonet: Tak kakor hrepeni oko čolnarja ... V originalu *) Časopis českčho Museum VI., 4. zvezek. V Pragi 1832.; Sebranč Spisy. Fr. Lad. Čelakovskčho ... V Praze, I. L. Kober, 1871. IV. knj. str. 428 sl. 52* 784 J. Šlebinger: Prešeren med Slovani. priobčuje sonet: Al prav se piše ka'i'a ali kafha . . kateremu sledi razpravica o naši abecedni vojski z navdušenim začetkom: »Vyborne, mily Prešeren! jsme jednoho s Vami mneni!« ter končuje: »Ne bi pa svetoval, da se take preosnove (da popravijo Slovenci svoj pravopis po načinu 'Cehov in Poljakov) poprime kak suhoparen slovničar; ako se že kdo, naj se loti kak bistroumen in priljubljen pisatelj — kak Prešeren!« In res, črez osem let zagleda beli dan troje slovenskih knjig prvič s češkim pravopisom ne brez vpliva in sodelovanja Pre¬ šernovega! Da je ta pohvala priznanega pisatelja našla v številu Pre¬ šernovih prijateljev glasen odmev — je razumno. Naslednjega leta je izdal M. Čop ves ta sestavek pomnožen in popravljen v nemškem jeziku v ilirskem listu (štev. 6—8.), ki je znovič vzbudil znano jako živahno abecedno vojsko. Razen teh pesmi je prevedel Čelakovsky še dva epigrama: »Čbelice puščičarjem« in »Pesniku — homeopatu«. 1 ) Druga znamenita oseba, ki je seznanila Čehe s Prešernom na¬ tančneje, je Jos. Penfžek. 2 ) Predgovor, obsegajoč življenjepis in delo¬ vanje Prešernovo, je sestavljen večjidel po znanem Levčevem spisu, vendar se nahaja tudi marsikatera izvirna misel, n. pr. verjetna pod¬ mena, da Prešeren s Čelakovskim ni bil osebno znan (str. XII.—XVI.) Zbirka nam ponuja nekoliko več nego kaka antologija, saj je izmed pesmi prevedel vse razen »V spomin V. Vodnika« in »Od železne ceste«. Nekatere so se mu v resnici prav dobro posrečile, n. pr. Moto, Dekletam (Dlvkam str. 3), Kam ?, Ukazi (Rozkazy str. 10), Vojaška (Vojenska str. 20), Nezakonska mati (Nemanželska mati, str. 27.), katere začetek slove: Nač jen tu tebe treba bylo, ditš lepo, dite milo, divce mlade bez včnce, neoddanč mamence . . . Za izvirnikom zaostajejo: Strunam, Zapuščena (Opuštena str. 25.), Sila spomina (Sila pomatky), kjer je porabil češkemu jeziku bolj primerne jambe mesto daktilov, ki se nekako okorno glase v prevodu: »V upominku Andreaši Smoletovi« (str. 22.). »V zgubljeni veri« je *) Fr.Lad. Čelakosk^, Spisu b;lsnickych knihy šestery. V Praze 1847. str. 314. (Novočeska bibliothčka IX. č.) 2 ) Basne Františka Preširna. Pfeložil a životopisem b;isnikovym opatril Josef Penižek. 1882. Nakladatel Lad. Sehnal v Jičinš. Mala 8°. str. XXXVII-|-74. Glej v tem listu Iv. Hribarja poročilo: II. 1. str. 377.—379. Op. p. J. Šlebinger: Prešeren med Slovani. 785 zlil izvirne dvovrstice v šestvrstne, oziroma v štirivrstno kitico, pre¬ vodu na škodo. »Mi drug te je prevzel« (v Mornarju) pač ni: »Milj druh mi tebe vzal«. — Manj smo zadovoljni s prevodi iz balad in romanc, katerih je pet. V prvih treh ni znal pasnemati asonanc; jezični dohtar ni — »doktore hovorivy«. Ponesrečil se mu je prevod »Zdravilo ljubezni« (Lasky lek str. 39.). N. pr. »Bogate je videl, umne, lepe; pozabil ni vendar ljub’ce blede . ..« slove: »Než žadna z nich jeho nejima vic; jen na mysli tane mu milenky lic . . .« 41. ali: »Časti ni, mir je tamkaj iskal . . .« »cti nedobyl ale stišil svfij žal . . .« 42. Nekoliko bolje se mu je posrečil Orglar (Hudec — 43.). Iz različnih poezij je prevedel »Zvezdogledom« precej dobro. Enako povoljno je pogodil: »V spomin Mat. Čopa«, »Prva ljubezen« (Prvni laska — 51) in »Slovo od mladosti« (Lončeni se s mladim — 53.), ki presega prevod Čelakovskega. Iz gazel je prevedel drugo in sedmo, pa ne posebno dovršeno. Najbolj so se posrečili Penižku soneti, in teh je prevedel štirinajst (Ze znelek): Očetov naših imenitna dela . . ., Vrh sonca . . ., Tak, kakor hrepeni . . .; Kupido! ti in tvoja lepa starka . . . (Ty, Milku lstivy, ni tva lepa mati . . .), kjer je nekoliko preveč prosto povedal: Mne zraky divek nikdy nehledaly . . . (Nobena me še ni deklet lju¬ bila . . .). Enako prosto v naslednjem sonetu »Je od veselga časa . . . uro deseto« je prevedel s: »plny jasu! . . .« Iz sonetnega venca je prav dobro pogodil prve tri; le škoda, da ni prevedel vsega. Zmisel kvari v prvem sonetu besedica »opet«: »Pevec tvuj novy včnec opčt vije . . .« str. 66. — Razen Prešerna imajo Čehi v posebni izdaji prevode iz Gregor¬ čiča ter so bili vedno v živahni književni zvezi z nami in so gojili na tak način dejanski slovansko vzajemnost, za katero smo storili mi dozdaj še mnogo premalo . . . * 786 J. Šlebinger: Prešeren med Slovani. Skoraj popolnoma neznan je Prešeren Slovakom, Poljakom, Malorusom in Bolgarom. Toda v novejšem času se je začelo živo zanimanje za Prešernove umotvore pri narodu, od katerega bi po njegovem značaju najmanj pričakovali — - pri Rusih. Leta 1871. je N. V. Gerbelj v svoji v Peterburgu izdani slo¬ vanski hrestomatiji priobčil v prevodu M. Petrovskega »Turjaško Rozamundo« in »Slovo od mladosti« v ne posebno dovršeni obliki. 1 ) Turjaška Rozamunda je bila prevedena že 1. 1862. v »Slovuški« (CjioBnuua), toda jako prosto, bolj po vsebini nego doslovno. Ponatisk in boljši prevod te romance je priobčil Leskovec v »Slovanskem Svetu« (VI. 1., 2., 3). Razen te pesmi je prevedel L. M. Leskovec za imenovani časopis še sledeče pesmi: Kupidol ti in tvoja lepa starka (S. S. V. str. 34.), Tak’, kakor hrepeni oko čolnarja (tam, VIL, str. 206.), Strunam (IV. 318.), Mornar (Mophkt, — V. 319.), Pevcu (VIL 167.), Pod oknom (IV. str. 207.) in Slovo od mladosti (IV. 255.). Tem prevodom srednje vrste je dodajal redno Lamurskij (Trnovec) slo¬ venski original s svojo čudno cirilsko transskripcijo. Da taki poskusi niso mogli pokazati Rusom velikega našega Prešerna — je umevno. Toda našel se je mož, ki je po svoji temeljiti izobrazbi v sve¬ tovni književnosti in po svojem finem čutu za umetnost popolnoma zmožen, presaditi ga na ruska tla — to je Feodor Jevgenijevič Korš, profesor klasične filologije na moskovskem vseučilišču. Njegovi pre¬ vodi so nam deloma že znani, namreč veličastni sonet: Kao Baniflxb 3B'h3jt'i> na TeMHBMi Kpyro3opis 0 fliocKfPM, ffiansjteTi, moppxo;It> . . . 2 ) in pa Sonetnyj včnok v sedmi knjigi (1890) moskovskega mesečnika »Ruskaja Myslv>«. 3 ) Glavno delo pa izide v kratkem času, namreč ves Prešeren v prevodu z življenjepisom in opazkami k posameznim pesmim. — Milo je slišati, kako se je odzval ta učenjak v slovenskem jeziku povabilu na Prešernovo slavnost, ki so jo letošnjo pomlad priredili slovanski vseučiliščniki na Dunaju: ». . . . Prijetno mi je bilo zvedeti, da se bo na čast tega pesnika, ki ga zlasti ljubim, in s katerim se more ponašati vse Slovanstvo, priredila na Dunaju vse- 9 »AimMoria H3'f, c.iaBflHCKnxT> uoeTOBi,«. Glej poročilo Iv. Hribarja o tej knjigi v Ljub. Zv. I. 740 — 742. 2 ) Vatr. Jagič v Ljublj. Zvonu V. str. 574. 8 ) Zanimivo poročilo dr. M. Murka v Ljub. Zvonu X. 47. — 49. Op. p. J. Šlebinger: Prešeren med Slovani. 787 slovanska slavnost. Zakaj ne morem biti priča vsega, kar se bo tam godilo! Ali, ako meni ni mogoče biti v številu mož, ki bodo obha¬ jali to slavnost, prosim Vas vsaj, da omenite moje ime kakor enega izmed največjih spoštovateljeV neumrjočega slovenskega pesnika. Jaz pa bom storil za njegovo slavo med Rusi vse, kar bo v moji moči..« ter končuje z besedami pesnikovimi: »Bog živi ves slovenski svet, Brate vse, Kar nas je Sinov sloveče matere!« »Kako bi vsi Slovani ne častili tega pesnika, ki je to rekel?« 1 ) Tako govori o Prešernu mož, ki ve ceniti pravo poezijo! * V dobi ilirizma je prevedel iz Prešernovih poezij Stanko Vraz »Hčere svet« (Savet) 2 ), da bi pokazal Hrvatom njegove asonance, katere omenja jako pohvalno, češ, da »dosada se jošter izvan krajn¬ skega pčsnika dr. Prešerna nitko nije prihvatio toga načina« (namreč asonance). Prevod je v resnici jako dovršen. Vrhutega je prevedel še dva soneta 3 ): »Očetov naših imenitna dela« in »Vrh sonca sije soncov cela čeda« . . izpremenivši jambe po načinu Jana Kollarja v troheje. Milutin (Horvat Stjepan) je skušal prevesti na hrvaški jezik »Krst pri Savici« 1 ), pa se mu ni posrečilo. Prevod je slabo rimana proza v precej okorni obliki. Le nekaj primerov! »Ne polasti se njih, ki so v trdnjavi . . .« se glasi: »Zatvorenikom počinuta neda . . .« Kako čudno se glasi verz: »Kroz šest mjeseci lieva krv se liepa . . ., ali »Oružje zahman lama se i svija, Ono ne može otvoriti grada Ali glad može — neman najsilnija . . . Črtomir dalje nesakriva glada . . . Svaki vas dosta, dosta se nastrada... Strašivca nema ni za želju milu.« itd. V »Krstu« je jambe zamenjal s troheji. 'j Pismo g. I. Prijatelju iz Peterburga z dne 19. februarja (2. marca) 1900. Op. p. 3 ) Dela Stanka Vraza, II., str. 71. in 123. 8 ) Dela Stanka Vraza, III., str. 9. in 29., kjer je urednik uvrstil ta dva soneta med »Izvorne pjesme«. *) Dragoljub. Zabavan i poučan tjednik. Urednik i nakladnik Gjuraj St. Deželic, II. tečaj. U Zagrebu 1868. Str. 565.-566., 582.-584., 595.-598. — 788 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. Kdo bi v verzih: »Ta u Kranjskoj sreča samo mari za tudjince — nos jim diže pače . . .« našel prekrasni Prešernovi vrsti: »Le ptujcem sreče svit se v Krajni žari, ošabno n<5s’jo ti po konci glave . . .«? Življenjepis o našem pesniku je prinesel »Vienac« III. (1. 1871. str. 30. — 31.) izpod peresa I. Zaharja večjidel po Stritarju. Precej po¬ polna je biografija Prešernova Fr. Celestina v istem časopisu XIII. 1. (1881. str. 658. itd.). Izvirnih misli nam podaje ta spis, ki je izšel tudi v posebni brošuri — bore malo, ampak je skoraj doslovna pre¬ stava Levčevega in Marnovega sestavka. V »Srpski Zori« (na Dunaju 1878) je priobčil majhno skico o Prešernu A. Trstenjak, katero je ponatisnil leposlovni list »Slovinac« (u Dubrovniku III. 1880. str. 417. — 418.) s sliko Prešernovo na str. 411. SOCIALNI PROBLEMI V PREŠERNU. Spisal dr. Ivan Žmavc. lovenci smo še dandanes večinoma kmetje; v začetku dotekajočega stoletja se pa o slovenskem meščanu sploh niti govoriti ne more. Kmečki sin je bil tudi Prešeren. Tista leta, ko je prišel Prešeren na vseučilišče, ko je začel opažati v središču našega cesarstva svetovno gibanje, je bil gospodarski liberalizem tudi v osrednji Evropi že v raz¬ cvetu. Gmotni blagostan, v katerem je proti koncu srednjega veka prvačila Italija, se je bil razlil po odkritju Amerike na Špansko in Portugalsko, v 17. stoletju na Francijo in Nizozemsko in skoro ob¬ enem na Anglijo; Angleži so čimdalje bolj napredovali, in okolo 1800. 1. je mogel »Albijonec« ponosno reči: pol sveta je mojega! In kaj je dalo Angležem, primeroma ne ravno velikemu narodu, tako silo ? Njih zdrava načela o delu in treznem življenju, njih podjetnost in agilnost, seveda pa tudi njih brezobzirnost v gospodarskem Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. 789 boju, osobito proti tujcem, kakor je to bilo v duhu svobodnega si¬ stema konkurence. Takih Angležev marljivi učenci pa so postali Nemci. Ti, razcepljeni na mnogo držav in državic, so bili tedaj osobito v praktičnih socialnih bojih precej slabi in nerodni, v po¬ smeh imenovanim naprednejšim narodom; toda tudi oni so spoznali, za kaj gre v svetovnosti; sam Goethe je opozarjal svoje rojake, da preveč teoretično špintizirajo, dočim jim Angleži, muzajoč se — - pobirajo vse izpred nosa. Niso bili brez uspeha takovi in podobni opomini: Nemci so se v teku XIX. stoletja gospodarsko in politično, in sicer brez večjih notranjih prevratov, naravno ter polagoma tako visoko razvili, da se sedaj, ob začetku novega stoletja, Angleži resno boje svojega nevarnega tekmeca tostran kanala. Pred vsem so se Nemci dvignili v gospodarskem oziru; gospodarski boj se je bil razvnel z vso silo pri njih in v osrednji Evropi vobče, kjer je Dunaj v prvi polovici XIX. stoletja igral zelo važno ulogo in nasproti Berlinu več pomenjal nego dandanes. V sredo takovih ekonomskih bojev, take gospodarske revolucije in industrialne evolucije je prišel mladi vseučiliščnik iz Vrbe. Kake vtiske je široki svet neposredno delal na Prešernovo osebo, bi se moglo dognati iz natančnih životopisnih podatkov, iz pisem i. t. d. Toda pisatelj teh vrst se omeja zgolj na Prešernove poezije, raziskujoč, kake sledove v duši zrelega moža, našega pesnika, so puščala opazovanja svetovnega socialnega gibanja. Prešeren je bil vseskozi socialno, altruistično navdahnjen. Po- znajoč v slovenski domovini priproste pogoje naturalnega gospodar¬ stva z njegovimi priprostimi, pa tudi nedolžnimi šegami, je bil pre¬ senečen in osupel, ko je videl kruto premoč denarja in bogastva v življenju narodov, proti kateri vsa čednost, poštenost in učenost niso nič: »Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, Komur sovražna je, zastonj obrača; Kak veter nje nasproti temu vleče, Kogar v zibeli vid’la je berača; Da le petica da ime sloveče; Da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, Kar um slepi, z’ golj’fijami, ležami!« Prešeren strašno obsoja tako strastno beganje po zlatu m bo¬ gastvu, obsoja') to denarno gospodarstvo, ki pri pogledu »rume- *) Spominjamo se tu pretresujoče obsodbe denarja v Shakespearju (Timon IV. 3, nemški prevod): 790 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. njakov« bližnjika čisto pozablja. Onih idealov, ki si jih je bil na¬ pravil humanistično izobraženi mladenič, ni našel v svetu nikjer, v tem svetu, kjer določujejo usodo poedincev in narodov barantajoči Židje, denarni bankirji in borzianci, in kjer je idealno in duševno bogastvo bogastvo drugega in tretjega reda: »Sem zvedel, da vest čisto, dobro d’janje Svet zanič’vati se je zagovoril . . . Modrost, pravičnost, učenost device Brez dot žal’vati videl sem samice.« In genija umrlega, po duhu sorodnega mu prijatelja apostrofira: »Videl povsod si, kak iščejo d'narje, Kak se le vklanjajo zlat’mu bogu; Kjč bratoljubja si videl oltarje? S srcem obupnim si prišel domii.« Ako hoče poredni »Andrejček« svojo »Barbko« najbolj raz¬ jeziti, zagrozi ji z nečim sicer v banavskem svetu čisto navadnim: . . . »Bom priženil z ženo črno Penezov na mernike . . . Nje obresti bom pobiral, Živel brez skrbi ko ptič.« Da so »ljubezen zvesto najti, kratke sanje,« tudi to zakrivlja često mamon: dočim idealni umetnik svoji ljubici pod oknom gode pesmi, jo poljublja gori v sobi petičen mladenič, ki je Gold? Kostbar, flimmernd, rothes Gold? Soviel hievon macht schvvarz weifi, hasslich schon, Schlecht gut, alt jung, feig tapfer, niedrig edel . . . . . . Ha! Dies lockt Euch den Priester vom Altar, Reifit Halbgenes’nen weg das Schlummerkissen, Ja, dieser rothe Sclave lbst und bindet Gevveihte Bande; segnet den Verfluchten. Es macht den Aussatz lieblich, ehrt den Dieb Und gibt ihm Rang, gebeugtes Knie und Einfluss Im Rath der Senatoren . . . Goldenem Dummkopf Duckt der gelehrte Schadel. In Timon misli na čase, ko je še sam bil bogat: Der ich als Lustgelag die Welt besafi; Mund, Zungen, Augen, Herzen aller Menschen Im Dienst, mehr als ich Arbeit fur sie wusste. Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. 791 . . . »mlad, lep kancelfr, Sto zlatih je služil dvakrat štir’.« Lohka bi s temi in kar bo dobil Še zraven, ženico, otroke redil.« — Kaj šele, če pride baron! Ko je Prešeren izpregledal bistvo faktične družbe človeške, ko je videl nizkoto njenih teženj, prignusila se mu je takšna kultura, in obžaloval je, da je moral »skusiti sad spoznanja«; o da bi bil rajši srečen v nevedni prostoti kmečki, o da bi ne bil opustil svojega rodnega kraja: »O Vrba! srečna draga vas domača, Kjer hiša mdjega stoji očeta; * Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga svdta Speljala ne bila, golj’fiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača Vse, kar sred si sladkega obeta . . . . . . Zvestd srce in dčlavno ročico Za doto, ki je nima miljonarka, Dobil z izvoljeno bi bil devico.« Toda vkljub tem bridkim skušnjam v očigled egoističnih soci¬ alnih bojev socialno čuteči pesnik ni obupal; vsaj s trpko ironijo si je umel preganjati obup, ki ga je pa zasledoval bolj vsled »vi¬ harjev notranjih«: »Cel dan iz pravd koval bom rumenjake.« Ta odlok se nam zdi kakor ona obljuba, storjena pisarju: . . . »po tvfiji volji Bom pel: gosence kaj na repo var’je, Kak’ prideluje se krompir najbolji . . Ne: Prešeren se ne more ponižati, kakor v umetnosti ne na nivd modrega pisarja, tako v dejanju ne na nivo sleparja, ki je »Lani .... starino Še prodajal, nosil škatle, Meril platno, trak na vatle, Letos.kupi si grajščino,« akoravno je pesniku družbeni poklic mogel dovolj skušnjav ponujati. Res je, »Pevcu vedno sreča laže. Vender peti on ne jenja. Grab’te d’narje vkup gotdve, Kupuvajte si gradove, 792 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. V njih živite brez trpljenja. Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, V njem zlatnina čista zarja, Srebrnina r6sa trave, S tem posestvom brez težave On živi, vmrje brez d’narja.« Tako čutiti je moglo le plemenito srce, tako misliti mogel le duh, ki je bil naziranj — imenujemo lehko ta naziranja filozofska, religiozna, etična, estetična, kulturna sploh — kakor jih spodaj še razpredemo. Motili pa bi se, če bi dejali, da Prešeren ni imel zmisla za realne pogoje socialnega življenja; za svojo osebo je bil pač — duševni aristokrat — prefinega okusa, nego da bi se bil spustil v prozo dej- stvenega življenja, v kateri je trpel »služnost«, »kakor trpe med Turki jo kristjani«; živeč sam za neki višji svet idealov, je dobro vedel, da se ljudje, kakršni so v večini, bistveno ne dado prenarediti, oni, kateri najbolj o tem razmišljujejo, . . . »kaj posodila Nesd, kaj hiše, polje, kaj kupčija.« Za realno življenje so pač potrebni »dari Pluta«; to mu je go¬ tovo bil razodel tudi prijatelj, ki je bil kakor on vnet le za bo¬ gastvo notranje sreče ter duševnih harmonij, on, ki je prepotoval in proučeval bil celo Evropo ter videl »Nemško, Francosko, Britansko«. Omenili smo že gori, kako je med Nemci celo Goethe moral opozarjati svoje rojake na prozo življenja. »Dočim se Nemci mučijo z rešitvijo filozofskih problemov, zasmehujejo nas Angleži s svojim velikim praktičnim razumom in preobladujejo svet«, dejal je nekoč. 1 ) No, Prešeren je bil kakor Goethe doctor iuris, in pravniki 2 ) prej niso bili slepi za bistvo življenja, kakor so dandan es žalibog često, kar jim očita veliki pravnik sam, Lorenz v. Stein. Prešeren je umel ceniti pozitivno delo za »čast in prid in blagorstvo« človeštva, umel spoštovati produktivne stanove, katerih »roke pridne« skrbe, ... da se razprdsti Med vsaki stan obilnost . . ., *) Eckermann (pogovori ž njim) 1830. a ) Pravniki bi mogli ponosni biti na svoje tovariše, kakor so Goethe, Bismarck in naš Prešeren; vendar ne bi jaz Prešerna kot pesnika nikoli na- zival doktorja. Ne spominjam se, da bi se kje pisalo Dr. (!) Joh. W. v. Goethe, ako se govori o pesniku. Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. 793 umel čislati one, kateri, ne da bi zlorabljali neumnost mase za svoje sebične namene, z energičnim delom ter ekonomičnim mišljenjem odvračajo »rčvščino in nje nastope«. Saj Neumnost in ubožnost sta sestre. Podjetnost, marljivost, agilnost, umnost, treznost, poštenost, to dandanes čini, da narodu »zlat čas nastane«. »Roke zdaj pridne, umni zdaj možgani« kaj veljajo. Domovina je le tedaj srečna, če se more pokazati na njo: »Poglej nje čvrste, bistrih glav sinove, ki vnema v srcih se jim želja sveta, Obrnit’ v doma čast vseh zgod osnove . . . . . . Kak ljubijo poštSnost in pravico: Veselje v prsih Ti sreč pretresa.« Naj večja pohvala je, ako moremo komu reči: »Up najpredrzniši si spolnil z deli.« Ne samo duševno delo, delo učenjaško in umetniško, je častno, katero seveda naš pesnik najbolj ceni, ker so mu »zakladi duha« dražji nego Krezovi, ampak častno in slavno je tudi ono praktično dobro delo, ki narod rešuje iz gmotne bede, ono delo za domovino, ki »bogastva vire nove ji« odpira. Saj more narod le tedaj biti močen in srečen, ako mu »obilnost« in gmotni blagostan zagotavljata lepši kulturni razvoj in veljavno stališče med tekmujočimi sosedi. »Slovencev dom« bo šele tedaj svoboden, zdrobi šele tedaj »si spone, kjer jim še težč«, ako ». . . oblast In z njo čast, Obilnost bodo naša last! Slovenci ne smejo malomarno in mlačno gledati na socialni napredek sosednjih kulturnih narodov, oni se morajo sami, ako no¬ čejo poginiti, udeleževati duševnega in ekonomskega boja, ki ga bijejo ne samo evropski in amerikanski, ampak malone že vsi narodi cele zemeljske oble. Gorje jim, ako bi tega ne izprevideli; gorje jim, ako bi jih kaka hinavska moč odvrnila od pogumnega bojevanja in pregovorila za babjaško strahopetno življenje moledovanja in bera¬ čenja, jadikovanja in stokanja; gorje jim, ako bi »brez truda« čakali boljše bodočnosti od kakega čudesnega bitja, ki naj jim pošlje »pečena piščeta« »v grlo«. Gorje jim tedaj! 794 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. A »junaka vabi boj«! Slovenec, četudi socialno in gospodarsko šibek, se ne ustraši boja; »vsi naj si v roke sežejo« in zedinijo skromne gospodarske moči, Da tem, ki jim ne zliva v plohi gosti Bogastva sreča, kapljice bolj skope Do jčzera zbero se visokosti. Večji kapitalisti ne smejo v modernem kreditnem gospodarstvu sedeti na denarju; naopak, denar mora krožiti, ustvarjati nova dobra, prevajajoč se po kreditnih operacijah; denar mora biti skratka ploden kapital, v prid upniku in dolžniku, delavcu in podjetniku. Ti si pri¬ jatelj ljudstva in napredka, ki Pregnal ’z zastavnih bukev si temnoto, Pod težkim ključem bogatin ne hrani Zakladov z nezaupljivo strahčto. Moderna tehnika, ki premaguje naturo in nevarne storočne obre uničuje v prirodi, *) izpopolnjuje občila * 2 ) po stanju najno¬ vejše praktične znanosti, dalje, stanovsko združevanje, žurna- listika 3 ), finančna politika 4 ) . . . vse to se mora obrniti v blagor naroda, da se brž povzpne iz svojega ponižujočega nas ter celo od »bratov« zasmehovanega suženjstva. Samopomoč, ekonomski selfgovernement, asociacija, zadružni¬ štvo, pomoč onemoglim starcem 5 6 ) in ubogim °), evo lepi — sit venia verbo — gospodarski program, ki ga nas je učil posebno v onem Hradeckemu posvečenem, za naša razmotrivanja tako važnem slavo¬ spevu naš pesnik-prvak, ki smo ga pa mi prozaiki doslej tako slabo razumevali, tako strašno medlo izvajali . . . * * * ‘) Brijareja storočnega si vkrotil, Močirje vekoletno je pregnano, Meglo slovo si vzčt’ od nas zarotil. 2 ) Z mostovi zaljšaš novimi Ljubljano. 8 ) Kmetijske družbe ud nje zbor podpiraš, Podpiraš z njim domače Ti »Novice« . 4 ) Pred mnogo si hranilnico Evrope Jo nam oskrbel . . . 6 ) »Njim, ki greni potreba let večera, Al’ prčd je treščila v njih barko strela, Jim z jadri svčjim’ plavati zavera.« 6 ) »Da bi v samoti revež ne poginil.« Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. 795 Prešeren je čuvstvoval socialno, altruistično, on je poznal ono od dandanes merodajnega, individualističnega, jasneje rečeno, ego¬ ističnega sveta pozabljeno ljubezen do bližnjega; pa čeravno je čutil socialno, je bila v dobrem zmislu besede silna individualnost, ki si ne da nikoli od nikogar jemati zlate notranje in zunanje svo¬ bode; mnogo je sicer trpel; a trpimo, da težave in ovire odstranjamo; v trpljenju medleti, bi bila slabost; Prešeren je preklinjal »spone« in verige, preklinjal vsako sužnjost, ki ovira človeka v razvoju: Manj strašna noč je v črne zčmlje krili, Ko so pod svetlim solncem sužni dnovi! Svoboda mišljenja je pogoj vsakega napredovanj a. »Neproste dni živet’«, te »temne zore« si Prešeren ne želi. Res je, večkrat se zdi, da krepka individualnost in lastno nag¬ njenje zapeljuje človeka, tudi zrelejšega in umetnika, in da je torej treba Argovih oči moralistov. Kaj meni o tem Prešeren ? Nahajam tu pri njem sorodnost z Goethejem. Ta je dejal: »Die Menschen bemoralisieren einander viel zu viel. Pfaffen und Schulleute qualen unendlich. Die Weisen dagegen sagen: Beurtheile niemand, bis du an seiner Stelle gestanden hast! . . . Ich kann nur empfehlen, dass man jede Individualitat gevvahren lasse, zumal sie die Strafe ihrer Fehler von selbst bekommt.« — Kdor vedno moralizuje, rad tam molči, kjer bi bila krepka beseda na mestu. Goethe misli, da ne sme človek niti proti sebi samemu biti prestrog; preobčutljiva vest dokazuje, da človek samega sebe tako visoko ceni, da si ne more odpustiti. »Ein solches Gewissen macht hypohondrische Men¬ schen, wenn es nicht durch eine grosse Thatigkeit balanciert wird. Nichts taugt Ungeduld, Noch weniger Reue: Jene vermehrt die Schuld, Diese schafft neue.« 1 ) Prešeren se kot umetnik ravno tako odločno po robu postavlja proti moralizujočim in nadležnim »orglarjem«. Debeloglavi kalin, omejenec naj gre takim sitnežem v šolo, ta se čemu priuči; umetnik pa poje, kakor mu srce veleva, kakor mu Bog na njegovo srce govori. Bog brani do sebe vsiljivemu moralistu: *) Sprtiche. — Te citate iz Goetheja sem posnel po dveh razpravah, kateri je objavil dr. W. Bode ob priliki 1501etnice Goethejevega rojstva v uglednem časopisu »Preufiische Jahrbucher« Berlin 1. 1899. str. 384 i. dr. (o re¬ ligiji in politični veri Goethejevi); tam mesta natančneje citovana. 796 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. »Pusti peti moj’ga slavca, Kakor sem mu grlo vstvaril . . . . . . Komur pevski duh sem vdihnil, Z njim sem dal mu pesmi svoje; Drugih ne, le tč naj poje, Dokler da bo v grobu vtihnil.« Prirode nihče ne popravi proti njenemu notranjemu bistvu, kvečjemu jo skazi. In tako je rekel tudi Goethe: »Hinter jedem Wesen steckt die hohere Idee. Das ist mein Gott . . . Alle Geschopfe sind davon durchdrungen, und der Mensch hat davon soviel, dass er Theile des Hochsten erkennen mag . . . Ich erwarte nicht, dass er Wunder thut, dass er seine eigenen Gesetze aufhebt. Gott selbst kann keinen Lowen mit Hbrnern schaffen, weil er die von ihm selbst fur nothwendig erkannten Naturgesetze nicht umstossen kann. Dagegen ist alles Grosse, Edle, Schaffende ein Ausdruck des Gott- lichen, und Gott anerkennen, wo und wie er sich offenbart, das ist die eigentliche Seligkeit auf Erden.« ’) Umetnik živi v Bogu, umetnost mu daje nesmrtnost. Svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet’, Ki jih zaprte v prsih je nosil dokaj Ičt. Priroda je božja, in k prirodi se povrniti, ni nič strašnega. Težka človeku ni zemlje odeja, Vzamejo v sebe ga njene moči, in kakor prirode moči snujejo vedno dalje in dalje, do večnosti, tako je tudi človeški duh večen, in kdor mnogo trpi na tej zemlji, mora naposled reči, Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče onstran groba v prsih hrani, in se tolažiti, da Sreč veselo in boln<5, trpeče Vpokoj’le bodo groba bolečine. Umetnikov genij se povrne zopet v vesoljstvo, in njegovo »n eiztrohnelo srce« sprejmejo vesoljstva božje sile v sebe tako, da nič minljivega, zemeljskega ne ostane po njem. Hladijo naj ga sap’ce, naj rosa pade nanj, Naj solnce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj Pred vdihnile v življenji, prejmejo spet z’ njega . . . srce tako skopni, Ko beli sneg spomladi, da kaj zagrebsti ni. *) Preufi. Jahrbucher, nav. str. 371. Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. 797 Kako povprečni ljudje po smrti, ki jo je v nesreči sam po svoji volji priklical, o njem sodijo, je pesniku vseeno; naj drugi gnijejo v »prsti posvečeni«, on sam si želi, naj Pokopat’ k tolovajem, biričem ga dadč. — Le duh s takovo krepko individualnostjo, s takovo svobodo- željnostjo, s takim samostojnim naziranjem sveta, recimo, s takimi filozofskimi in etičnimi načeli je mogel izgovarjati one sodbe o socialnih razmerah človeštva. Da je Prešeren tudi o cerkvi imel lastno sodbo, o tem ni treba že vsled omenjenega razpravljati dalje. Idealno religioznost krščansko je proslavil v »Krstu«, dejstvenih od- nošajev pri cerkvenih činiteljih pa se je z lahnim nasmehljajem do¬ taknil na več mestih, ki jih tu nočemo navajati. * * * Obitelj, hiša je osnovni prvek družbe; mož in žena tvorita temeljno socialno celoto. Mogočen in naraven je nagon, ki veže moškega k ženi, in tako skrbi narava za zarod človeški. Da je žena v socialnem življenju velevažnega pomena, je odveč naglašati; žensko vprašanje pri Prešernu razvozlavati, je pa pro- zaiku, ki gleda s sociološkega stališča na poezije, težavno in nevarno, ker bi ga snov utegnila zapeljati na polje leposlovno in v ožjem zmislu literarno. Prešeren obožava »njo«, bridke izkušnje pa, ki mu grenijo usodo, narekujejo mu naposled često ostro sodbo o ženskah, Da nič nobeni ne sme se verjet’. Rad biča njih slabosti: koketerijo (Povodnji mož), prevzetnost (Tur¬ jaška Rozamunda), okrutno neusmiljenost (Žalostna komu neznana je resnica . . .), puhlost, kateri le tujčina imponuje (Celčas so blagih sapic pogrešale . . .), nezvestobo, kakor smo ravno dejali, i. t. d. No, pa to velja morda le bolj o tisti edini, o »njej« . . . Vendar kako ume Prešeren ženo v njenih čednostih proslavljati, to naj razloži literarni historik, a ne suhoparen sociolog. Če bi hotel poslednji po razmerju Prešerna k lepemu spolu iztakniti, da del krivde v svoji ljubezenski nesreči nosi morda on sam, — in ne samo Julija in njeni socialni predsodki, — ker ženi ne ugaja toliko mehka dobrotljivost in sentimentalnost, kolikor moška odločnost, makar brezobzirnost —• izbral bi si menda s to opazko »Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 53 798 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. čedno ulogo sitnega »orglarja«. O tem sicer važnem činitelju soci¬ alnih problemov, o ženstvu pri Prešernu, ne govorim; »naj pisec drug vse to vam popisuje«. * * * Sinu majhnega, tlačenega narodiča je usoda, sreča tega naroda bila na srcu. Skoro se je bilo zgodilo, Da smo zares mi Kranjci pozabili Že Slave matere, nje govorice . . . Nesrečna je bila minolost očetov; in kako bi mogel narod kulturno napredovati, če je pod jarmom tujih sil in v večnem boju ? Obložile očetov razprtije S Pipinovim so jarmom sužno ramo; Od tod samb krvavi punt poznamo, Boj Vitovca in ropanje Turčije. Minuli sreče so in slave časi . . . Svoboda je prvo poroštvo srečne bodočnosti: V sovražnike 'z oblakov Rodu naj naš’ga trešči grom! Prost ko je bil očakov Naprej naj bo Slovencev d<5m! Znanost in umetnost pokažeta domovini zopet »pot pravo v deželo duhov« in svobode. Da bi nebesa milost nam skazale! Otajat’ Kranja našega sinove, Njih in Slovencev vseh okrog rodove, Z domač'mi pesmam’ Orfeja poslale! Da bi nam srca vnel za čast dežčle, Med nami potolažil razprtije, In spet zedinil rod slovenšč’ne cele . . . Narod, ki hoče imeti jasne cilje v konstelaciji svetovni, mora se dobro zavedati svojega bistva, svoje preteklosti in sedanjosti, da ume stremiti po odmerjeni mu zadači življenski. Prešeren pričakuje, da se brž porodijo Homeri, ki nam bodo opevali našo zgodovino, ter Orfeji, ki nam bodo kazali pote v bodočnost. Očetov naših imenitna dčla, Kar njih nekdanjih časov zgodba hrani . . . , . . Vam bo Homerov naših pesem pela. Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu. 799 Kje so naši Homeri? kje le naši Herodoti . . .! Samo po go¬ rečem, navdušenem delovanju Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milši zvezde, kakor zdaj sijale, Jim pesmi bolj sloveče se glasile. Seveda, mali narodič ima mnogo težav premagati; v svetu velja sila in moč; moč je pravo — in tako se je zgodilo, da zemlja slo¬ venska, V kteri očetje so naši sloveli, vsled tujega nasilstva ter jarma . . . zdaj ima grob komaj za nas. Celo »množnejši« krvni bratje, bratje po jeziku, branijo malim plemenom izobražati si svoj jezik; po naziranju onih mogoč¬ nih »bahačev« Tem gre, Slave pesdm, lajati, tace lizat’. Marsikdo bi utegnil pri tej točki Prešernu oponašati tesnosrčnost, posebno v zadevi Vrazovi. Prepuščajoč ta zanimivi in važni problem našim zgodovinarjem, menim, ozirajoč se edino le na poezije, samo toliko: Politične in narodnopravne razmere so bile in so še dandanes za male narode v osrednji in južnoizhodni Evropi tako zamotane, da Prešeren ni mogel prezreti, da bi nas kaki eksperimenti z jezi¬ kovnim združenjem mogli speljati z dežja pod kap. Mali narod slo¬ vanske familije se itak bliža tej veliki familiji tem bolj, čim bolj izpopolnjuje svojo individualnost, v smeri seveda velikih, dandanes vprav obrovskih kulturnih zadač. Prešeren tudi tega višjega vidika ni opustil. Otrok kar ima Slava, Vsi naj si v roke sežejo. Kakor sovraži Prešeren vse nasilstvo in zatiranje, tako je in ostane njegov ideal obče pobratimstvo vseh kulturnih narodov. Živi' naj vsi narodi, Ki hrepenč dočakat’ dan, Da, koder solnce hodi, Prepir iz svčta bo pregnan; Da rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak! Pač dobro se je pesnik zavedal, kako smo še oddaljeni od takšnega ideala; saj v sredi med nami Arijci raztreseno živi pri- 53* 800 Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba. meroma majhno pleme »Juda«, ki ima v svoji »skop or iti« samo- goltnosti »penezov na mernike«, ki se stoletja in stoletja trdovratno brani spojenja z »inferiornimi« mu narodi, strogo ločujoč od sebe kakor samosvesten, izvoljen, nadvreden kolonist vse one, ki niso njega »vere«, njega »rodu«. Pevec-mislec nam je razsvetil bolj, nego si mi sami običajno domnevamo, z jasno lučjo v svojih poezijah one težavne probleme, ki jim dandanes dajemo ime »socialno vprašanje«; globoko je čutil kakor svojo bridko usodo, tako tudi usodo bližnjih, usodo družbe človeške — mislil in čutil je socialno. Saj pa je bil vrl učenec staro- klasične kulture *) — vsaka stran poezij je temu priča — in ta kultura je še vedno izborna šola za socialno mišljenje. PREŠEREN U SRBA prepeve Prešerna, da je malo, vrlo za srpski narod, no što bi trebalo Spisal Andra Gavrilovič, prof. drž. gimnazije Vuka Stef. Karadžiča v Belem gradu. ražite, poštovani gospodine uredniče, da Vam za če- stiti »Ljubljanski Zvon« napišem članak o prepevi ma, u kojima je veliki Vaš, zemljak, a zajednički naš ponos, Franja Prešeren, prikazivan do sada srpskoj čitalačkoj puhlici. Time ste me doveli u — priličnu nepreliku. Jer dok mi ni malo ne zadaje truda sabrati srpske dotle mi je teško iziči pred Vas s priznanjem: malo cveča iz poetskoga vrta njegova nabrano Toga je manje, no što bismo i sami želeli, manje za duhovnu zajednicii Slovenskoga Juga, a najmanje, kad se ima na umu veličina poezije Prešernove. Našoj je čitalačkoj puhlici Prešeren bolje poznat po odzivima novinarskim, po beleškama, u kojima se registruje, kad je i kako je narod njegov pomenuo ime njegovo. *) »Staroklasicizem in Prešeren« bi bila zanimiva snov za literarnega historika. Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba. 801 Takih glasova i beležaka može čitalac nači naročite u nekadašnjoj novosadskoj »Danici«, književnom nedeljnom listu iz šesetih godina ovoga veka. Tek god. 1879. bečka »Srpska Zora«, ilustrovani književni list, donese lik Prešernov, onakav kakav je uopšte poznat u njegovih zemljaka, s kračom biografijom, koju je napisao opet sunarodnik Prešernov, Anton Trstenjak. Prošlo je punih deset godina — pa »Kolo«, književni list, koji je 1889 počeo u Beogradu veoma okretno uredjivati Danilo A. Živaljevič, opet iznese Prešerna srpskim čitao- cima. To je učinjeno podužim člankom, koji je napisao pisac ovih redova i o kome je tada »Ljub. Zvon« simpatično progovorio. Kad je pak isti pisac 1895 štampao knjigu »Pisma o književnosti u Slo- venaca« — o kojoj je, pored ostalih, pohvalno pisao prof. R. Perušek u »Ljub. Zvonu« — onda je pregled života i rada Prešernova ispunio sadržinu trečega pisma. Najzad je iz istogu pera pomen Prešernov upravo od ovih dana: to je učinjeno u predgovoru ka jednom pre- pevu, o kome če malo dalje biti reči. — Godine 1885. pomenut je Prešeren i u književnom listu »Srpski Zabavnik«, koji je kratko vreme izlazio u Zagrebu. Tu je iz pera Nikole Sumonje, docnijega kratkovremenoga urednika »Bosanske Vile« u Sarajevu, kratak pre¬ gled novije poezije slovenačke. U svima navedenim slučajevima Prešernovo je ime samo s hvalom pominjano. Pored tumačenja priliki, koje su u životu njegovu nastupale, i pored iznošenja slike njegova rada i pevanja kušalo se, da se čitalac srpski uvede i u blizu ocenu poezije njegove. Razli- čita tumačenja i objašnjenja uvek su dovodili do resultata: Prešeren je, što reče Ser za Grilparcera, pesnik u svakom dramu; on je pesnik po osečanju, pesnik po izrazu. Srpskim piscima ne bejaše nikada teško izvojevati za Prešerna simpatije svojih čitalaca: slobodo- umlje srpskoga naroda i savršeni nedostatak licemernega klerika¬ lizma, dve lepe osobine našega roda, uvek su bile na strani Pre- šernovoj a protiv onih, koji ga za života nisu razumeli pa koji ga ni po smrti nisu štedeli. Kad navedenim podacima dodamo i sve, duže ili krače, po¬ mene, koje če, van sumnje, srpska štampa učiniti sada u čast sto- godišnjice Prešernove, onda je ovde izneseno u glavnom sve, što je o Prešernu u Srba pisano. Nije mnogo, ali — nije ni bez ičega . . . * 802 Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba. Toliko pominjanje imena Prešernova trebalo je da izazove i obilatije prevodjenje pesama njegovih. Ali toga — nije bilo. Rekli bismo, da Prešerna —■ jezgro poezije njegove — nije lako prevoditi nikom pa ni Srbinu. Soneti i Sonetni Venac — zato što je Prešeren tu »kralj poezije«, kao što odavno reče prof. Iv. Macun — dostigli su vrhunac poetske umetnosti na Slovenskom Jugu. Treba mnogo pažnje i truda, da se teoriski udje u duh toga pevanja Prešernova; tek posle toga dolazi pitanje o sreči pevačevoj. A sve bi to mogao razumeti tek najuži krug onih, čije literarno obrazovanje traži tu ras koš umetničke poezije . . . Pa ipak ključ Prešernove poezije uzeo je, da dešifruje naš veliki pesnik Zmaj Jovan Jovanovič. Moto Prešernovih »Poezija«: »Sim dolgo upal . . .« prepevao je Jovanovič ovako: Dugo sam se nad’o, I strahov’© mlad — Ostavi me strava, Ostavi me nad. Srce j’ mirno, ali Nije srečno sad — Nazad želi stravu, Nazad želi nad. Tih se nekoliko vrsta mogu nači i u velikoj »Pevanji« Zmajevoj. Prešernova pesma »Strunam» prevedena je 1879. u »Srpskoj Zori«: Zabrujite strune lake, Zabrujite tužan poj; Odnesite tamo bole Nevidljive moje njoj . . . Prevodilac nije poznat, a pesma se veoma često, i uvek s uspehom peva na različitim selima i koncertima srpskih pevačkih družina. U ranije pomenutom članku o Prešernu — beogradsko »Kolo« 1889 — prepevani su odlomci odrazličitih pesama Pre¬ šernovih: pojedine strofe ili naročiti poetski izrazi, koji ostaju kao lepe gnome. Tu je u celini i: Izgubljena vera. Isti sjaj je iz očiju tvojih, K’o što beše srečnih dana mojih. Po licu ti ista rumen stala, Ista ruža, što je predje cvala. Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba. 803 Usne rujne milosno se smeše, Reč je slatka, k’o što nekad bese. Vreme nije učinilo svoje — Još k’o sneg su bele prsi tvoje. Život takav, tvoje vito telo, K’o i negda hitro i veselo. Umiljata kao zora rana, K’o što bese negda srečnih dana . . . Ali vera? gde je vera ona, Kojom krepih čase žica bdna? Uzvišena ona vera čista Zasjala je ... da više ne blista. Trenut jegan otrg’o je veče, Nikad, nikad vratiti se neče. Večni život kad bi provodila, Nečeš biti što si negda bila: Srce oltar, ti sveta devojka, Bog si bila ... a sad tek — lepojka! Prikazujuči sadržinu epa »Krst na Savici«, pisac je članka po- više strofa i drugih odlomaka takodje izneo u srpskom pre- pevu dvanaestosložnoga stiha. U navedenoj knjiži »Pisma o književnosti u Slovenaca« nalazi se na str. 155. —180. dodatak, u kome su ogledi prepeva slovenačkih pesnika. Tu je na prvom mestu zastupljen Prešeren prepevom »Tur¬ jaške Rozamunde«, »Nezakonske majke« i sonetom, čiji početak u srpskom prepevu glasi: Ja ne čekam više, i ne tražim sreče, Ne žalim se više ni zbog ljudskih zala, Navikoh se na to, milom Bogu hvala, Na životnom putu da ne srečem cveče . . . »Nezakonska majka«, klasična pesma Prešernova, prepevana je nešto drukčijim stihom, ali ne bih rekao, da je udaljena od origi¬ nala toliko, koliko mi o njoj napomenu u pismu pok. V. Oblak, po čijem je referatu pomenuta knjiga i štampana. »Turjaška Rozamunda«, u srpskom prepevu, deklamovana je na jednom umetničkom večeru za uži krug odabranih gostiju. Uspeh je bio potpun. U srpskom je prepevu: Rozamunda ruža ljupka, Čast i ponos svega kraja, 804 Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba. Pogledima baca strele, Munju s neba, dah iz raja, Junacima oklop skida, A bolnima rane vida. Njoj na suprot: — — — ima cura jedna, Što u Bosni zemlji niče, Po svem svetu razglašena — I, ako su verne priče, Ta je sestra Bašet-paše Od neveste lepša vaše . . . Najposle beležimo, da je u »Gradini«, valjanom književnem listu, koji u Nišu uredjuju tamošnji gimnazijski nastavnici, upravo ovih dana izišao prepev Prešernovoga »Mornara«: Oj, nevero! zdrava budi! Cunič moru para grudi, Prilazeči meni, hoj! Po zemlji mi srečna hodi, Moja j' nada več na vodi, Drugi nosi ures moj! . . . Pesmi je dodana beleščica, u kojoj se tumači njena sadržina, pa se pominje, da je to odziv uredništva u čast stogodišnjice Pre¬ šernove. Potpis je * * *. Još jedan je odziv spremljen za svetle dane Prešernove sto¬ godišnjice. Jedan od najmladjih pesnika, Nikola Marjanovič, koji je u »Iskri«, beogradskom književnom listu, 1898 s uspehom prevodio A. Aškerca, prepevao je »Krst pri Savici«. Prepev izlazi za samu svetkovinu stogodišnjice u zasebnoj knjižici s predgovorom pisca ovih redova. O svemu torne neka sude zemljaci Prešernovi, a mi se nadamo, da če se i taj skromni priložak moči videti u beloj Ljub¬ ljani do dana same stogodišnjice. * To je sva žetva ... Nije uradjeno mnogo; nije uradjeno ni dovoljno; ali se na¬ damo, da se na putu duhovne zajednice neče zastati. Zato i mi na dogledu bliske stogodišnjice besmrtnoga Prešerna, a s toplom nadom u duši, završujemo ovo nekoliko rediča lepim stihom srpske narodne pesme: »Bog če dati te če dobro biti!« . . . Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. 805 NEKAJ O TEKSTU PREŠERNOVIH PESMI. 1 ) Spisal Fedor E. Korš, vseuč. profesor v Moskvi in član akad, znanosti v Petrogradu. ozdaj imamo, kakor je znano, tri izdaje Prešernovih pesmi: prvo — pesnikovo (1847), drugo — Jurčičevo, ali boljše rečeno, Levstikovo (1866), tretjo — Pin¬ tarjevo (1900). V občasju 53 let bi mogel človek pričakovati večjega števila izdaj slovečega pesnika, ki se ž njim po pravici ponaša slovenski svet. Ali prava napaka ne obstoji toliko v njih malem številu, kolikor v njih kakovosti, ki ne zadostuje deloma ne literarnim, deloma ne znanstvenim zahtevam. Prva izdaja, urejena po samem pesniku, je sicer najzanesljivejša v tem, kar obsega, ali žalibog ne obsega cele Prešernove zapuščine, in vrhutega, naj se še tako približuje k prvopisu, vendar, kakor to vidi vsakdo, nima take veljavnosti, da bi bilo mogoče brezpogojno verjeti njeni sve- dočbi v vseh negotovih rečeh. Jurčičeva je polna svojevoljnih izpre- memb, in to ne samo v pravopisu, nego celo v jeziku in v razvr¬ stitvi besed, s katero je urednik Levstik ravnal po svoji pameti zaradi breznaglasnih zaimkov in zavoljo odstranjenja nekaterih ak¬ centov. Pintarjeva izdaja je sicer najpopolnejša, za kar mu mora vsak spoštovatelj Prešernove poezije biti hvaležen, ali poslednja teh dveh nalog je izpolnjena tako neravnomerno, da bralec skoraj nikjer ne more biti gotov, ali izvira dotična posameznost od pesnika ali od urednika. Vzrok take nedoslednosti je bil ta, ker je hotel Pintar narediti ne učene, ampak prav literarno izdajo, ki bi imela v sebi, kolikor je mogoče, malo nenavadnega in okornega, to je nasprotnega pravilom sedanjega literarnega jezika. Težko je tujcu, kakršen je pisec teh vrst, gotovo razločiti, ali je g. Pintar izbral pravo pot, da bi dosegel svoj namen, vendar ne more biti dvoma, da njegova iz¬ daja ni takšna, da bi zadovoljila človeka, ki želi poznati Prešerna natanko. Sicer lahko celo tujec razsodi, da izpremeniti prostaško ‘) Ta članek je napisal ruski učenjak in poliglot, g', profesor Korš, v slovenskem jeziku. V privatnem pismu na urednika poudarja g. K., da se je našega narečja naučil samo iz naših knjig, osobito iz Prešerna, ki ga zna skoro vsega na pamet. Gosp. K. tudi dostavlja, da je ta članek, ki ga je spisal nalašč za našo jubilejsko štev. »Ljubljanskega Zvona«, njegov prvi slovenski pisan članek . . . Urednik. 806 Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. žnablo (tako v pesnikovi izdaji) ali žnabljo (tako piše g. Pintar v svojem uvodu) v književno us to (v »Novi pisariji«) ne pomenja samo, ne povečati literarne cene svojega dela, ampak pogrešiti proti svojemu namenu, ker mnogovrstnost tonov je ena iz najbolj zna¬ čajnih lastnosti Prešernovega talenta. Vrhutega je bila ta izprememba brez vsake koristi zato, ker je ostal v isti pesmi deležnik »zastane«, kateri, akoravno ima menda še manjšo pravico, kazati se v literarnem tekstu, si je našel trdno oporo v rimi, nego zaperam in zmeram v pesmi »Od železne ceste«, ki sta se ubranila vsakih napadov ured¬ nikove kritike. Ali ena najvažnejših napak obeh izdaj, ki sta se objavili po pesnikovi sm.rti, zdi se mi ta, da se ga oba urednika, dasi sta dobro poznala takoimenovani »cenzurni rokopis«, nista poslu- žila enakomerno zaradi cele Prešernove zapuščine, ampak, kakor je to navada, izpisala sta iz njega (ako ne iz prineskov gg. Levca, Wiesthalerja in drugih) bolj ali manj zvesto to, kar ni bilo izdano od samega pesnika. Za to pa, kar se nahaja v njegovi izdaji, sta se zadovoljila vsaj na nekaterih mestih le tako, da sta približala svoj tekst k tekstu prve izdaje. Ta pa, kakor je že omenjeno, morda zato, ker se je natiskovala v Ljubljani, med tem ko je pesnik živel v Kranju, ni prosta takih verzij, ki jih je pesnik komaj mogel odo¬ briti. Ali je res gotovo, da je on sam napisal n. pr. v pesmi »Od železne ceste« (str. 30.): Vč si pa žčltč možičke in v sonetu »Velika, Togenburg! bila je mera« (str. 150.): Dva jčzna Keruba z mečam ognjenim, ne pa »žel’te« in »z mečam« ali »z mečem«, ki jih zahteva metrum ? Proti temu ni mogoče se pozivati na verz istega soneta: Če bi ne ždlil je v včdnim trepčti, na verz soneta »Sanjalo se mi je, da v svetim raji« (str. 149.): In tam na tehtnico svčt'ga Mihela, na verza v »Kerstu per Savici« (str-. 184.): Popiše nama strah sddniga dnčva in (str. 191.): V imčni kersti ga svete Trojice, ker je 1.) vsaj na dveh mestih pesnik mogel naglasiti »svet'ga« (kakor pri Levstiku) in »svete« (kakor je treba, se zdi, brati verz v Valjav- čevi pesmi »Od nebeške glorije« str. 65. Levčeve izdaje: Sveti Trojici strčžejo), Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. 807 2.) nepravilnost se tiče pridevka, ki, kadarkoli stoji pred svojim samostavnikom, po navadi nekaj poslabša svoj poudarek, posebno v stereotipnih sestavah, kakršne so »sodni dan« in »sveta Trojica« (pri Prešernu pridevek brez naglasnega znamenja, kar more sicer biti tiskarski pogrešek). Znamenito je, da stavi Prešeren v besedah, daljših od dveh zlogov, včasi po dve naglasni znamenji, n. pr. »Zvezdoglčdam«. To je komaj tako razumeti, da je zares izgovarjal dva naglaska, namreč »zvezdo-gledam«, ampak gotovo takšne besede so se glasile v njegovih ustih tako, da je tisti zlog, ki ni imel pra¬ vega naglasa, ohranil vsaj svojo izvirno dolžino, to je, da se je ona beseda glasila pri Prešernu kakor »zvezdogledam«. Res je, da pada tukaj ritemski poudarek prav na ta zlog, ki ga smatramo za skoraj breznaglasno dolžino, ali tudi razen tega je Prešeren, morebiti, izgo¬ varjal v verzu: »svetga Mih/la«, »sodnzga dn/va«, kjer z nagnjenimi črkami izražujeino ritemske naglase. 1 ) Oba prva zloga v teh besedah ’) Dr. Fr. Celestin navaja v svoji knjigi »France Prešfren« na str. 64. še nekoliko primerov, kjer je pesnik odstopil od mere po vzgledu narodnih pesmi. Ali bojim se, da Celestin preveč verjame izdaji 1847. 1. V baladi »Ju¬ dovsko deklč« je sicer natisnjeno: »Ker tempelj njih deleč stoji«; ali zakaj bi bil Prešeren napisal tako, če je mogel ali naglasiti »delčč« ali postaviti »njih« po tej besedi (kakor je to pri Levstiku)? »Judovska lepa dčklica« in »Al ljubiš me, Juddvska hči«, kakor naglaša Levstik tukaj ta pridevek, je komaj čudnejše nego »Rodd Abraham6v’ga hči«. Primeri rusko JKHflOBCKiH OTb tKHLb gen. W (dasi v slovenskem j ud gen. jdda. Naglas je sicer zategel, ali ne prenesen s konca). Toda tukaj se more vzeti v račun tudi tisto, kar je gori rečeno o na¬ glasu pridevkov, »Abrahamdv’ga« pa ni bolj gotovo od »Orfejdvih« (str. 139), ker izvirni naglas Prešernov je mogel biti »Orfejevih« in »Abrahamdv’ga«, kjer pravi, to je slovnični poudarek je le prvi, ki je lasten tudi samostavniku, kakor v »Rčmejovo« (str. 118.) in »Petrarkovo« (str. 105.). Res je, da naglas »Abraham« se zdi nenavaden, vendar, ako se sliši kje skrajšano »Abram«, mogla bi se odtod dobiti pri razloženju dolžine oblika »Abraham«. Kar se tiče zadnjega verza v razgovoru Dobrovskega in Kopitarja, ta petomer ni narejen po naglasih, ampak po dolžinah in kratkočah, in mora se brati tako (z i v prvi besedi, ki je izpu¬ ščen menda slučajno); — o o I — — I — II — u u| —u u — Slavšine ti jdžnih so janičarji dcžčl. Tukaj naglas »južnih«, ki se nahaja v Jurčičevi izdaji, ni potreben zato, ker je zlog -nih dolg že po takoimenovani poziciji. Ostaje tedaj verz »Al tje, kjer svet Antdn Jdzusa varje« v sonetu »Marskteri rdmar«. Vendar bi ne bilo preveč čudno, ako bi se kje našel naglas »Jezus« (to je po Valjavčevem zname- novanju »Jdzus«) — »Jezusa«, kakor »jčlen ( = jdlen)« — »jeldna«, »prorok (-= prčrok)« — »prordka«, mčdvdd (= mddved)« — »medvdda«. Vsaj »Jezdš« je najti v pesmi 462. Štrekljeve zbirke dvakrat in »Jezdša« v 473. sedemkrat. 808 Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. nimata večje peze, nego drugi o v verzu: Mokrocvetdče rbž’ce poezije. Še dvomljivejše je v »Turjaški Rozamundi«: Z njimi Bašetovo Ičpo Sestro vitez sabo vzame, Rasti in podobe rajske; Vsih lepot bila je sdlnce, Ki so tisti čas sijale . . . Tukaj manjka pred tretjim verzom, ki ima na koncu stik samo¬ glasnikov (a—e), enega verza brez tega soglasja. Vpraša se tudi, ali se mora istemu vzroku pripisati trojna rima v pesmi »Od zidanja cerkve na Šmarni gori« III,: Krivic mašč’valec, večni Bog, Poslal ti dosti je nadlog: Zaprto ženi je telo . . . ! Konec tretjega verza se lahko ujema pri Prešernu s koncema dveh predhodnih, to se vidi iz njegovega napisa »Bog«. Čeprav je ta »Bog« v obeh poznejših izdajah razdeljen na štiri verze, obsega jih pravzaprav samo tri: Kar je, beži; al’ beg ni Bog, Ki vodi vekomaj v nebd, Kar je, kar bilo in kar b<5. Takega odstopa od oblike, osnovane sicer za celo pesem, ki smo ga našli v tistih treh verzih, ni težko izgovarjati ali potrjati s primerom iz narodnih pesmi kakor v Štrekljevi zbirki 13. in 61. —62. ali tudi iz Goetheja, ki ima v svoji pesmi »Erklarung eines alten Holzschnittes, vorstellend Plans Sachsens poetische Sendung« take tri verze: Defi thaten die Musen sich erfreun, Wollten ihn zum Meistersanger weihn. Da tritt ein junges Weib herein. Akoravno pa je rima »6g—6«, kakor smo videli, pri Prešernu mogoča, pa rime »6g—6k« (n. pr. pri Vodniku »okrog—otrok«) ni najti v njegovih pesmih. Z druge strani pa, ker končnega g Prešeren navadno ni zanemarjal (pazi v »Parizini«, str. 243. Jurčič: »krog— nog«, 245.: »mnog—vbog« in »mnog—nog«, 248.: »okrog—nog— ostrog«, 249.: »blag—srag«, nikjer spored z golim samoglasnikom), se ne more zdeti samo od sebe gotovo, da ni izgubljen eden verz na fiesnoKoiicTBt CKaraioca a, »Kyga ™?« — Mena Boiipaniuijarora ;u>y3i>a. »CnpocHTe bm Ty'iay He6eci> roay6i>ixi>, cnpocirre Boaay na ny'iiiHaxb mopckhxt>, kot, na nxi> Mory'iiii ne,cera BaacreanHi>, aencTOBBifi Bfrrept 6e3Cpe;iiHbixi> pauHiiin>. Kj^a OHT> HXT> Tomih - HeB'bgOMO umi. He 3Haio n a, urna rorejn. roHHMb. Oaho Jiiuiib ;ifiuo MH'b naBtPHoe 3naTi>, 'ito čo.iLinc Mat Muai>ixr> o ( iefi ho BugaTb, n 'ito na 360'1» yroaaa ho nafira, rut MOfficrb Točna bi> mogmb ceiwb iipomth!« Učenec. IIpoiuHHaab cyftb6y noiiLca yTPOMT>, Bb 'mCTblil IIOHentabHKKB. Botb, Kaitia Beai> ohb pinin H3JinBajn> cboio nocanr: BpeMa MacMHoii iiPOKJiaroii! XOTb 6bl Tbl H6 BOPOnaHOCb 1 Biiflb ’iyjiy nacjajio 3jyio Tbl Ha BC'11 MOH nrKaTBI n Ao Asa onycTonin.io Komeaeirb th moh HapaftHbifi. Bora uorga Mena naBUPHo pacuenera ua caaBy nana, Vjač. Nik. Sčepkin: Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku. 815 a raasa ott> yiHBaeHba iiihpoko pacnpoeri> Maina! II Biiepeft-b iiPHuiJiioTi) mhIj fiojibnie HacTaBJieHiii, tIsmi. /iyitaTOB’i> . . . BnponeMt, aro cpecrb Mory a, aro xyfto Hei Bbi/tajio tm saMoatb, U MBffib HUMU — JlOPOryffl, B'f;pOJOMHyro pt3BHIBKy n itoKBTKy 3anncHyro, 3a KOTOPyiO OXOTHO h 6i>i oT/iajTi itPOBb n j,ymy. 1 Ito ee tm of)Bi;H'iaao — Borb yiKi> xyjio, Tain> jart xyji,o!« Neiztrolrnelo srce. —- HeTitHHoe cepine. OiHaiiiiM na iMai6uiH'l; Mo.r0.1y 3acTym> pm.it. h iononiy bo ppoCt jreaiainaro otkpmit>; Mor0jbin0KaMT> ibixanbe xojoihnh y;naci> cnepi, ho Ti, 'ito nocMbaie, bt> nero Biiepaiorb B3OPT>. Ha3Bajn> 6m Bcain> npeKPacHMMi> bmcokob hojo, Koria-fiB Gi.Moe rope Ha hcmt ne saaerao; ii 6i>im 6m iipenpacHn ycra n ojImhmh 3hkt>, Koria-bi* fiMaaro rnl;Ba bi> hhxt> cvMPaab ne npoHHitb. 54* 816 Vjač. Nik. Ščepkin: Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku. Ho Hi>K'oi',i,a juibiitch — pacnajiocb rkio Bb npaxb, JieatH-pb y n3yMJieHHi>ixi> jiunib cepine na wasaxb; Bce Cn.eTca n TPenenjerb, bcp 'i/BCTBa hojihotom, Kaira upeatjie TPeneraao oho bi> rpyjjn jkubom. IlocJibiiiia.incb Bonpocbi: »Kto bt> rpo6b TOMb no’imn>? »Oflb 6bIJl’b CBflTOft: OHb C,eP;lHC HCTJltHHblMb COXPaHJUTb! II BOTb Ha IiaMCHb MIHHCTblH BC'1> O6pail[ai0rb B3rjIHfl.b, r;i,T> Ha,xnncH crapHHHofi hmb ctpokh pobopatb: » t Ito 3/jbcb iiTiseipb noftb kaMHeMb BKzmaerb B'b'in bi ii coht>, MTO 11'bjlb Bb C03By'JbflXT> MHJII>IXb .110 6 Bil CTPaftaHba OHb ; irh.ii, BT> nl5CHaxi) Bci>Mi> H3B'bcTHi>ixb OHb oCpasa jioporoii KpacaBMiiH HauMeHHoii, iri> ero M0.ib6a.Mb h'1;mom. »Ho Jianib ona jipyroMy na irbicn orna.iacb — noara rpy«b 3aMKHyjiacb h irbcHb ne iio.iit.iaci>. yT r l;xH oh'i> y Bora h 6jih>khhxi> ho aciiajb, B3OPB C.IC3bI H6 MPaHHAH, H CM'HXT> H6 IIPOaClia.Tb. »II /Kaja OHb Bb 3a6.iy;K,iei-iba ray0OKO norpy;KeHb, HeiiciioBitiaHh yjiepb, ne eaeocBbmeHb . . .« Ho, pa3B'b a ro Moaterb ott> 'ralmba orpaftHTb! Bel; roBoparb, aro ceriie — ero ne Moaterb 6i>rrb. »»HlTb, to noara cepine«« — cima.ib inib Myatb ci>,i.ow, — »»6i>ua-6bi HJiOTb OescrpacTua, Korjia-6b to 6bUb CBarofi. EMy-IHb He OTb CBHTblHH, OTb IlllCeHb TJl'I>Hba 011Tb, hto Bb cepjtub :jaiiJiio'ia.'iucb npa ;kh3hii mhoto jrbrb. PacifPoeMb aro cepine, noftb HeooMb nycrb aeatflTb, nycrb HTOTb ICHb I10raCH6Tb, IiyCTb H0HII TilHb CBiiJKHTb ! Jl,pyroe BCTaneTb coanne, nenb OIsahh iiPHiieftcrb, a 3aBTPa B3r.iaHe.Mb CHOBa, jihuib paHHbifi x.ia,vi> upoiii&rb! IlajieTb poca na cepine, noBiieTb Bbrpb Becnij, a cojiHHe, Mbcanb, sbIicim — iicb TBOPnecnie chm, BHyiH6HHI>ie HPH H5H3HH BOCIIPUMTTb H3T> HCTO u cepine CTaneTb npaxoMb, Mbi-atb norpeoeMb ero! . . .«« Vjač. Nik. Ščepkin: Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku. 817 II BOT'b PaCKPMTMMT. CCPKUC JieHtaHO JjeHb H HOHb. Korna - jki> ji,pyroe coMije upornajio cyMpain> iipohb, r raM'b ne 6mjio m cjrii^ ort cepina naiijt<:no —■ Kairb SiiJibiM cffbrb bbchoio, padamo oho . . . Izgubljena vera. NeoccHi.iMi, cbItomb npeatHHX'b /riicii ciaOTf, B3OP1> TBOHXT> OHCH. Becenneft CBbruTca 3apea, itaitb iipeai.te, jihkt> tboh MOJioji,oii. CmIhotch Tt-ffie imb ycra, bt> Hnxb cjiajiodb r ra-ate paajurra. II ne i:ocuy. ; iocb nepcea CH±;HHbixT> HacoBTb CTpeMaenie Mfl'reatHbixi>. Taitb o6pa3b Becb odaaca tboh, nait'b iipeat.ie oi.iJib oht> npe,i,o mhom. II npeaiHHJfb 'iapaMi> itpacoTM MOH IIOKOPdByiOT'b M6HTN. Ho CMbt HtTTb BT> M06H pa cbIjt.iom bIpij iipea(nnx-b nuefi. Jlauib BtPbi 'incroe cianbe moh noMHHy.no MeHTanbe. Ifernaab ee e;iiiHi>ui B3raagi — ne JKji,n, ne atjia ee naaajvb! II ecaii - 6i> B'b'iHO Tbi atajia, Mirt BHOBb ae CTanenib, 'iLmi. Sbuia. A.ibTapi, cepneHHbift ne ocTbiat, ho Gora — MPaMOPb santaMi. 818 Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. PREŠERNOV (1TJECAJ NA STANKA VRAZA.) Spisal dr. Milivoj Srepel, vseuč. prof, v Zagrebu. alo imade knjigi, koje bi mi bile tako drage kao »Pesmi Francčta Prešerna« v Jurčičevu izdanju. Zlatna ova knjižica podala mi je nebrojeno puta toliko užitka, da sam vazda boraveči na praznike na bledskom jezeru upravo s čuvstvom zahval- nosti polazio rodnu kuču Prešernovu u Vrbi. Bilo je to u polovici 80. godina, kad sam prvi put došao u ubavo selo, komu je Prešeren spjevao besmrtni sonet: »O Vrba! srečna draga vas domača . . .« Još je onda živjela Prešernova sestra, te i sada jasno vidim pognuto Stariču, gdje sjedi na stolcu. Kazivala mi je, da joj je brat umio »sedem Šprah«, pa i hrvaški«. I doista u ovoj je bezazlenoj riječi njegove sestre istaknuta znatna osobina njegove pojezije. Prešeren je u istinu obrazovan pjesnik, pun krcat tudjih motiva. Slovenski su kritici s ljubavlju proučavali Prešernovo pojeziju, te našli svu šilu veza s književnošču zapadnih naroda. S vremenom če se pokazati i nove sveže, tako je do sada premalu istaknuta sveža s Heineotn (n. p. »Zdravilo ljubezni« i »Die Wallfahrt nach Kevlaar«, »Ribič« i »Lorelei«), Ali nije snaga Prešernove pojezije u toj sveži sa svjetskim pje- snicima, nego u dubokom lirskom čuvstvu, kojim odišu njegove pjesme, poimence popijevke i soneti. Njegova je slava, što je u svojim pjesmama divnije, nego itko drugi, izrazio duboku liriku slo¬ venske duše, najznatniju crtu slovenskega narodnoga značaja. S du- bokim čuvstvom grli se vedra šala, koja se tek u doba resignacije u Prešerna prometnula u oštru satiru. U ostalom je poznato, da su ‘j Ta lepi spis nam je dal g. avtor na razpolaganje za »Prešernovo šte¬ vilko« na posredovanje gospoda Ivana Kostrenčiča. Essay je vzet iz knjige, ki jo poda »Matica Hrvatska« svojim članom zal. 1900. Knjiga bo imela naslov: »Spomen-cvi eč e iz hrvatskih in slovenskih dubrava. U vienac savila »JZ /Z«. Zagreb 1900. 8°. — Knjigo to so napisali hrvaški in slovenski pisatelji in okrasili jo hrvaški in slovenski umetniki; posvečena pa je petde¬ setletnici biskupovanja Josipa Jurja Strossmayerja. Ima prispevkov preko 70 hrv. in slov, pisateljev ter kakih 20 hrv. in slov, umetnikov. Uredništvo. Dr. Milivoj Šrepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. 819 mnogi veliki lirici u isti mah bili satirici, evo u nas Vraza i Zmaja, u Nijemaca Heinea, u Rusa Puškina . . . Prešeren se od prvoga pomola u književnosti javlja kao iskren pjesnik; nema u njega ni šupljih frazi! ni prazna patosa, več prve pjesme odaju lava. Žive slike, jaki kolorit, zgodna forma pokazuju snažan talenat. Koliko Prešeren cijeni zapadnu umjetničku romantiku, toliko ljubi i narodnu pojeziju slovensku, te mu sočni epiteti i žive poredbe svjedoče, da je iz romantičke škole umio uhvatiti ono, što je bilo u njoj najbolje. Prešeren nije pjevao pod neposrednim svježim dojmom, zato je mogao sačuvati mirnoču; dapače i onda, kad ga je presvojila disharmonija života, pjesma mu čuva sklad izmedju sa- držine i forme. I kad se več podao piču, pjesma mu nije delirična; najjači mu je izraz iz vremena, kad mu je nestalo »straha i ufanja«: Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, Zvečer s prijatli praznil bom bokale, Preganjal z vinom bom skrbi oblake. Prešeren nije banalan, u njega ne nahodimo nezrelih prvenaca, niti mu je došlo doba, da bi se moglo reči, da se »ispjevao«. Več je kritika istakla, da je Prešeren u svojim pjesmama podao na¬ rodu potpunu pojetiku; učinio je to -po uzoru tadašnje romantike. Na taj se način uklonio jednoličnosti, a dokazuje veliku njegovu pjesničku snagu, što je uza sve to u svim raznim oblicima umio ostati pjesnik. Jamačno je htio pokazati i dokazati, da se i »Zwerg- literatura« (kako sam zove slovensko književnost u pismu Vrazu 26. listopada 1840., »Letopis Matice Slovenske« 1877., 163) može u tom obilju pjesničkih forama takmiti i s največim književnostima. Kako je Palada Atena iz Zeusove glave skočila naoružana u naponu snage, tako Prešernova pojezija izlazi pred nas odmah gotova. Bez nadrigenijalnosti in bez mladenačke govorljivosti Prešeren odmah u početku pokazuje svu dozrelost; dapače u baladama i romancama, u kojima je najmanje samostalan, umio je tudje motive tako vješto obraditi, da je mogao začarati čitatelje. A medju ovim čitateljima jedan je jamačno s velikom požudom srkao med njegove pojezije, bio je to Vraz, deset godina mladji od Prešerna. Godine 1833. došao je Vraz u Gradac, gdje je s mladim Miklošičem i ostalim Slovencima maštao o Slavi. »Krajnska Cbelica« poče izlaziti g. 1830., te je redom svake godine izišla po jedna knjiga pjesama, god. 1833. izadje 4 knjiga, a ove godine i prestade poradi prestroge cenzure. Istom g. 1848. izadje na vidjelo poslednja, 5. knjiga. 820 Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. Biserje »Krajnske Cbelice« bile su Prešernove pjesme, pa je lako zamisliti, kako su ugodile tankočutnemu Vrazu. Več g. 1835. šalje uredniku »Cbelice« Kastelcu nekoliko svojih prvenaca, a god. 1837. piše Prešernu i Muršecu, da namjerava s Miklošičem i Trstenjakom izdavati u štajerskem narečju »Metulja«, buduči da je »Cbelica« pre¬ stala izlaziti. Muršecu piše ovako: ». . . Včera smo se nas je trojica Slovencov po šetališi sprehajalo; mi smo si nekaj govorili od Sla- venov, si nekaj spominjalo od veselega knižnoga stališa Rusov ino Poljakov, ino si v duhi na marlivost Cehov ino Horvatov, kateri zdaj polje narodnega znanja tak nevtrudno obdelavaju, ter naši oči obernolo na nas Slovence —■ o kakšna žalost nas je obišla! eden si sdehne: Kde si Ti nam zaostala jedina kči našega vročega zavu- panja? — Po tem vse vtihne kak v cirkvi kder ga ljudi ni — samo naši stopaji so po tlah hrumili kak šterkanje turne vure po tihi noči. — Ter si Miklošič zgolči kak pa mi ne bi mogli, da nam Čbelica zaostaje, v naše zrake kaj drugega poslati, kaj bi želeče oči naših Slovencov za sobo vodil. Ino vsi skriknemo: Metuljčika! zlato- pernatega ljubčeka rož! —- Dobro! Metulja! Stvorili še ga bi. Ti mu daš, mi Miklošič reče, gobec; g. Terstenjak noge; jaz drugo truplo; dr. Prešeren nam more peroti poslati . . .« Ako i nije »Metulj« izišao, Prešeren je ipak Vrazu dao krila. Vidi se, da su i gradački Slovenci Prešerna držali prvakom slovenske pojezije. Vraz je vidio, kako Prešeren uvodi u slovensku književnost mnoge nove pjesničke forme, pa ga je to poticalo, da ih i on uvede u ilirsku pojeziju. Mogao je Vraz pobudu nači i u suvremenoj ro- mantici, ali mi se čini, da ga je upravo Prešernov primjer potakao, da ilirskoj pojeziji pribavi nove tekovine. On to sam donekle po- tvrdjuje u »Glasima iz dubrave žeravinske«. Poput Uhlanda i drugih njemačkih romantika nastojali su i Prešeren i Vraz oko toga, da svojim baladama i romancama nadju gradivo u narodnoj slovenskoj pojeziji ili prošlosti. Zato obojica kupe narodne pjesme slovenske; u Vrazovim »Na¬ rodnim pčsnima ilirskim« (Zgb. 1839.) imade 5 pjesama, koje je skupio Prešeren. Osim toga znamo iz korespondencije, da je Pre¬ šeren sakupljao narodne pjesme. I u onim listovima, koje je Prešeren pisao Vrazu, često je pomena o tom. U ostavini Vrazovoj našlo se u svemu 7 Prešernovih pisarna, od kojih je 5 najstarejših izišlo u »Letopisu Matice Slovenske« 1877. Stogod je narodno, zanimalo je i Vraza i Prešerna, kako pokazuje i šesti, do sada neobjelodanjeni Prešernov list Vrazu iz godine 1843.: Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. 821 Lieber Freund! Der Herr Dr. Crobath iiberschikt Dir die Abbildung der Siljanka in Na- zionaltracht. Er hat unsere vaterlandischen Mahler Stroj und Langus ersucht, dieselbe abzubilden; allein er ist mit ihren Versprechungen bis nun dahin ge- halten worden und hat die Zuflucht zu dem deutschen Mahler Kurz von Gol- denstein genommen. Die Deutschen sind uns Slaven durchaus nicht hold; daher diirftest Du finden, dass die Abbildung etwas plump ausgefallen ist. Ich hoffe, dass Eure Agramer Mahler gegen die schonen Gailthalerinnen galanter sein werden. Von Krain aus kann ich Dir durchaus nichts neues berichten. Unsere Kmetijske und Rokodelske novize wirst wahrscheinlich kennen. Sie finden hier wenig Anklang. Vielen ist der Inhalt zu mager, vielen auch die Sprache nicht elegant genug. Ich bin zwar kein Mitarbeiter, wunsche jedoch diesem einzigen in unserer Muttersprache bestehenden Journal ein Fortbestehen. Wenn Du Dich bei Gelegenheit iiber dasselbe aussprechen solltest, so ersuche ich Dich dies in einer schonenden Art zu thun. Vielleicht kommt was besseres nach. — Ich arbeite gegenwartig an krainischen Liedern, die den Bauernburschen ge- fallen sollen; wenn ich einige komponirt haben werde, so werde ich meine Carmina hergj^sgeben. Kasteliz lasst Dich herzlich griissen. Herr Zaf hat ihm geschrieben, dass Du ihm schreiben wirst. Er wird seine Zwecke fbrdern, so weit als er kann. Bei Gelegenheit wenn Du den Herrn Babukizh sehen wirst, bitte ich ihn von mir aus herzlich zu griissen, wie auch mich Eurem, Dominus altissimus, Herrn Gaj zu empfehlen. Von Dr. Crobath habe ich Dir einen herz- lichen Gruss auszurichten. Lebe wohl und erinnere Dich unser, wenn Du ein- gehst in Deine Herrlichkeit. Laibach am 12. Dezember 1843. Dein aufrichtiger Freund Dr. Franz X. Presherin m. p. Dok su se evo obojica jednako trudila, da prikupe narodno blago, za prošlost im je bio glavnim izvorom — »dobrodušni starac« Valvasor, kako ga zove Vraz u »Glasima« (1841., 124). Tako je po Valvasoru n. p. u Prešerna balada »Povodnji mož« (1830) i »Krst pri Savici« (1836), a u Vraza balada »Fredrik i Verunika« (Glasi 67). Pored toga je i sam Prešeren na tom području utjecao na Vraza. Vidimo ponajprije, da Vraz prevodi Prešernovu romancu »Savjet«, koja je u izvorniku izišla 1831 u »Cbelici«; pa prema ovomu »Savjetu« spjeva onda Vraz g. 1840. svoju baladu »Svakdan«. U »Danici« 1841. br. 20. priopči Vraz baladu »Vernost tja do groba«, koja je u »Glasima« izišla kao »Včra i nevčra«. I ova je pjesma, kako mi se čini, u sveži s Prešernovim »Prekopom« (1836). Prešernova »Romanca od Turjaške Rosamunde« izišla je prvi put u »Čbelici« 1832. Vraz pak u »Glasima« (1841. p. 94—110) objelodani veliku romancu u 6 odjela »Zora i Bogdan«. 822 Dr. Milivoj Šrepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. Dok je Vraz svoju ljubav prema Ljubici (g. 1835.) opjevao i proslavio u mjerilu narodnega poljskoga krakowiaka, sad se poslužio sonetom, koji nahodimo u Kollarovoj »Slavinoj kčeri«, u Petrarke i u njegova učenika Prešerna za opis ljubavnih slasti i boli. Oba su pjesnika u ljubavi bila nesretna; no dok Prešeren u sonetu »Čez tebe več ne bo, sovražna sreča« (u »Čbelici« 1833) pjeva, da se privikao več svakoj nevolji, te da mu je nestalo straha i ufanja, Vraz je mnogo mirniji u svojoj boli, jer nije izgubio ide- jalne nade, da če preko groba steči vijenac ljubavi (»Konac«). Primivši Prešernov »Krst pri Savici«, koji je pjesnik napisao, da umiri svečenike, a objelodanio god. 1836. u posebnoj knjižici, Vraz je zamislio napisati oveču epsku pjesan, od prilike kolik je Prešernov »Krst«. O tom piše Prešernu (iz Graca 2. aprila 1837, v. Dela 5, 157), samo još nije odlučio, koji bi metar upotrebio. Najkrasniji su plod Vrazove vile »Djulabije«, koje je Vraz tako nazvao s nježnom aluzijom na svoju Juliju (Giulia). U njiifla se nalazi veoma malo utjecaja Prešernove pojezije. A tomu se ne čudi, tko poznaje vedri optimizam Vrazovih »Djulabija«. U »Krstu« čitamo: Na tleh leže slovenstva stebri stari. U III. odjelu »Djulabija« (u 107. dvokitici) spominje Vraz Bled, pa ga nazivlje rajem, kako je več rekao Prešeren u »Krstu«, da je to — podoba raja. Vrijedno je iztaknuti, da Vraz u IV. odjelu »Djulabija« upotrebljava riječ Slovenac za Slovena u opče, kako to čini više puta i Prešeren. Premda se Vrazu činilo, da je Prešernov »Krst« teško razumljiv (Let. M. Sl. 1877., 159), ipak je vjerojatno, da mu je veoma godio idejalizam ove Prešernove pjesme. Nesumnjivo je, da je Vraz cijenio pjesnički talenat Prešernov i poštovao njegovo prijateljstvo. Poziv- Ijuči Vraz na pretplatu slovenskih narodnih pjesama veli u »Danici« 1839. br. 16, da su mu za Kranjsku povjerenici Prešeren i Kastelic. Došavši g. 1841. u Ljubljana, druguje s Prešernom te piše o tom Dragojili (Dela 5, 224): »O pet satih dolazi moj drug dr. Prešeren, s kojim dolazimo šetnje. On čita Ilirski. Ja njemu tumačim, što ne- razumi ... Na večer dolazimo krčmu, gdč se ponajviše kranjski govori.« Prešeren u početku nije bio protivnik ilirskega imena i ideje a to se vidi odatle, što je šaljuči god. 1836. Babukiču »Kerst per Savici« pripisao na primjerku ove riječi: »Gospodu Babukizhu, Iliru, Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. 823 s Slavonje, dr. Presheren, Ilir is Kranjske« (v. »Vienac« 1890., 224). Tako se živo u ono doba osječala potreba sloge. No kad je Pre¬ šeren opazio, da Ilirci žele ne samo slogu nego i književno jedinstvo, tad se ne htjede odreči materinskega govora, te stade žestoko po¬ bijati nastojanje Ilira ca. U tom se složi sa svojim protivnikom Ko- pitarom. Prešerna boli izraz i prijekor Gajev, da je »kranjski sepa¬ ratist« (Let. Mat. Sl. 1877., 162). I doista ne može reči, da je tudj bio slavenskoj misli pjesnik, koji je napisao onaj ponosni stih o Sla- venstvu u »Krstu«; Največ sveta otrokom sliši Slave! U ostalom danes je več svakomu poznato, koji su idejah vodili Vraza u ilirsko kolo; poznato je, kako je on dokazivao potrebu, da i Slovenci prilivate štokavsko narječje kao i Kajkavci. I Slovenac Fekonja i Hrvat Markovič jasno su dokazali, da je Prešeren bio ne- pravedan, kad je napisao poznati svoj epigram »Narobe Katon«; Je li Prešeren pišuči onaj epigram protiv Vraza držao, da ga gadja u samo poštenje? Hi mu je to bila samo oštrija šala? Nama je drugima bjelodano, da je Prešeren prevršio. Pita se tek, kako je mislio i osječao Prešeren. Ovo se pitanje nameče, kad se pročita pismo, koje je Prešeren pisao Vrazu šaljuči mu svoje istom izišle »Poezije« god. 1847.: Lieber Freund! Hiemit erhaltst Du 2 Exemplare meiner Gedichte, 1 fur Dich, 1 fiir Euren lob. Leseverein. Sie unterscheiden sich von den sonstigen dadurch, dass das Magistrale pagina 147 ein Akrostichon ist. Fehler in der Accentuazion kommen haufig vor. In dem Epigramme Daničarjem sind nicht weniger als 2 aufzufinden, alsDubrdvničanov statt Dubrdvničančv, janičarji statt janičarji. Selbst Dein Name ist pagina eadem unrichtig gedruckt worden. Ich war am Druckorte nicht amvesend, nachdem ich post tot diserimina rerum zum Landadvokaten in Krainburg ernannt vvorden bin, und mich z trebiiham za kriiham dahin verfugen musste. Die gunstigen Leser diirften iiber meine Carmina das Urtheil fallen: »Ach wie wenig hat es sich entfaltet, und das Wenige wie karg!« die ungiin- stigen ein weit schlimmeres; mir aber wird kein sonstiger Ausvveg bleiben, als die mir in den Schlussversen des Sonettes pag. 131 *) vorgezeichnete Lebens- bahn zu verfolgen. Vale et fave. Krainburg am 5. Feb. 1847. Dein aufrichtiger Freund Dr. Franz X. Preshčrn m. p. ‘j Tu su več napomenuti stihovi: Cel dan iz pravd koval bom rumenjake . . . 824 Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. P. S. Ein hiesiger Handelsmann hat mich ersucht, mich wegen Einbrin- gung einer Forderung in Sissek an einen dortigen Advokaten oder Fiskal zu verwenden. Da ich keinen derselben kenne, so ersuche ich Dich, welchen, der im guten Rufe steht, mir bekannt zu geben. Spolja Idem m. p. Sr. Wohlgeboren Herrn Herrn Stanko Vraz Literaten zu Agram. Piše li tko tako prijatelju, koga drži — izdajicom? Očito je sama priroda satire zavodila Prešerna na prevršivanje s tim lakše, što je Prešerna u ovo doba nedača života bila več sasvim slomila. Vraz primivši knjigu Prešernovih pjesama oglasi je ovako u svojemu »Kolu« (1847.. VI, 86); »Poezije dohtarja Franceta Prešerna. V Ljubljani 1847. Natisnil Jožef Blaznik M. 8. str. 191. • —■ Cčna 1 fr. — U knjiži ovoj ima prekrasnih umetnih pesamah na narščju go- rensko - slovenskem s naznačenjem udarenja glasa iste reči. Drugi put više o njoj.« VII. knjiga »Kola« izišla je istom 1851., te Vraz nije više pisao o Prešernu. Ali i iz one kratke obznane vidi se, da je Vraz pošteno priznavao veliku Ijepotu Prešernovih pjesama, i ako ga je Prešeren oŠinuo. Vraz je predobro znao, da je onaj prijekor neopravdan. Po¬ znata je, s kolikom je ljubavlju obilazio Vraz slovenske krajeve i kupio narodno blago, pa zato več g. 1842. piše u »Kolu« I. 41: »Tko je sačuvao velik dio narodnih dragoečnostih Slovenacah (Winden), nego li privarženici Ilirstva? To je baš njihovo značajno svojstvo, da čim se s jedne Strane darže svi jednoga narščja kao narččja književnega, opet s druge Strane nedopuštaju, da gine blago domače, več sabiraju kod kuče svaki svoje, metjuč ga u obču bla- gajnicu, u kojoj se neče samo sačuvat korist raznih domovah i za- vičajah, več če se time dobro čitave obširne domovine uzhranit, jedno drugim obogatit, jedno drugo podkrčpit, jednim se korist i slava sviuh granah utemeljiti.« Pa i u svojim »Djulabijama« Vraz osobito slavi slovenske zemlje. Na jugu zablista nova zora (u Hrvatskoj), te pjesnik veli, da če ustati Marko i Matjaš i povesti rod k slobodi. Gledajuči, kako se Prešeren, Kopitar i drugi prvaci kranjski protive ilirskomu jedinstvu, Vraz to žali, ali tješi i sebe i druge mišlju, da prije vesne imade — bure! Putujuči godine 1841. sa Srez- njevskim po slovenskim stranama mogao je vidjeti, kako je glavna misao ilirska slabo prodrla u slovenski narod. Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. 825 Na koncu III. dijela »Djulabija« Vraz je na jasan i pjesnički način opjevao ilirizam, a na koncu IV. dijela uzdiže ga mašta do pomirbe sviju narodo. Svi narodi bratja, svi su božja čeda, Na njih jedno nebo i jedan Bog gleda . . . Pjesnik slavenske uzajamnosti postaje glasnikom opče ljudske sloge. Postanje je ove misli u Vraza razumljivo, ona je odjek slav- janofilske nauke o bodučnosti Europe. Zanimljivo je, da je i Pre¬ šeren u labudjoj svojoj pjesmi »Zdravici« (spjevanoj 1844., obje- lodanjenoj u »Cbelici« 1848. god.) nazdravio prijateljima, Slovencima, Slavenima i svima narodima: Edinost, sreča, sprava K nam naj nazaj se vrnejo; Otrok kar ima Slava, Vsi naj si v roke sežejo, Da oblast In z njo čast, Obilnost bode naša last! . . . Živč naj vsi narodi, Ki hrepene dočakat’ dan, Da, koder solnce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan; Da rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak! Tako se u najvišoj ideji opče ljudske sloge slažu Vraz i Pre¬ šeren. Ako i nijesu išli istim putem, ipak ih je pjesničko srce dovelo do istoga cilja, do pobratimstva sviju naroda! Ako su oni sanjali o bratstvu sviju ma koliko raznih i protivnih naroda, koliko je bliža misao o pobratimstvu slovenskega i hrvat- skoga naroda! Ilirska misao bila je misao sloge medju južnim Sla¬ venima, pa ako u prvi mah nije mogla prodrijeti, tko če se tomu čuditi? Poslije ilirizma došla su nova vremena, izmijenile se razne promjene, ili misao bliže zajednice izmedju Slovenaca i Hrvata hvata sve dublji korijen. Ove če se godine (3. prosinca) navršiti upravo sto godina, što se u Vrbi rodio slavni Prešeren, suvremenik Puškinov i Mickiewiczew. Slovenci se spremaju, da stogodišnjicu Prešernova rodjenja proslave spomenikom i spomenicom; a nema sumnje, da če se toj slavi pri- 826 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. družiti i Hrvati. U tom če voditi nas Hrvate ne samo ljubav prema bratskemu narodu, nego i zahvalnost prema samomu Prešernu, koji je kao stariji brat pokazivao Vrazu putove na Parnas! Prešernov rodni dom u Vrbi i njegov grob u Kranju takodjer su za nas Hrvate dva sveta mjesta, koja polazimo i kojih se sječamo s pijetetom, jer nam kažu izhod i zapad onoga sjajnoga sunca, koje je žarkim zrakama ogrijalo slovenske krajeve! Iz svježega vrela Prešernove pojezije mnogo se več hrvatskih duša okrijepilo, a nasladjivat če se njime Hrvati i u napredak. Na krilima glazbe obilazi Prešernova draga pjesma i po hrvatskim ku- čama, blaži nas i zanosi, pa je pravo, da joj kažemo: Hvala ti i slava! PREŠEREN MEb NEMCI. Spisal dr. Fr. Vidic. enija, kakršen je naš Prešeren, bi pričakovali v vseh nemških zbirkah poleg Mickiewicza, Puškina, Lermon¬ tova in drugih slovanskih poetov v celotni izdaji. Toda, akoravno je A. Dimitz že 1. 1865. pisal v »Blatter aus Krain« št. 5: »Eine des Originals wtirdige Ubertragung Prešerns ware auch eine Bereicherung der deutschen Weltliteratur, die schon das schonste aus allen Volkerstimmen aufgenommen hat«, vendar doslej, ob stoletnici njegovega rojstva, še nimamo celotnega Prešerna v nemškem jeziku. Deloma je menda temu kriv Prešeren sam, ker je »zagrešil«, da je le sin tako neznat¬ nega naroda, kakršen je naš slovenski, ki se ni mogel povzpeti na nobenem polju do svetovne veljave; saj so ga prijazni sosedje tiščali k tlom, dokler in kolikor se je dalo, tako da narod niti sam sebe ni poznal, kamoli da bi ga poznali drugi. Deloma pa mislim, da se je zamudil pravi moment, v katerem bi bili tujci radi sprejeli Pre¬ šerna v galerijo literarnih velikanov. Zamudil, sem dejal, ker vem iz svoje izkušnje, da dandanes to ni tako lahko doseči . . . Toda krivice nočem delati nikomur in z veseljem in zadovolj¬ stvom moram priznati, da se je dokaj odličnih Prešernovih častilcev trudilo, da bodi naš pesnik znan in čislan tudi v Nemcih. Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. 827 Prvi pa, ki je skrbel za nemške prevode svojih pesmi, je bil Prešeren sam. Ker ni bilo slovenskega lista, je objavil v listu »Illyrisches Blatt« z dne 12. januarja 1827. 1. svojo pesem »Dekletam«, tedanjim razmeram primerno: v slovenskem izvirniku in v nemškem prevodu »An die Madchen« s podpisom »P.« Znano je, kako se je pesnikovo delovanje razvilo šele potem, ko so 1. 1830. Čop, Kastelec in dr. Zupan ustanovili »Kranjsko Čebelico«, v kateri se je pridno oglašal Prešeren. A dočim se je doma moral Prešeren boriti z borniranimi »janzenisti«, kakor jih je ime¬ noval, je našel drugod zasluženo priznanje. Čelakovsky je napisal lep članek v »Časopisu češkega muzeja« iz 1. 1832., str. 443.—454., katerega je prinesel v nemškem prevodu »Illyrisches Blatt« v 6. št. z dne 9. februarja 1833. 1. v članku: »Krains Vorzeit und Gegen- wart. Krainische Literatur«. Med drugim piše: »Unter die friicht- barsten Mitarbeiter an der Krainischen Biene gehort Dr. Presheren. Dieser mit reichlichen Gaben von der Natur ausgestattete junge Dichter (er zahlt nun ungefahr dreissig Jahre) ist wahrlich einer ehrenvollen Bewilkommung in den Reihen der slawischen Sanger wtirdig. Und er weckt desto schonere Hoffnungen fiir die Zukunft, da aus allem zu ersehen ist, dass es ihm Ernst ist um die Vermeh- rung literarischer Schatze und um die Ausbildung seines Geistes. Er versuchte seine Kraft in Gedichten verschiedener Gattung, in pri¬ seben, elegischen, satyrischen, in Romanzen, Epigrammen und So- netten; in jeder Gattung legt er gleiche Gewandtheit, gleiche Leb- haftigkeit und gleiche Harmonie der Gedanken an den Tag. Ubrigens ist — insoweit uns dariiber die Beurtheilung zusteht — seine Diction rein, kernig und echt slovenisch, der Vers flieCend und vollstandig.« Prešeren se je za ta članek zahvalil Čelakovskemu v pismu z dne 14. marca 1833. 1. (nat. v »Lj. Zv.« 1898, str. 380.). V istem letniku »Illyr. BI.« je priobčil Prešeren še dva nemška soneta z naslovom »Sangers Klage«; prvi je natisnjen v št. 24. z dne 15. junija, drugi pa v št. 25. z dne 22. junija 1833. 1. Ta dva soneta in še enega, ki se je ohranil v rokopisni ostalini ter je na¬ tisnjen v »Letopisu« Matice Slovenske iz leta 1875., str. 155., je poslovenil L. Pintar (»Lj. Zv.« 1896, str. 516. — -17,). Takoj v prihodnjem letniku »Illyr. BI.« (1834) je natisnjen v št. 19. z dne 10. maja zopet nemški sonet in v št. 21. z dne 24. maja kar trije nemški soneti z naslovom »Liebesgleichnisse«. Prvi sonet je poslovenil L. P. v »Lj. Zv.« 1896.1. na str. 518., zadnje tri pa na str. 120. — 121 V tem letniku »Illyr. BI.« je tudi Prešernova 828 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. nemška elegija, posvečena Čopu z naslovom »Dem Andenken des k. k. Lyceal-Bibliothekars in Laibach, Mathias Zhop«. L. 1836. je objavil Prešeren v »Illyr. BI.« v št. 4. z dne 23. januarja v slov, izvirniku in v nemškem prevodu »Prekop« (Balada) »Die Widerbeerdigung«; v št. 13. z dne 26. marca prav tako sonet »Ni majhina bla, Togenburgar, mera . . .«. Podpisa ni, v oklepaju pa je opomba (»Aus dem ungedruckten 5 ten Heft der Krai- nischen Biene«). V št. 18. z dne 30. aprila je »Kam?« »Wohin ?«, zopet brez podpisa z isto opombo v oklepaju. Letnik 1837. »Illyr. BI.« je priobčil v št. 9. z dne 4. marca »Resignation« (Aus dem Polnischen des Adam Mickiewicz); na koncu je opomba: »Das VersmaB der Sonette des Mickiewicz (Miz- kiewitsch) ist dreizehnsylbig«. Ta prevod je ponatisnjen v »Triglavu« v št. 92. z dne 17. novembra 1865. 1. V št. 38. »Illyr. BL« z dne 23. septembra 1837. 1. je Prešernov sonet: »Odprlo bo nebo po sodnjem dnevi.« Letnik 1838. je prinesel v št. 14. z dne 7. aprila Prešernov nemški sonet »An die Slovenen, die in deutscher Sprache dichten«. Na ta sonet mu je odgovoril neki »Milko« v št. 17. z dne 28. aprila »An Dr. Preshern. VeranlaBt durch sein Sonett im Illyr. Blatt Nr. 14«. Isti letnik je še prinesel v št. 21. z dne 26. maja Prešernovo geslo z naslovom »Prosto srce«, ki pa je različno od gesla, kakor je natisnjeno v njegovi izdaji iz 1. 1847., in se glasi: »Sim dolgo upal, se dolgo bal; Slovo sim upu, sim strahu dal. Srce je prosto; — mirno, srečno ni; Nazaj si up, nazaj si strah želi!« »Am Herzen hat Hoffnung, hat Furcht genagt; Nun hab’ ich beiden Lebwohl gesagt. Das Herz ist frei, auch ruhig, gliicklich ? Nein. Ach, zbgen doch Hoffnung und Furcht wieder ein!« »Triglav« je priobčil po pesnikovi smrti v 1. 1865. v št. 9. z dne 31. januarja »Den Schonen Laibachs. (Aus dem Polnischen des E. Korytko von F. Prešern)«. Kako je Prešeren sodil o svojih nemških in ponemčenih pesmih, kaže jasno to, da jih je sprejel tudi v svoj rokopis ter jih hotel izdati v svoji zbirki 1. 1847.; opustil je to le na prigovarjanje Blei- vveisovo. V njegovem rokopisu iz 1. 1846., katerega sem imel na pogled v dunajski vseučiliški knjižnici, se začenja na 174. strani VI. del z naslovom »Namečik nemških in ponemčenih poezij«. Rodoljub, kakršen je bil Prešeren, je morda smatral za greh, da je pel nemški, Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. 829 zato je napisal za geslo nemškemu delu na str. 175.: »Getico scripsi sermone libellum. Ovidius«. On torej opozarja na Ovida, ki je v svojem prognanstvu ob Pontu tudi zapel v tujem, getskem jeziku, in to naj ga opraviči; in celi prvi sonet naj bi ga opravičil po vzgledu Ovidovem. Daši je sam zlagal nemške pesmi, vendar ni odobraval, da bi Slovenci pesnili v nemškem jeziku, in to je izrazil v drugem sonetu, ki je v 111. Blatt (1837, št. 14.) natisnjen z naslovom »An die Slo- venen, die in deutscher Sprache dichten«. V rokopisu sledi na to: 3.) »Der Seeman«, 4.) »Die Macht der Erinnerung«,. 5.) »Der verlorene Glaube«, 6.) Die Wiederbestattung«, 7.) »Dem Andenken des Mathias Cop« z motom »Ov ol D-soi iptAoumv arro- Dv/ia/.siv vsov.« »Brunk, poetae Gnomici.« Na 8. mestu je sonet (111. BL 1834, št. 19), v katerem Nemcem s sarkazmom razlaga, zakaj je slo¬ venski pesnik, češ: »Deutsch sprechen in der Regel hier zu lande Die Herrinnen und Herren, die befehlen, Slovenisch die, so von dem Dienerstande; Den strengsten Dienst dien ich, den freie Seelen Gedient, die Liebe schlug in ihre Bande, Nicht darf ich gegen diese Sitte fehlen«. 9.), 10.) in 11.) so nemški soneti, natisnjeni v »111. BI.« (1834, št. 21.) z naslovom »Liebesgleichnisse«, 12.) je prevod soneta o Togenburgu, 13.) prevod soneta »Odprlo bo nebo . . 14.) in 15.) sta izvirna nemška soneta, 16.) Mickiewiczev sonet »Wer ohn’ Erwiderung seufzt, grofi ist das Ungluck dessen . . .«, 17.) sonet nat. v 111. BI. (1833, št. 25.). Razen omenjenih nemških in ponemčenih poezij je napisal Prešeren nekaj nemških prigodnih pesmic (Gelegenheitsgedichte), ki so se našle na raznih krajih. V ljubljanski licealni knjižnici (Sig. 20843 II. C. b. 2) je natisnjena napitnica »Wohl ist ein schOnes, selges Loos gefallen Euch zweien . . .«, nazdravljena dr. Tomanu in nje¬ govi ženi 11. dne aprila 1836. 1. na dan njiju poroke. Na drugi strani tiskanega izvoda je napisal uradnik licealne knjižnice, Juri Kosmač, opombo: »Gedichtet von Dr. Franz Prešerin«. Poslovenil je pesemco L. Pintar (gl. »Lj. Zv.« 1896, str. 583.—84.). V Levstikovem gradivu za Prešernovo izdajo je našel L. Pintar prepis 5 nemških Prešernovih spominskih listov z naslovom »Stamm- buch-Blatter« — poslovenil jih je L. P. (gl. »Lj. Zv.« 1897, str. 56.); na¬ dalje sonet »Chorwolfe« z akrostihom »An Pauschek und Stelzich« ■— prevedel ga je L. P. (»Lj. Zv.« 1897, str. 123.), obširneje razpravlja o ■Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 55 830 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. njem »Lj. Zv.« 1897, str. 377. — 380. in 1898, str. 188., 255.); dva nemška nagrobna napisa, prvi na grobu Emila Korytka, drugi na grobu Marije Simonetti (poslov. L. P. v »Lj. Zv.« 1897, str. 447.). — Z naslovom »Literarische Scherze in August Wilhelm von Schla- gels Manier« je v abecedni vojski napisal Prešeren več zabavljic; tretja zabavljica »Relata refero« je nemški sonet (poslov. L. P. v »Lj. Zv«. 1898, str. 185.), četrta je tudi nemški sonet z naslovom »Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo« (poslov. L. P. v »Lj. Zv.« 1898, str. 187.). C. kr. apelacijskemu svetniku Antonu Čopu je zapel v slovo nemški sonet o priliki njegove premestitve v Ce¬ lovec (Carniolia V., št. 74, 13. januarja 1843; posl. L. P. v »Lj. Zv.« 1896, str. 191.), hčerki svojega šefa, Lujizi Pesjakovi, pa za god pesemco, natisnjeno v »Lj. Zv.« 1881. 1., str. 377. Prešeren je torej dokaj pesmi sam zložil v nemškem jeziku, nekaj pa jih ponemčil; vzroka za to nam je po mojem mnenju iskati v tem, da je skušal priznanje, ki so mu ga Slovenci odrekali, ker ga niso razumeli, doseči vsaj pri Nemcih, katerim je hotel pokazati, da ga ni šteti v enako vrsto z drugimi poetastri po receptu njego¬ vega »pisarja«. Razen pesnika samega pa so že omenjeni njegovi častilci se¬ znanjali Nemce z njegovimi nesmrtnimi poezijami in njegovim živ¬ ljenjem. Avgust Dimitz, znani kranjski zgodovinar in bivši finančni ravnatelj v Ljubljani, je priobčil v »Blatter aus Krain«, ki so izhajali kakor priloga k »Laibacher Zeitung«, 1. 1861. v št. 22. z dne 1. junija »Das unverweste Herz« (Neiztrohnjeno srce) (aus dem Slovenischen des Dr. Fr. Prešeren von A. D.); v štev. 26. z dne 28. junija »Wohin« ? (Kam?) in »Zum Abschied« (K slovesu); v št. 31. z dne 3. avgusta »Verlorner Glaube« (Zgubljena vera) in v št. 46. z dne 16. novembra »Zum Andenken Andreas Smoles« (V spomin Andreja Smoleta). V Vodnikovem spomeniku pa je objavil na str. 90.—91.: »Zu Valentin Vodnik’s Gedachtniss« in »Der Sanger« (Orglar). V opombi za tema prevodoma se izreka želja, da bi tisto slavljeno pero, ki je oskrbelo »Volkslieder aus Krain« (Anast. Griin), podalo v nemškem prevodu tudi Prešernove bisere »V slavo slovenskega imena in v veselje vseh za lepo dovzetnih src.« Razen prevodov je A. Dimitz napisal v »Blatter aus Krain« 1. 1865. v št. 5 z dne 4. fe¬ bruarja članek »Vodnik und Prešeren, ein Gedenkblatt zum 3. und 8. Februar 1865«, v katerem opisuje na kratko življenje obeh pe¬ snikov. Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. S31 Njegov brat Ludvik Dimitz, sedaj dvorni svetnik v polje¬ delskem ministrstvu, je prevedel več Prešernovih pesmi. V časopisu »Triglav« je izšel v št. 13. z dne 14. februarja 1865. 1. njegov prevod: »Ghasele von Prešeren« (Žalostna komi! neznana je resnica, da jo ljubim.). Frei iibersetzt von Ludwig Dimitz — in v št. 27. z dne 4. aprila 1865. 1. zopet »Ghasele«: »Al’ bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve« . . . Nadalje je v »Laibacher Zeitung« iz leta 1866. v št. 18. z dne 23. januarja priobčil sonet: »Oči pri nji v deklet so bile sredi« ... in v št. 20. istega letnika z dne 26. ja¬ nuarja gazelo: »Pesem moja je posoda tvojega imena« . . . V zborniku »Oesterr. Ungar. Revue«, v knjigi XIV., 2. zvezku je priobčil osem sonetov z naslovom »Sonette von Franz Prešeren. Aus dem Slovenischen tibersetzt von Ludwig Waldeck (= Dimitz)«, in to: »O Vrba . . .«, »Ni znal molitve . . .«, »Bilo je, Mojzes . . .«, »Zgodi se včasih . . .«, »Oči pri nji v deklet so bile sredi . . .«, »Kadar previdi učenost zdravnika . . .«, »Odprlo bo nebo . . .« in magistrale sonetnega venca. Vse te sonete je ponatisnil »Lj. Zvon«, prof. G. Krek pa je sprejel v svojo »Slavische Anthologie« prva dva prevoda. — V knjigi 14., zvezku 6. istega zbornika pa je objavil L. Dimitz jako simpatično in toplo pisan članek »Franz Prešeren, der Dichterftirst der Slovenen«, v katerem poveličuje v lepem jeziku našega pesnika. Prof. A. Funt ek, znani mojster v prevodih, je prevedel za du¬ najski koncert »GlasbeneMatice« Prešernovo »Pod oknom« — »Stand- chen«. To je brezdvomno najlepši in najboljši prevod znane Pre¬ šernove pesmi. Ali je Funtek prevedel še kaj več pesmi našega pesnika, mi ni znano. Ludvik Germonik, Korošec, Levstikov in Radičev prijatelj, nemški literat, živeč na Dunaju, je ponemčil Prešernovi baladi »Tur¬ jaška Rozamunda« in »Povodnji mož«. Prva je izšla z naslovom »Rosamunda von Auersperg«. Ballade nach dem Slovenischen Pre- šerens im Nibelungenversmafi, vviedergegeben von Ludwig Ger¬ monik v »Triglavu« 1. 1865., v št. 24. z dne 24. marca. V opombi piše: »Um ftir den Ausdruck mehr Spielraum zu gewinnen, habe ich statt der Assonanzen (Wiederkehr des gleichen Vokals) im Ori¬ ginale den Nibelungenvers gewahlt. Drugi prevod je izšel z naslovom »Der Wassermann« v »Blatter aus Krain« 1. 1865., v št. 48. z dne 2. decembra. Koj za prevodom sledi prozaični spis »Zur Sage vom Wassermann«. V njem opozarja Germonik na Valvasorjev vir, pri¬ merja Prešernovo balado s slično snovjo A. Griina »Die Stromm- 55* 832 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. braut. Eine krainische Sage« in omenja isto snov pri drugih pesnikih. Končno ocenjuje Prešernovo balado ter piše med drugim: »Prešeren nannte das anmuthige Opfer des Wassermannes zuerst Salika und die Beibehaltung dieses Namens schien mir ftlr den deutschen Leser entsprechender. Auch kntipft sich daran ein anekdotischer Bezug, wie dies haufig bei unserm Dichter vorkommt. Rosalia hiefi ein liebliches Wirthstdchterlein des vulgo Dolenz (Nr. 20) in der Karl- stadter-Vorstadt von Laibach, welches des Dichters Aufmerksamkeit erregt hatte. Halb ziirnend, halb scherzend tibte er poetische Rache, weil ihm nicht die gleiche Aufmerksamkeit ward. Mehr absichtlich als zufallig mag auch in der zweiten Zeile der funften Strophe das Wortspiel (Prešerna se brani) sein, mit welchem der Dichter seinen Namen dem Gedichte einflicht. Die so gefeierte Rosalia lebt noch in Unterkrain als stattliche Matrone. Ein Bild von ihr hatte Langus gemalt« O tej stvari razpravija tudi L. Pintar v svojem članku »Pre¬ šernova pesem o povodnem možu« (»Lj. Zvon. 1897., str. 170.) ter oporeka Levstikovemu domnevanju, ki izraža isto misel kakor Ger- monik v navedenih vrsticah. Levstik govori splošno, da se je res kdaj branila kaka Žalika Prešerna; ker pa Germonik navaja določeno deklico, ki je še živela, ko je pisal svoj članek, mu bode vendar prisoditi več verjetnosti, nego misli L. Pintar o Levstikovem poročilu. Obe baladi in Prešernov uvodni sonet je sprejel Germonik v zbirko svojih pesmi »Alpengliihen«, ki je 1. 1897. izšla v drugi izdaji. K. M el z er je prevedel »Abschied von der Jugend« (Slovo od mladosti) v listu »Carinthia« 1849. 1., v št. 79. To sem posnel iz omenjenega članka A. Dimitza v »Blatter aus Krain«. Drugega ne vem o njem. Največ Prešernovih pesmi je prevedel Anton grofPace, sedaj sekcijski načelnik v ministrstvu za notranje stvari. Na gimnaziji mu je bil sedanji profesor Levec domači učitelj, in ž njim je prebiral Prešernove in Jenkove poezije. Pacetu, ki pozna slovensko literaturo — izvzemši novejšo — bolje nego kak maturant, ker mu je znana tudi po vsebini, se je omilil Prešeren tako, da ga je še dijak začel prelagati v nemščino in da je že leta 1889. izdal zbirko »Lieder des Franz Prešeren. Deutsch von A. Pace.« V tej zbirki so vse pesmi, ki so v Prešernovi izdaji v prvem oddelku z naslovom »Pesmi«. Iz nje je vzel prof. G. Krek za svojo antologijo: »Unter dem Fenster«, »Andenken«, »Die unverehelichte Mutter«, »Beim Abschied«. V let¬ niku »Triglava« 1868. L, v št. 30. z dne 11. julija je natisnjen Pacetov Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. 833 prevod »An die Saiten« (Strunam). — Grof Pace ima v rokopisu pre¬ vedenega celega Prešerna, izvzemši »Krst pri Savici«, sonetni venec in tiste pesmi, ki jih imajo razne izdaje v dostavku. Skoda da nam ni oskrbel celotne izdaje Prešerna v nemškem prevodu! — Posebno veliko je storil v proslavo Prešerna Heinrich Penn, rodom Ljubljančan, nemški pisatelj in pesnik, sedaj bivajoč na Dunaju. Spomladi 1. 1866. je izšel njegov popolni prevod »Krsta pri Savici«, natančno v metru izvirnika, z naslovom »Zum 8. Februar, dem Todestage France Prešerens.« Die Taufe an der Savica. Epos aus dem Slov, des France Prešeren,« najprej v podlistku »Triglava« (št. 12, 29, 32, 33, 36 in 37), čigar uredništvo je po odstopu Petra Radiča prevzel Pour, potem pa v samostojni knjižici v zalogi Otona Wagnerja. Prevod je dober in natančen. Na pomoč je bil Pennu Levstik, ki je ž njim pregledoval besedilo prevoda. Karl pl. Thaler je obširno govoril o eposu in prevodu v »Neue Freie Presse«. V istem letu je objavil Penn v »Oesterreichische Gartenlaube«, katero sta urejevala in izdajala on in Sacher - Masoch v Gradcu, životopis Pre¬ šernov, kateremu so bili pridejani prevodi: »Motto«, «Kam«, »Neza¬ konska mati«, »Pevcu« in sonet »Bilo je, Mojzes! . . .« Životopis z istimi prevodi je izšel potem 1. 1867. tudi v zalogi Otona Wagnerja v Ljubljani. — V »Hausfreundu«, katerega je v Lipskem urejeval Wachenhusen, je priobčil Penn 1. 1868. zopet biografsko črtico o pesniku z njegovo sliko po oljnati sliki, ki jo je imel Bleiweis. L. 1875. se je obrnil dvorni svetnik baron Falke, ki je izdajal nekak letopis »Die Dioscuren«, do Penna, da mu napiše članek o Prešernu, ki je 1. 1876. res tudi izšel. — O priliki smrti Anastazija Grtina 1. 1876. je pisal Penn v podlistku »Wiener illustriertes Extrablatt« tudi o njegovem genialnem rojaku in učitelju v Klinkowstromovem zavodu. L. 1877. je objavil Penn prevod pesmi »Neiztrohnjeno srce« v svoji zbirki »Charakterkopfe«; ta prevod je poprej v graškem društvu »Tafelrunde« javno deklamiral. Istega leta je čital o Prešernu v du¬ najskem društvu »Verein der Literaturfreunde« ter je ob tej priliki deklamiral vse doslej imenovane prevode, izvzemši »Krst pri Savici«, in zraven še »Izgubljena vera« in pa sonete »Očetov naših . . .«, »Sanjalo se mi je . . .« in »Memento mori«. »Slovenski Narod« je o tem predavanju obširno poročal. Potem je ustanovil na Dunaju list »Dichterstimmen aus Oesterreich-Ungarn«, v katerem je poleg drugih poročil o slovenski literaturi objavil tudi prevod pesmi »Hčerin svet« in soneta »Življenje ječa . . .«. Odlični list »Heimat« je pri¬ nesel soneta »Ni znal molitve . . .« in »O Vrba! . . Razen tega 834 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. je izšel prevod soneta »Ni znal molitve . . .« v prvem zvezku »nove lirike«, katerega je izdal Max Bern pri Filipu Reclamu v Lipskem. L. 1888. je objavil v »Magazin fiir die Literatur des In- und Auslandes« v Draždanah, ki sta ga tedaj urejevala Bleibtreu in Kirch- bach, obsežen essay »Franz Prešeren und Anastasius Grtin«. L. 1889. je izšlo v »Oesterreichisch-Ungarische Revne«, katero je urejeval B. Meyer, slično delo »Zwei osterreichische Dichter« (Franz Prešeren und Anton Graf Auersperg). »Oesterreichisches Dichterbuch«, ki ga je letos izdal Cl. Kosel, pa ima prevod Prešernovih pesmi »Hčerin svet« »Der Tochter Rath« in sonet »Zeit ist der Henker in dem Kerker: Leben . . .« (»Življenje ječa . . .«). Zanimiva je tudi prva javna Prešernova slavnost v ljubljanskem deželnem gledališču, za katero si je pridobil Penn obilo zaslug. V družbi s Tomanom, Bleiweisom, Costo, Levstikom, Malavašičem, Ra¬ dičem in drugimi se je sprožila ideja, prirediti Prešernovo slavnost. Ideja se je izvršila in uspela nad vse pričakovanje. Tedanji gleda¬ liški ravnatelj Calliano je radovoljno ugodil, in tako se je ta spo¬ minska predstava na čast Prešernu sijajno uprizorila 2. dne decembra 1865. 1. v deželnem gledališču. »Laibacher Zeitung« z dne 2. dec. 1865. 1. je prinesla naslednje naznanilo: »Samstag den 2. December 1865. Festvorstellung zur Geburtstags-Feier des vaterlandischen Dich- ters France Prešeren. »Krst pri Savici« (Die Taufe an der Savica), Epos von Prešeren, in Scene gesetzt von Heinrich Penn, mit lebenden Bildern (Tableaux), arangiert von K. von Goldenstein.« Najprvo je bil Levstikov prolog, katerega je govoril Penn; temu je sledila apo- teoza Prešerna, pri kateri se je ovenčal pesnikov kip, ki ga je iz mavca izdelal domači kipar Saiz po Bleiweisovi sliki. To je bil prvi pesnikov kip. Nato se je igrala Tittlova ouvertura iz slovanskih motivov, potem je zapel slovenski kvartet Prešernovega »Mornarja«, katerega je uglasbil Ledenik, in še nekaj pesmi, in končno se je uprizoril »Krst pri Savici«, katerega je Penn uredil za melodramo z živimi podobami. Penn je igral »Črtomira«, Nolli, sedanji režiser slovenske opere, »pevca«, gdč. Frbhlich »Bogomilo«. Slikar Kurz pl. Goldenstein je uprizoril štiri žive podobe: I. »Boj poganskih Slo¬ vencev«, II. »Črtomir vidi prvič Bogomilo«, III. »Črtomirjevo slovo od Bogomile« in IV. »Črtomir oznanja poganskim Slovencem krščansko vero«. Uspeh je bil sijajen, gledališče natlačeno polno; z dežele je prišlo mnogo občinstva, in gledališka vrata so morala ostati odprta, ker so ljudje na cesti stopali na klopi in stole, da bi kaj videli in čuli. Vsi dostojanstveniki so bili navzočni, in ploskanja ni bilo konca. Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. 835 Dne 9. decembra se je morala predstava ponoviti. Od 1. 1848. so bili ob tej priliki gledališki listi prvikrat slovenski. — Tudi Prešernova učenka, hči njegovega šefa, Lujiza Pesja¬ kova, se je izkazala svojemu nepozabnemu učitelju hvaležno ter je prevajala njegove pesmi v nemščino. Izmed prevajalcev je ona največ občevala s Prešernom. Svoje spomine nanj je prelepo popisala v članku »Iz mojega detinstva« (Lj. Zv. 1886, str. 673). Cimperman pripoveduje v »Ljub. Zvonu« (1881. 1., str. 376.), da je Prešeren iz Kranja po slu poslal svoje »Poezije« nekdanji učenki. Ko je bila mlada gospica Lujiza nekoč, že po prejemu Prešernovih poezij, pre¬ vedla na nemški jezik pesem »Izgubljena vera«, pokaže svoj prevod Mihi Kastelcu, ki ga »ves razvnet« pošlje Prešernu v Kranj. Pesnik je naročil, srčno razveseljen, mlado prelagateljico pohvaliti z opo¬ minom, »naj le pridno napreduje v poeziji.« Pozneje je objavljala Lujiza Pesjakova prevode Prešernovih pešmi v feljtonu »Triglava«. V 1. št. z dne 3. januarja 1865. 1. je natisnjeno najprej njeno posvetilo »An Dr. Franz Prešeren«. »Du hehrer Geist, du, dessen Grbfie Ich staunend schon als Kind verehrt, Du Strahlenlicht so fruh erloschen, So tief betrauert, schwer entbehrt — O ziirne nicht dem eitlen, kuhnen Wagen Dein Lied in fremden Laut zu ubertragen. Und wie du einst voli Huld und Gute Zur Schiilerin mich hast erkor’n, Und wie du lehrend mir gewiesen Des Wissens reichen, goldnen Born — So hor' auch jetzt das Echo deiner Lieder Und blicke mild und segnend zu mir nieder!« Potem slede z naslovom »Poesien von Dr. Franz Prešeren frei iibersetzt von L . . —«: »Motto« in »Bitte« (Prošnja), v št. 3. z dne 10. januarja »Unterm Fenster« (Pod oknom), v št. 5. z dne 17. januarja »Den Madchen« (Dekletam), v št. 6. z dne 20. jan. »Verlorner Glaube« (Zgubljena vera), v št. 7. z dne 24. januarja »Beim Abschied« (K slovesu), v št. 10. z dne 3. februarja »Dem Andenken Valentin Vodniks« (V spomin Valentina Vodnika), v št. 16. z dne 24. februarja »Grabesanderung« (Prekop), v št. 37. z dne 9. maja »Der Leiermann« (Orglar), v št. 73. z dne 12. septembra »Trinklied« (Napitnica) in »Zur Erinnerung an Prešerns Geburtstag« (3. dec. 1800) »Dem Dichter« (Pevcu), v št. 20. z dne 9. marca 1866. 1. »Befehle« (Ukazi). 836 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. Feliks baron Pino je priobčil v listku »Lj. Zvona« 1896.1., str. 516. lep prevod Prešernovega soneta »Memento mori«. Ali je baron Pino prevedel še kaj več Prešernovih pesmi, mi ni znano. Vinzenz Rizzi, nemški pesnik, je poznal Prešerna osebno. Sprijateljil se je ž njim še mladenič in potem ponemčil nekaj nje¬ govih pesmi, tako: »Die Macht der Erinnerug« (Sila spomina) in »Der Seemann« (Mornar), ki sta natisnjeni v »Illyr. BI.« št. 9. in 20. leta 1844., ter »Leiermann« (Orglar) v »Monatsschrift fiir Karnten« 1849, katero je sam izdajal v Beljaku. Rizzi je spisal tudi dobro kritiko o Prešernovih poezijah, ki je bila priobčena v istem listu. Umrl je 1. 1856. kot urednik »Klagenfurter Zeitung« (Lj. Zv. 1881. L, str. 579.). A. Dimitz je pisal o njem v »Blatter aus Krain«, št. 5. z dne 4. febr. 1865.1.: »V. Rizzi, unser zu Triih geschiedener talentvoller Landsmann, hat bisher die gelungensten Ubertragungen einzelner Gedichte (sc. Pr.) geliefert« Alojz Rudolf, korektor v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, je prevedel v zbirki »Gedichte von Franz Prešeren« naslednje pesmi: »Rosamunda von Auersperg«, »Die Wiederbestattung« in »Die Arznei der Liebe«; ponatisnjene so iz letnika »Herbstbluten«, ki ga izdaje penzijsko podporno društvo c. kr. dvorne in državne tiskarne (Lj. Zv. 1897. 1., str. 580.). V letniku 1894. 1. je prevedel: »Geslo«, »Strunam«, »Prošnja«, »Ukazi«, »Za slovo«, »Sila spomina«, »Mornar« in »Soldaška«. Prof. Eduard Samhaber, rodom Nemec, je izdal o Pre¬ šernu lično knjižico »Preširenklange« 1880. To je edina samostojna večja nemška knjiga o Prešernu. Ko je bil Samhaber L 1878. pre¬ meščen v Ljubljano, mu je bil Prešeren neznano ime. Njegovi pri¬ jatelji Lazar, Levec in Levstik so ga nanj opozorili; čital je Prešer¬ nove nemške pesmi, in pesnik se mu je omilil. Končno je poskusil eno pesem, katero mu je prevedel v prozi prof. Lazar, zložiti nemški (nachdichten). Lazar je imel veliko veselje ž njo in ga je izpodbujal na nadaljnje delo. Tako je prišla Samhaberju misel na¬ pisati svoje »Preširenklange«. Levec mu je podal životopisne podatke, tri kandidatinje: gdč. Bohinec, Šušteršič in Kobilca pa so mu dajale dobesedne prevode v prozi. Seveda taki dobesedni prevodi niso bili vedno vzorni, in včasi je bilo celo težko iz njih posneti vsebino. Samhaber mi je sporočil vsebino enega soneta, ki je res težko um¬ ljiva, in dostavlja: »Armer Prešeren! Ich glaube, ich habe mich in dich hineingeftihlt und deinen Gedanken im fraglichen Sonett die Form verliehen, die Deiner whrdig war«. Ko je imel Samhaber nekaj Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. 837 Prešernovih pesmi ponemčenih, jih je vpletel v njegov životopis, in tako so izšli njegovi »Preširenklange« 1880. 1. Slovenci so knjigo z veseljem pozdravili; očitalo se je sicer Samhaberju, da se ni dovolj naslanjal na izvirnik, a temu očitanju je sam izpodbil tla, pišoč na strani 86.: »So geben sich meine Preširenklange durchaus nicht als Prešireniibersetzungen, und es ware weit gefehlt, mit schulmeister- licher Angstlichkeit Originaltext und Klange gegenuberzustellen . . .« Vendar se mora priznati, da se mu je marsikateri prepev lepo posrečil. Na podlagi Samhaderjeve knjige je postal Prešeren znan tudi v Nemčiji. Prof. Levec je poročal v »Lj. Zvonu« 1881. 1., str. 55., ka¬ teri listi so ocenili Samhaberjevo knjigo in pisali o Prešernu. Temu poročilu naj dodam, da je Joh. Scherr vzel iz »Preširenklange« pesem »Die verlassene Mutter« v »Bildergaal«, da je Norrnann napisal na podlagi knjige razpravo o Prešernu v »Perlen der Weltliteratur«, in da je Otto Leixner pisal o njem v svoji knjigi »Geschichte der Weltliteratur«. Samhaber mi piše: »So war das Btichlein nicht um- sonst geschrieben; es streute Samen aus, die aufgegangen sind.« V kratkem izidejo Samhaberjevi »Preširenklange« na novo v izdaji njegovih zbranih poezij. Samhaber mi piše, da izidejo prepevi v novi obleki, ker jih hoče predrugačiti, njegova »total misslungene Umgestaltung der Taufe an der Savica« pa izostane. • * V podlistku »Laibacher Zeitung« št. 5. z dne 8. januarja 1866. 1. je izšel prevod »Die Nonne und der Kanarienvogel«, ki pa je brez podpisa, samo v oklepaju je vir (Čbelica Band V., Seite 13). (Prim, k tej pesmi »Lj. Zv.« 1881. L, str. 256.) Pregled prevodov nam podaje zanimivo statistiko. Prevedli so: Prešeren 9 pesmi, A. Dimitz 7, L. Dimitz 11, Funtek 1, Germonik 3, Pace 17 (natisnjenih, druge v rokopisu), Melzer 1, Penn 15, Pesja¬ kova 12, Pinno 1, Rizzi 3, Rudolf 11, Samhaber 24. Po številu so pesmi prevedene (Pacetove štejem samo natisnjene): »Strunam« 2krat (Pace, Rudolf); »Dekletom« 4krat (Preš., Pace, Pesj., Samh.); »Pod oknom« 4krat (Funtek, Pace, Pesj., Samh.); »Prošnja« 3krat (Pace, Pesj., Rudolf); »Kam?« 5krat (Preš., A. Dim., Pace, Penn, Samh.); »Ukazi« 3krat (Pace, Pesj., Rudolf); »Za slovo« 4krat (Pace, A. Dim., Pesj., Rudolf); »Sila spomina« 4krat (Preš., Pace, Rizzi, Ru¬ dolf); »Izgubljena vera« 6krat (Preš., A. Dim., Pace, Penn, Pesj., 838 Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci. Samh.); »Mornar« 4krat (Preš., Pace, Rizzi, Rudolf); »Soldaška« 2krat (Pace, Rudolf); »V spomin Valentina Vodnika« 3krat (A. Dim., Pace, Pesj.); »V spomin Andreja Smoleta« 3krat (A. Dim., Pace, Samb.); »Od železne ceste« Ikrat (Pace); »Zapuščena« 2krat (Preš., Pace); »Nezakonska mati« 3krat (Pace, Penn, Samh.); »Pevcu« 4krat (Pace, Penn, Pesj., Samh.); »Hčerin svet« Ikrat (Penn); »Turjaška Rozamunda« 2krat (Germonik, Rudolf); »Zdravilo ljubezni« Ikrat (Rudolf); »Povodnji mož« Ikrat (Germ.); »Prekop« 3krat (Preš., Pesj., Rudolf); »Neiztrohnjeno srce« 3krat (A. Dim., Penn, Samh.); »Orglar« 4krat (A. Dim., Pesj., Rizzi, Samh.); »V spomin Matija Čopa« Ikrat (Samh.); »Slovo od mladosti« 2krat (Melzer, Samh.); »Glossa« Ikrat (Samh.); »Gazele« 1., 3., 6. in 7. po enkrat. Od sonetov: »Očetov naših . . . .« 3krat (Germ., Penn., Samh.); »Kupido, ti in tvoja starka . . .« Ikrat (Samh.) ; »Je od veselga časa . . .« Ikrat (Samh.); »Mokrocvetoče rožce . . .« Ikrat (Samh.); »Obdajale so . . .« (Ikrat (Samh.); »Magistrale« Ikrat (L. Dimitz); »Ni znal mo¬ litve . . .« 3krat (L. Dim., Penn, Samh.); »Sanjalo se mi je . . .« Ikrat (Penn); »Togenburg« Ikrat (Preš.); »Bilo je Mojzes . . .« 3krat (L. Dim., Penn, Samh.); »Zgodi se včasih . . .« 2krat (L. Dim., Samh.); »Oči pri nji . . .« Ikrat (L. Dim.); »Kadar previdi . . .« Ikrat (L. Dim.); »Odprlo bo nebo . . .« 2krat (Preš., L. Dim.); »0 Vrba . . .« 3krat (L. Dim., Penn, Samh.); »Popotnik pride . . .« Ikrat (Samh.); »Živ¬ ljenje ječa . . .« 2krat (Penn, Samh.); »Memento mori« 3krat (Pino, Penn, Samh.); »Krst pri Savici« Ikrat (Penn); »Nuna in kanarček« Ikrat; »Zdravica« Ikrat (Pesj.). Prešernovo geslo je prevedeno 4krat (Preš., Penn, Pesj., Rudolf). Ker ga je Prešeren prevedel po stari obliki, je Pennov prevod najboljši in se glasi: »Ich fiirchtete und hoffte lang, Bis Furcht und Hoffnung ich bezwang, Leer ist das Herz, ist ohne Gliick, Wunscht Furcht und Hoffnung sich zuriick«. Moja naloga ne more biti, da bi presojal in ocenjal razne pre¬ vode, samo toliko bi omenil, da se mi zdita za prevod najtežji pesmi »Pod oknom« in »Nezakonska mati«; prvo je po moji sodbi najbolje prevedel Funtek, drugo pa Pace. Toliko o prevodih! Mnogo se je tudi pisalo o Prešernu po nemških listih. Razen že omenjenih razprav, ki so jih priobčili razni prevajalci, omenjam še naslednje: V ruskem časopisu »Moskauer deutsche Zeitung« 1881. leta 71. — 73. je objavil Ivan Naglič o Prešernu in njega poezijah raz- Rado Murnik: Prešernova vrtnica. 839 pravo z naslovom »Poetische Klange vom Fusse des Triglav« (»Lj. Zv.« 1881., str. 643.). P. pl. Radič je v 2. št. lista »Auf der Hohe«, ki ga je izdajal nemški pisatelj Sacher Masoch, priobčil članek »Der slovenische Dichter Preširen« (»Lj. Zv.« 1881, str. 710), in v dunajski »Heimat« 1. 1882., št. 8., razpravico »Anastasius Griins Lehrer, France Preširen, als deutscher Dichter«. V Lipskem pa je izdal 1882. 1. v posebni brošurici Prešernove nemške poezije z naslovom »Anastasius Griins Lehre rund Freund, der slovenische Dichter Preširen als deutscher Poet«. — V knjigi »Neues illustriertes Ehrenbuch, herausgegeben von Teuffenbach« je simpatiški pisan životopis Prešernov iz peresa nekega Groberja (»Lj. Zv.« 1894, str. 320.). — Dunajski list »An der schonen blauen Donau« pa je v svoji 22. št. z dne 15. novembra 1892. 1. na posebni glasbeni prilogi priobčil »Unter dem Fenster« v Samhaberjevem prevodu; pesem je uglasbil za samospev s spremlje- vanjem klavirja Gustav Adolf Schmidt. Prepričan sem, da moj spis ni popoln, in da sem marsikaj prezrl; toda vedoma nisem izpustil ničesar. Zato naj zadošča to delo v proslavo našega velikega genija. PREŠERNOVA VRTNICA Spisal Rado Murnik. h, Anka!« je vzdihnila Nina nejevoljna. »Torej pojdem iz Kranja, ne da bi bila videla Prešerna. In mama se ne da preprositi, da bi še ostali.« »Saj se vrneš drugo leto.« »O — izvrstna tolažba!« je porogljivo odvrnila Nina in se glo¬ boko poklonila sestrični. »Hvala lepa, ti usmiljena sestrica!« Anka se ji je smejala in jo rahlo udarila po rami. Gospodični sta sedeli za vrtno mizico kraj stare hiše v Kranju. Na prvi pogled je prevladala bujno razvita Nina, Italijanka z žarnimi črnimi očmi; vitkejša Anka pa je zanimala s skrivnim mirom v modrih očeh in tihih potezah, ki notranjim čuvstvom niso dovolile tako lahko zu¬ nanjega izraza. 840 Rado Murnik: Prešernova vrtnica. »Ali naj se skrijem, kadar pride voz, kaj praviš?« je preudar¬ jala Italijanka in lokavo zamižala. »Ali kaj naj storim ? No ?« »Morda greš pa z mano malo na Gaštej, še enkrat pogledat naš Kranj ?« »Dobro, preljubo moje detel« jo je pohvalila nagajivka. In da bi bolje oponašala dolgočasni glas ene izmed nekdanjih učiteljic v ljubljanskem samostanu, si je stisnila s kazalcema nos: »Ostani vedno tako brihtna ino modra, moja draga deklica!« Potem pa je skočila po solnčnik in slamnik, potegnila Anko za sabo in zaropotala ž njo po lesenih stopnicah. Šalila se je vso pot. Ko sta pa postali na Gašteju nasproti starodavnega mesta, jo je prevzela zopet otožnost. V jarki svetlobi so se med živim zelenjem blestele zale hišice onkraj hitre Save na pečini in se skrivale v koketni sramežljivosti druga za drugo. Čudovito so zaigravali popoldanski žarki na strehah, grajskih stolpih in zvonikih cerkva. Nad razpokanimi zidovi sivega gradu se je izpreletavalo dvoje belih golobov in odplulo preko sinje reke na polje. V zaklonu pa so se svetile predstraže Triglava: Storžič, Grintavec in tovariši, vsi posuti z zlatim prahom. Zamaknjena je občudovala Nina to krasoto. Tu jo je zdramila Anka. »Nina! Prešeren!« Mladenka se je zgenila od veselega presenečenja in se hitro okrenila. Po poti od Stražišča je prihajal precej velik in krepak gospod v dolgem zelenem »kvekarju«. Levica mu je tičala v žepu, desnico je pa držal na hrbtu. Glavo je nosil ponosno pokoncu, na njej ci¬ linder, potisnjen nekoliko v stran in nazaj. Dolgi temni lasje, na sencih že osiveli, so mu padali v lahnih kodrih na rame. Obriti, zdravozagoreli obraz je kazal izredno srčno dobroto. Pod čisto- belim, nenavadno lepim čelom pa je v modrosivih očeh gorela mehkočutna sanjavost in so se obenem vžigali bliski zmagovalne genialnosti. »Dober dan, gospod doktor!« ga je pozdravila Anka. »To je lepo, da sva vas srečali! Moja sestrična Nina tukaj vas je hotela videti na vsak način.« Prešeren je vljudno odzdravil. V mali, elegantni roki je vrtel napol vzcvelo rdečo vrtnico, svojo ljubljenko med cvetlicami. »Iskali sva vas že na domu in vam prinesli planinskih-rož,« je pripovedovala Anka. Rado Murnik: Prešernova vrtnica. 841 »Če bi bil to vedel, bi bil pa gotovo počakal doma,« se je na¬ smehnil pesnik. »Prav žal mi je, da se vama morem zahvaliti šele tu.« »Gospod doktor,« je nadaljevala Anka, »o da bi vedeli, kakšna navdušena častilka vaših pesmi je ta Italijanka!« Mlada tujka je nehote povesila oči in zardela do las. »Italijanka! Pa še kakšna! No, pa vendar razume prav dobro slovensko. Hodili sva skupaj v šolo k uršulinkam v Ljubljani, in jaz Nine nisem hotela slišati, če je govorila v drugem jeziku. Sicer je pa le mama z Laškega, papa je Slovenec.« Vtem pa je pricapljal razoglav, bos deček in se ustavil za doktorjem. Nezaupljivo je opazoval nekaj časa lepi gospodični, mencal nogo ob nogo in namigaval sestrici, ki je bila obstala plašna, s prstom v ustih, više gori na cesti. Ko je pa fant videl, da se gospod le nič ne zmeni zanj, je pristopil bliže, korajžno pocukal Prešerna za škric in se oglasil: »Dohtar, fig!« »Ne vem, očka, če jih imam danes še kaj,« ga je postrašil Prešeren in segnil v žep. »Kdo si pa ti?« je vprašala Nina dečka. »Tonček. Tam je pa Marička. Bova oba jedla.« Ko je Tonček zagledal zavitek v doktorjevi roki, je proseče plosknil parkrat z dlanmi, pokimal in se obliznil. Naglo je vzel svoje smokve in odhitel ž njimi skokoma k dekletcu. »Bog povrni!« je kričal oddaleč, za njim pa sestrica. »Gospod doktor!« se je ohrabrila Nina. »Zdaj pa podarite še nam kaj! Ali mi daste svojo rožico v spomin, če vas prav lepo prosim ?« »Zakaj ne?« je odgovoril in ji podal vrtnico. »Meni pa nič?« se je pritožila Anka v šali. »Drugikrat!« je obljubil Prešeren in se prijazno poslovil. »No, kako ti je povšeč naš doktor ?« je vprašala Anka črez nekaj časa. »Ne morem povedati — tako čudno mi je bilo, ko sem stala pred njim! Kar nič nisem mogla izpregovoriti. Preveč sem se bala, da ne bi zinila kaj neumnega.« »Kaj ne, kako je domač!« »In vendar je v njem nekaj nevsakdanjega, visokega!« je pri¬ stavila urno Nina in poljubila vrtnico. »Čutila sem se tako majhno in slabo proti njemu. In nikoli ne pozabim tega plemenitega obraza, teh oči, ki nekaj govori iz njih, da več vidijo nego naše navadne.« 842 Rado Murnik: Prešernova vrtnica. »In kaj boš pa z rožo ?« »O, to svetinjo že dobro shranim. Saj mi jo je podarila roka, ki je napisala že toliko lepega. Veš . . . pri nas na Laškem pravijo, da preti darovalcu velika nesreča, če izgubiš njegov dar. Kadar ga pa najdeš, se izpremeni nesreča spet v srečo.« »In ti verjameš takim vražam? Beži, beži!« Počasi sta se vrnili domov ... V mraku je šla Anka v sobo po svetilnico. Kar je prihitela Nina vsa razburjena za njo, omah¬ nila na posteljo in se začela jokati. »Kaj pa ti je vendar? — Nina! Nina!« »Ah . . . Izgubila sem — vrtnico!« In iskali sta je obedve povsod zastonj. * Mrka senca je bila legla na Kranj. Jezen jutranji veter se je vojskoval z lenimi oblaki in pretrgal sivo vojsko, na več krajih. Toda navzlic vsem naporom ni mogel razgnati sovražnikov solnca. V vrtičku nad Savo sta stali Anka in Nina, ki je bila ravnokar zopet došla s starši na gorenjsko letovišče. »Kaj dela naš doktor?« je vprašala precej, ko sta bili sami. In ne da bi počakala odgovora, je hitela: »Ves čas sem sanjarila o njem. Ah, čisto sem zaljubljena vanj in v njegove »Poezije«. Mama pravi, da sem prismojena. Pa to me nič ne ženira. In veš kaj ? Kmalu po Svečnici sem iskala v mapi risbo Kranja, da bi kaj izdelala papanu za god. In kaj misliš, da sem našla? — Prešernovo vrtnico!« »Čuden slučaj,« je vzdihnila Anka. Pripognila je cvet solnčnice k sebi in ga ogledovala zamišljena. »Vidiš,« je naglo dostavila Nina, »odtedaj pa imam Prešernovo rožico zmerom v njegovih bukvah. Poglej, tukaj je. Anka . . . zakaj se obračaš v stran? Kako si vendar čudna danes! — Jaz sem pa tako dobre volje, kakor že dolgo ne. Briga me kislo vreme! Veš, najrajša bi se šla k najinemu doktorju malo pohvalit, kako pridno sem prebirala njegove »Poezije« in prepevala pesmi »Slovenske Grlice«. »Pa pojdiva!« »Ali, Anka — kam pa hočeš ?« je začudeno vprašala Nina na ulici. »Ali Prešeren ne stanuje več tam na trgu?« »Ne. Pisala sem ti . . .« »Pa jaz nisem dobila nič pisma. Zato sem ustavila dopisovanje. Ne bodi huda!« Rado Murnik: Prešernova vrtnica. 843 »Moje pismo te ni našlo in se je vrnilo. Tu ga imaš...« Radovedno je odprla Nina zavitek. Toda že po prvih besedah je obledela. Brala je: ». . . in ker vem, da te bo to zanimalo, ti prepišem tukaj svoj dnevnik zadnjega časa. 7. februar. Prešeren leži na smrtni postelji. Trinajst tednov je, kar ni več vstal. Zlasti danes, v sredo, trpi strašno. Doslej ga ni slišal tožiti še nihče. Zdaj pa prosi bolnik Boga naglas, naj ga reši. Vsem se smili. Nehote mislim na izgubljeno vrtnico. Četrtek. Zjutraj ob osmih prileti brat v mojo Prešeren. (Narisal Matevž Langus.) sobico: »Prešeren je ravnokar umrli« Malo pred smrtjo je dejal sestri Katri: »Kmalu bo treba pred sodbo!« Njegove poslednje besede so bile: »Zadušiti me hoče . . . Vzdignite me!« Takoj potem je izdihnil dušo. Na glavni straži so sneli belomodrordeči prapor. Črna zastava se vije s stolpa. Petek. Pesnik leži na visokem odru, na belem prtu v prvi sobi. Razen par cvetlic ni videti nikakršnega okrasa. Obraz mu ni izpre- menjen skoro nič. Kakor srebrn venec se mu svetijo v medlorumenem svitu šestih sveč fini dolgi lasje ob čelu, ki se je za njim rodila taka 844 Rado Murnik: Prešernova vrtnica. obilica večnoživih misli. Na vzglavju je poleg glave okrogla črna čepica, ki jo je nosil navadno tukaj. Dva študenta ljubljanske aka- demične legije stojita kot častna straža na desni in levi pesnika, avditorja kranjske narodne garde. Sobota. Iz Ljubljane, Loke, iz Tržiča, Radovljice, Kamnika in sploh z vsega Gorenjskega je prišlo mnogo rodoljubov k pogrebu. Na trgu je vse polno ljudi. S težavo se prerijeva z bratom do po¬ kopališča. Tudi tukaj se zbira množica. In zdaj zazvone vsi zvonovi. Tako milo, tako trudno se niso glasili dozdaj še nikdar. Godba zaigra. Že vidimo temnomodre uniforme kranjskih stražnikov. Za križem stopa osem duhovnikov. Krsto, ovito s črnim suknom, nosi šest visokovzraslih podčastnikov. Na njej vihra častniški klobuk s črnim petelinjim perjem. Ob straneh korakajo dijaki ljubljanske akademične legije. Zdi se mi, da so vsi obrazi okoli mene otemneli. Nemo gledajo gorenjske gore poslednjo pot svojega največjega, svo¬ jega najzvestejšega sina. In od ponosnih višav slovenskih snežnikov zasije v praznični krasoti čudovita svetloba kakor od tisoč in tisoč kristalnih solza. Zdramijo me polglasna povelja. Garda prezentira. Mladi slovenski zastavi se klanjata pokojniku, in visoko zavihra belo- modrordeče praporje v zadnji pozdrav. Razburjeno dušo trga ne¬ usmiljeno, meni tako strašno bobnenje kamenja in prsti ob mrtvaško rakev — in domača zemlja je shranila najsvetlejši zaklad sloven¬ skega naroda . . .« Tiho sta zavili na pokopališče in pokleknili ob grobu, ki po¬ čiva v njem kralj južnoslovanskih pesnikov. Veter je s poslednjim divjim naskokom raztrgal umazani zastor neba. Izza premaganih oblakov je privrelo zlato in sipalo iskre na kamene in križe. Nini je izpolznila knjižica iz rok na tla. Prijazna sapica se je igrala z listi in jih preobračala, dokler ni našla vrtnice. Tedaj pa je takoj dvignila usušeni cvet in ga zanesla na pesnikov grob. »Nina, poglej Prešernovo rožico!« je zašepetala Anka in gladila sestrični lase. »Zakaj se jokaš? Saj je srečen!« Alfred Jensen: Prešeren med Švedi. 845 PREŠEREN MEb ŠVEbl. Spisal Alfred Jensen, član TiK’ akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu. časopisu »Nordisk Tidskrift« sem napisal 1. 1895. studijo o Prešernu pod zaglavjem: »Prešeren, ;'P Slovenarnas nationalskald« 1 ) (»Prešeren, narodni pesnik Slovencev«), ki obsega 16 strani. Ta moja študija je izšla tudi v posebnem odtisku. V tej študiji sem podal švedskim čitateljem najprej kratek pregled o slovenski literaturi, počenši s Primožem Trubarjem; potem sem govoril o Dalmatinu, Bohoriču, Vodniku in Bleiweisu. Biografijo Prešernovo sem sestavil po Stritarju, Levcu in Zupanu, nekoliko tudi po A. Griinu. O Samhaberjevem prevodu Prešernovih poezij pa sem rekel, da je napihnjen panegirik brez literarnoznanske vrednosti. V tem svojem essayu sem prevedel naslednje Prešernove pesmi v metru izvirnika: »Dekletom«, »Kami«, »Izgubljena vera«, »Pevcu«. Izmed sonetov sem prevedel te-le: »Kup id o! Ti in tvoja lepa starka!«, »Je od veselga časa teklo leto...«, »Bilo je, Mojzes, tebi naročeno...«, »O Vrba, srečna draga vas domača...«. »Krsta pri Savici« sem pošvedil prvih 6 strof... V spomin jubileju Prešernovemu naj dostavim tukaj prevod njegove pesmi »Pevcu«. Till skalden. Gif akt! Hvem skingrar den natt, som pil anden sig lagt? Hvem ar, som j agar bort gamen, som hackar och tar bestandigt vžrt brbst med oslackligt begar? Hvem skali uppratta vžirt folk ifran vanarans fall, med tandande ord satta sinnen i svall och resa mot klenmod en hammande vali? Poet! om namnet du vardigt vili bara, s§, vet att dela b&d’ gladje och osalighet! Ty minns, att aldrig ditt mili utan lidande vinns! ‘) To studijo je podaril g. Jensen tudi uredniku »Ljublj. Zvona«. »Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 56 846 Fr. Ilešič: Prešeren in kritika. PREŠEREN IN KRITIKA. Spisal Fr. Ilešič. otovo izvira mnogo Prešernovih zabavljic iz zmago¬ vitega humorja, ki se veseli zanimivih spletk misli in reže dovtipe; mnogo pa jih ne prenaša dobro- voljnega tolmačenja; med te zadnje spada zlasti vseskozi krivični »Narobe Katon«. Prešeren je bil oster sodnik, kritičen mož. Ne vem, če se je kdaj o čem izrekel ugodno; bil je mogočen duh, ki ni imel sebi para, pa bi ga tudi ne trpel. O kritični izdaji narodnih pesmi je imel prave nazore; da Korytkova izdaja ni vzorna, tega ni bil kriv on; prim, pismo Vrazu z dne 19./7. 1838. Pa Vraz je tudi znal zbi¬ rati in izdajati narodno blago in je 1. 1839. izdal slovenske narodne pesmi, ki so do najnovejše izdaje Štrekljeve bile naj boljša zbirka Edini Prešeren je Vrazu oporekal to zaslugo ter njemu samemu pisal: »Čelakovsky pravi v enem svojem pismu na me, da je tvoja zbirka slovenskih pesmi »dragocena«. Ti in jaz mu nočeva ugovar¬ jati, ali midva sva osvedočena, da dobra zbirka slovenskih narodnih pesmi v tej, od vas tako zvani »Gornji Iliriji« ne nastane prej, dokler se ne loti dela nekdo, ki mu je kos...« (Markovič, Stanko Vraz, Izabrane pjesme, C.). Vendar z resno javno kritiko ni maral škoditi dobri stvari. Ko je Murko izdal svojo slovnico in slovar, je pisal Prešeren Čopu iz Celovca: »Recensiere den Murko im wohlwollenden Tone, multa fecit — puer (er soli noch nicht absolviert haben) sudavit . . . (Solite bis dahin auch Jarnikii opus erscheincn (Etymologicon), so lobe, was nur gelobt werden kann. Du weisst, in slovenicis calcare non frenis opus esse.« (Zvon 1888, 569.). In pet let pozneje je pisal Vrazu: »Ichkonnte den Mitarbeitern an der »Danica« nur ein oberflftchliches Lob spenden, was ihnen wahrscheinlich eher weh — als wohl thuen wtirde«; zato je opustil kritiko, sicer pa imenoval slepe one patriote, ki iz domoljubja prikrivajo resnico. Lastna dopadljivost pa mu je navzlic temu vzela čut za nepri- stranost kritike, za nje neodvisnost od osebnih momentov. Murko je med branja v svoji slovnici uvrstil Prešernovo »Slovo od mladosti« in »Povodnega moža« ter Prešerna pohvalil; sam Goethe bi se lahko čutil polaskanega, je dejal Prešeren ter naročil Čopu, naj Murka S. Rutar: Prešeren med Italijani. 847 oceni dobrohotno, ker je v tako mladih letih že toliko storil »und was filr mich die Hauptsache ist, me laudavit i. e. citiert und gelobt«. Narobe si lahko mislimo, kako je postal neizprosen zoper one, ki so ga začeli imeti za — separatista. Sam o sebi je ostro sodil. Svoje poetične prvence iz vseuči- liških let primerja 1. 1832. kantilenam Levičnikovim; večino jih je 1. 1831. sežgal, ker so se mu zdele nepoboljšljive, dasi »limae non impatiens fuisset«. In pesmi, natisnjene v 3. zvezku »Čebelice«, mu kar nič niso ugajale. »Soldaška, Astrologam, Že miru, et Strah mtissten aus der Feder eines philosophiae stud, geflossen seyn, um entschul- digt werden zn konnen« (Zvon 1888, 691.). O pesmih sonetnega venca pa se je nadejal, da ohranijo stalno vrednost, saj »iz srca svoje so kali pognale«. PREŠEREN HEb ITALIJANI. ■ Spi sa ] s Rutar. e malo Slovencem utegne biti znano, da je izšla tu d' v i ta l'j ans k em jeziku že mala zgodovina slo- venske književnosti. L. 1889. je izdal milanski založnik U. Hoepli med svojimi priročnimi knjiži- cami tudi prvi zvežčič slovanskih književnosti: »Lettarature slave«. Spisal ga je D. Ciampoli, bivši profesor na vse¬ učilišču v Kataniji. Za precej obširnim uvodom opisuje književnost Bolgarov, Srbo-Hrvatov, Korotancev (str. 106.—112.) in južnih Rusov (t. j. Malorusov). Knjiga govori sicer z velikim navdušenjem o Slo¬ vanih, ali pisana je zelo nekritično in ima zlasti vse polno pravo¬ pisnih napak, n. pr. Daniko (Danjko), Rastelič (Kastelic), Jurgič, (Jurčič), Bradavška (Bradaška) itd. Na str. 109. omenja Prešerna tako-le: »Francesco Prešern, che studio a Lubiana e a Vienna e fii turpemente perseguitato del clero: emulo di Stanko Vraz, scrisse in Sloveno (poesie) epiche, liriche e satire, ma lontano da’ moti del suo tempo«; (F. P., ki se je učil v Ljubljani in na Dunaju ter bil grdo preganjan od duhovščine: tek- 56* 848 S. Rutar: Prešeren med Italijani. movalec Stanka Vraza, je pisal v slovenskem jeziku epske, lirske (pesmi) in satire, ali oddaljen od gibanja (nagibov) svojega časa). Ta kratka, hladna kritika Prešernovih poezij nam priča, da g. Ciampoli ni poznal našega pesnika niti v prevodu ne! Kako vse drugače ceni našega Prešerna italijanski lirik Marco Antonio Canini! On piše v privatnem pismu nadzorniku Levcu (prevedeno): »Prešeren je zares velik pesnik, in jaz se veselim, da sem prvi, ki ga dam spoznati Italiji. 1 ) Ne glede na popolno spo¬ štovanje, ki ga imam do srbskih pesnikov 2 ) menim, da je Prešeren naj večji pesnik med Jugoslovani.« O tej trditvi veščaka se je morda vsaj nekoliko prepričalo poetično občinstvo italijansko iz naslednjih kronologično urejenih prevodov. »Prešeren v furlanščini«. H. Pennove »Dichterstimmen aus Osterreich-Ungarn« priobčujejo v svoji 8. št. 1. 1877. str. 94. »Živ¬ ljenje ječa« v nemškem Pennovem in v furlanskem prevodu »Una preson la vita«. Poslednjega je preskrbel Fr. Zakrajšek, bivši suplent goriške realke, pozneje ljudski učitelj na Krasu. (S. Rutar, »Lj. Zv.« II. 769.) Dr. Jakob Chiudina, dalmatinski Hrvat, bivši izdajatelj urad¬ nega zadrskega lista »Osservatore Dalmata« in beležnik v Spletu, ki je šele letos umrl, je preložil na italijanski jezik nad dvesto na¬ rodnih slovanskih pesmi ter jih skupno izdal v Florenci 1. 1878. v dveh zvezkih. V drugem zvezku ima tudi mali oddelek »Canti slo¬ veni« in tu prinaša v prvi vrsti Prešernovo »Hčerin svet« (II consi- glio), a ne imenuje vira, iz katerega je zajel to pesem. L. 1885. je izdal v Benetkah Marco Antonio Canini obširno zbirko ljubavnih pesmi pod naslovom »II libro deli' amore«. V tej zbirki so natisnjene od str. 528. do 530. naslednje Prešernove pesmi, katere je nadzornik Fr. Levec poslal pisatelju: »La luna« (Luna sije), »lo non posso proibir« (Prošnja), »Dolci versi« (Strunam) in »M’ avolge il nembo senza posa mai« (Kam ?). Mnogo zaslug za razširjenje Prešernovih poezij si je pridobil list »II Diritto Croato« v Pulju, katerega še sedaj tako spretno ureja g. A. Jakič pod naslovom »La Pensče Slave« v Trstu. V tu ome¬ njenem listu je priobčil Martin Šabič, sedaj c. kr. beležnik v Budvi v Dalmaciji, naslednje prevode: L. 1890., št. 18. dne 8. janu- l ~) Zgodovinsko ta trditev ni popolnoma točna. Pis. 2 ) Glede Bolgarov, njihovi pesniki ne morejo zanikati prvenstva. Pis. S. Rutar: Prešeren med Italijani. 849 arja: »II cuore del poeta« (Neiztrohnjeno srce) in št. 16., 22. januarja »La fede perduta« (Nebeško sijejo oči). V istem listu je bila na¬ tisnjena 28. septembra 1892, št. 50. pesem »Sotto il verone« (Luna sije), katero je prevedel Ivan Kušar. 1 ) V Gabrščekovem »Rinno- vamentu«, ki je izhajal v Gorici od I. 1891. naprej, se nahajajo sle¬ deče Kušarjeve prestave: Že omenjeno »Sotto il verone« (št. 25., 8. novembra 1892), »La fede perduta« (Izgubljena vera, št. 27., 23. novembra 1892), »Il cuore del poeta« (Grob kopljejo, št. 54., 1. januarja 1893), »Grdini« (Da ne smem, si ukazala, št. 76., 4. no¬ vembra 1893), »Al Poeta« (Pevcu, št. 78., 18. novembra 1893), »Dove« (Kam, št. 78., 18. novembra 1893) in »La forza della rimem- branza« (Sila spomina, v isti številki). L. 1894. je izdal Fran P i r m a n 2 ) v Dolenčevi tiskarni v Trstu knjižico »Riflessi di poesia e prosa slovena« (Odsevi slovenske po¬ ezije in proze) ter jo posvetil slovenskemu rodoljubu Franu Kalistru. V tej knjižici so prevedene od str. 7. — 16. naslednje Prešernove pesmi: »Ordini« (Ukazi), »La forza della rimembranza« (Sila spomina), »In addio« (Za slovo), »Alla lira« (Strunam) in »La fede perduta« (Izgubljena vera). Pirmanovi prevodi so zares krasni in kolikor mo¬ goče točni. Pisatelj je zares dosegel svoj namen, »da je Dantejevemu in Petrarkovemu narodu ponudil kot užitek resne in vzvišene melan¬ holije slovenske muze« (Uvod, str. IL). O teh prevodih je pisala uradna »Adria« (13. septembra 1894), da ta poskus je dokaz, »da bi italijanski razumniki radostno sprejeli še obširnejše delo, ki bi jih seznanilo bolj natanko z onimi resnimi melanholijami, o katerih govori g. Pirman v svojem prevodu. In za tako delo bi bil ravno prelagatelj najsposobnejši«. ') Rojen na Rabu, dovršil učiteljišče v Arbanasih pri Zadru, prestopil potem k trgovini na Reki, od koder je šel v Italijo. Tara je pisal o Slovanih zlasti v »Cronache Bizantine«, povrnil se v Gorico, kjer je urejeval list »Il Rin- novamento«, zaradi katerega je moral politično kazen pretrpeti. Sedaj je časnikar v Trstu. 2 ) Rojen 1. 1871. v Rojanu, sodeloval je pri »Rinnovamentu« in »Pensiero slavo«; potem pri raznih italijanskih listih v kraljevini. Slovenske pesmi je začel prevajati sredi 1. 1893. in se strogo držal izvirnikovega merila. Kakih pet let že ima v delu prevod Prešernovega »Krsta«. 850 Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. DEVET PREŠERNOVIH PESMI V ITALIJANSKEM JEZIKU. Za Prešernovo številko »Ljubljanskega Zvona« prevedel Ivan Trinko (Zamejski), profesor v Vidmu (Udine). Serenata (Pod oknom). Jplende la luna, per l’aura bruna, gia tarde ascolto 1’ ore suonar. Gli occhi non ponno chiudersi al sonno, il cor piu requie non sa trovar. Vieni al verone! C’ e testimone solo il notturno stellato ciel. Ai miei richiami rispondi: mi ami, o non mi curi, bella crudel? Sei tu, mia bella, crudel donzella, tu la cagione del mio martir; tu m’ angi il core, tu pel dolore non mi concedi piu di dormir. Il tuo bel viso da paradiso sempre mi ride dinanzi i rai; il cor delira, A te sospira, Ognor ti chiama con dolci lai. Ma se a’ miei prieghi risponder nieghi, un cenno almeno fammi di man! Ribatton 1’ ore e non vien fuore; che far degg’ io ? chiamarla invan ? Voi, astri d’ oro, del mio tesoro entro alla stanza spiate almen, se la ritrosa ode, o riposa, oppure in altri trova il suo ben. Se dorme e tace, riposi in pace! Se finge e scherza, non c’ e che dir. Ma se non ama chi ognor la chiama, di duolo, oh Dio! do vrb morir. Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. 851 Dove? (Kam?) 'uando alla pazza vo tutto il giorno senza speranza correndo attorno, chieggon gli amici: Fratello, che hai ? Dove ten’ corri, dove ten’ vai ? — Interrogate la nube errante, interrogate 1’ onda spumante, quando le spinge 1’ ira del vento. Non sa la nube del firmamento, non lo sconvolto fiotto del mar dove travolti deggiono andar. Al paro d’ essi 1’ ignoro anch’io dove mi spinge il destino rio. Cio sol capisco, che i suoi be’ rai piu rivedere non potrd mail Ne c’e piu loco di sotto al sol, dove obliar possa 1’ immenso duol. La madre illegittima (Nezakonska mati). Che fu di te, che fu bisogno, čara e gentil creaturina, a me, tua povera mammina non disposata al sacro altar! Il babbo mi picchid imprecando, la mamma pianse di dolore, ebbero i miei di me rossore, a dito gli altri mi segnar! Fuggi, scomparve il mio diletto, čolni che a te fu genitore; dove s’ andd — lo sa il Signore; di te vergognasi e di me. Perche, perche venire al mondo. tesoro amato, gioia mia! La benvenuta, o no, che sia, pur tutta struggomi per te. Quando ti guardo i begli occhietti mirar mi sembra il paradiso; allor che veggo il tuo sorriso, obilo tutti i miei dolor. Quegli, che nutre gli augelletti, giorni felici ognor ti dia; la benvenuta, o no, che sia, tu sarai sempre il mio tesor. 852 Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. Al poeta (Pevcu). Chi mai 1’ orrore squarcia deli’ ombra, che avvolge il core ? O chi e capace snidar dal seno 1’ augello edace, che giorno e notte non ci da pace ? E chi ci apprende scordar per sempre 1’ ore tremende ? Chi ci nasconde il cupo avvenir, chi insegna i vacui giorni fuggir? Ma come mai poeta esser vuoi, e provar non sai dolcezze eterne od eterni guai ? Pensa a tua sorte e senza speme soffri da forte! Sonetti (Soneti). •li Omeri nostri vi daranno il canto che 1’ alte gesta dali’ oblio difende: come Metullo cade e non s’ arrende, come Lubiana sorse a nuovo vanto; come lottammo per la fede, e quanto; come, travolto la fra l’onde orrende del Kolpa, il Turco 1’ alma atroce rende, come trionfano i Carniolii intanto. La lira mia non narra si alte istorie, ma canta le carnioliche donzelle; canta, o crudel fanciulla, le tue glorie. Canta de’ miei amori il fato rio, come h tapin čolni, che stral di belle celesti luči dritto al cor ferio. Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. 853 0 donna, le tue lodi e del mio core la ferita crudel vivranno ancora, avvenga pur che la memoria mora del loco u’ assopirassi il mio dolore. Le altere al par di te fanciulle in flore, quando i miei canti leggeranno, allora pietose udranno i lai di chi le adora e con amor ricambieran 1’ amore. II ciel sorridera ai fratelli miei, lor piu benigne brilleran le stelle, piu chiari canti lor daran gli dei. Eppur le mie canzoni, il cor mel dice, fra tante voci non parran men belle, p er che dal cor traggon la lor radice. -esto suonb il mio canto fra le alpestri immote rupi, qual d’ Orfeo la lira, quando molcea de’ feri petti 1’ ira la, fra le rodopee gole Silvestri. Oh, ci sorridi, o Dio, dalle cilestri serene altezze e un nuovo Orfeo c’ inspira, perche col canto, che commuove e attira, la slava prole ammansi ed ammaestri! Tutti ci accenda per la patria amata, accheti gli odii e le fraterne liti e ci raduni in un concordi e uniti. la sua canzon soave ed ispirata spegna le lotte e torom liete e belle queste contrade, campo di procelle. 854 Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. Ila patria nostra lotte si ebbe e stento fino da quando, o invitto prence Samo, migrd da noi il tuo gran spirto, e gram o sulla tua obliata tomba fischid il vento. Gravd Pipino di peggior tormento gli avi discordi. Poi non rammentiamo che rare glorie e i di, che il fiero Islamo piombo su noi le cento volte e cento. Si dileguaro come sogni alati i brevi giorni di grandezza e gloria, tacquero presto i canti di vittoria. I pochi fior, che i geli han risparmiati, quei che spuntarci sul Parnaso or miri, vivono ahjmh! di lagrime e sospiri. ivono, ahjmel di pianto e di dolore, come il precoce fior alla foresta, che alza al primo tepor 1’ incauta testa, pronto a gioir del sole ingannatore. Ma si reclina troppo presto e muore, quando riede la bruma e si ridesta dal brieve sonno 1’ invernal tempesta, coprendo il monte, il pian di gel, d’ orrore. Tal parve a me brillare un sol vitale, quando gli sguardi tuoi mirai felice, mentre 1’ amor metteva in sen radice. Ma a quei germogli teneri fatale fu il ritorno del gel; soletti e nudi morirono al rigor de’ giorni crudi. Dr. K. Štrekelj: Prešeren določen za urednika slovstvenemu listu. 855 PREŠEREN DOLOČEN ZA UREDNIKA SLOVSTVENEMU LISTU. Spisal dr. K. Štrekelj, vseučiliški profesor. o so pred sto leti zaspale Vodnikove »Lublanske No¬ vice«, so morali biti Slovenci zavoljo svoje malomar¬ nosti do njih dolgo časa brez najmanjšega domačega lističa kakršnekoli vsebine. Mnogotero se je sicer ob¬ čutila njega potrebnost, toda storjena zamuda se je bridko maščevala: vlada ni več hotela dovoliti slovenskih novin. Izjalovila se je tako namera Ciglerjeva in Holzapflova s poučno »Slavinjo« 1. 1825., kakor tudi pozneje Kordescheva s političnim listom »Kranjske Novice« in s slovstveno prilogo »Zora«, o katerih pripoveduje Prešeren 19. julija 1839. 1. v pismu Stanku Vrazu in katera bi bil tudi sam rad pod¬ piral, »če bi bilo le količkaj upanja, da se ž njima pospeši slovensko slovstvo«.') Slovstvene zgodovine nam pripovedujejo potem o poskusu Jožefa Blaznika v 1. 1841.; toda ob času, »ko je slovensk časnik v Ljubljani bil strašansk hudournik«, ni mogla tudi njegova prošnja, od nikogar ne podpirana, zadobiti povoljnega uspeha. Zato se je on obrnil potem do obrtnijskega društva in, »ko tudi to še ni bilo za¬ dostna podpora«, 1. 1842. tudi do kranjske kmetijske družbe, ki mu je prošnjo priporočila tako, da je črez leto dni dobil dovolilo za izdajanje »Novic«. Tako piše Blaznik sam v svojem listu 1. 1867. na strani 376. Iz teh njegovih besed bi se dalo sklepati, da pred letom 1841. Blaznik ni mislil na izdajanje slovenskega časnika; toda stvar ni taka. Iz verodostojnega poročila moremo namreč dokazati, da je imel Blaznik idejo o izdajanju lista že v prvi polovici leta 1839., dalje bi bil njegov list imel biti literaren ali slovstven, pač približno v tisti meri kakor »Illyrisches Blatt« ali »Carniolia«, in da je že našel urednika temu listu v prvem našem pesniku — Prešernu 1 ‘) »Metuljček«, ki so ga nameravali izdajati 1. 1837. mladi štajerski rodo¬ ljubi Miklošič, Vraz in Trstenjak, bi imel po osnovi, kakor nam jo je narisal Vraz (Dčla V. 156), biti bolj nekak almanah nego pravi list; saj pravi Vraz, da z Miklošičevo pomočjo znaša gradivo »fur einen Rivalen der Čbelica, der mit ihr um die Gunst der Bluthen buhlt.« 856 Dr. K. Štrekelj: Prešeren določen za urednika slovstvenemu listu. Med listi v Cafovi ostalini, ki sem jih dobil v roke letos ter jih objavim v 2. zvezku »Zbornika Slovenske Matice«, nahajamo namreč list Davorina Trstenjaka Oroslavu Cafu z dne 9. marca 1839- leta. V njem poroča Trstenjak najprej o graškem slovanskem društvu ali čitalnici, v kateri so se učili slovanskih jezikov, in katera se je seveda policiji zdela nevarna, ter piše potem med drugim v ilirskem jeziku: »Sada joštere nešto o inostranih stvarih; za rčvnog Slavjana sve jest važno i ugodno znati. Ovdč ču Vam nekoje biležke od mojih korešpondenciah priobčiti. Zadnja knjiga iz Ljublane piše sledeča: »Da je Vaš prijan Emil Koritko umrio vam jurve znato. Imao je legar (nervenfieber) i zrok njegove bolesti beše večidel jad i jedno bezredno žitje. Nesreča domovine i njegova osobita mu dju- boko (!) u sarce pritisnula su se. Njegove sakupljene narodne kra¬ jinske pčsme kupio jest sada naš tiskar Blaznik, koji je skoro natisnut dat če. S mescom svibnjem (May) nakani isti tiskar izdavat jedan slovstveni slovenski časopis« kojeg určdničtvo g. Dr. Prešerinu izruči, alu kakvom pravopisu, starim il ilirskim, joštere mi neznato. Verlo drago bi nam bilo ako bi novog ilirskog poprimio.« Na svarh knjige joštere mi piše, da bi ja il koji drugi štajerski domorodac g. Blazniku pisao, i njemu potrčbnost i važnost ilirskog pravopisa izložio. Nebi li Vi, dragi brate, njemu hoteli pisati od ove stvari, morabiti bi se nagnuo na bolju stran? Kušajte videt čemo, šta odgovori. Moja osoba je joštere brez vse vrčdnosti u slovstvu slavjanskim, pak i ja mu ču pisati i uzmolit ga da prime ilirski pravopis, jerbo mnogo leži u uvedenju pravopisa u Krajnskoj, i ako ovu slavu zadobili smo, ter sve i u Ilirii izvit če se širnii i krasnii žitak.« Trstenjak žalibog ni pristavil imena svojega poročevalca, o ka¬ terem moremo le ugibati, pa nič ugeniti, ker je bilo takrat v Ljub¬ ljani že precej Ilircev, ki so se poganjali za gajico, v kateri je leto pozneje celo neilirec, Prešernov prijatelj Smole, dal natisniti dvoje knjižic. Vrazu je 1. 1839. iz Ljubljane dopisoval Malavašič, ali v ilir- ščini kakor znanec Trstenjakov, ne vem povedati. Krepko pa se je ilirščina gojila v ljubljanski bogoslovnici 1. 1841. Dopisa Jakoba Krašne iz Vipave, pisana Vjekoslavu Babukiču in objavljena v pro¬ gramu zagrebške gimnazije za 1. 1875/6. na str. 66.— 72., nam ne¬ koliko kažeta to gibanje, katerega voditelji so bili: Lovro Pintar, Jaromir Dolžan, Jakob Krašna, bogoslovci četrtega leta in pa ro¬ doljub ledinski Anton Žakelj, bogoslovec III. leta, »koi višom stranom Fr. Levec: Prešernova podoba. 857 sve slavjanske jezike, osobito pak ilirski, ruski i staroslavjanski posve dobro ume«. Slutnja, da bi bil eden izmed teh poročevalec Trste¬ njakov, ni nemogoča, in to tembolj, ker so bili Trstenjaku vrstniki. Toda bodisi ta poročevalec kdorkoli, o resničnosti njegove vesti ne moremo dvojiti. Namera se ni uresničila pač zategadelj ne, ker je Blaznik najbrž že iz prvih korakov, ki jih je storil v tej stvari, spoznal za trdno, da je ves trud zastonj. PREŠERNOVA PObODA. Priobčil Fr. Levec. kor je znano, nimamo nobene podobe Prešernove, ki bi bila narejena ob času, ko je pesnik še živel. Prvo njegovo sliko je napravil po spominu 1. 1850. tedanji ljubljanski slikar Fr. Kurz pl. Goldenstein. Sli¬ kana je z oljnatimi barvami na usnje in je zdaj moja lastnina. Po njej je posneta tudi podoba v Bambergovi krasotni izdaji Prešernovih poezij in v današnji številki »Ljubljanskega Zvona«. Ker pa je, kakor poroča »Slovenski Narod« z dne 8. februarja 1900, v zborovanju »Slovenskega umetniškega društva« z dne 7. istega meseca g. ce¬ sarski svetnik prof. Ivan Franke izrekel pomisleke in dvome, da bi bila moja slika res Goldensteinov original Prešernovega por¬ treta, mislim, da najbolje pojasnim to preporno stvar, ako povem, kako je slika prišla v moje roke. To sliko mi je nenadoma poslal v dar dne 31. decembra 1883 takrat v Ljubljani živeči znani domoljub Fr. Potočnik, c. kr. stavbni svetnik v pokoju, ki je pozneje, izpolnivši svoje 82. leto, umrl v Gorici dne 2. junija 1892. Sliki je bilo priloženo nastopno pismo: 858 Fr. Levec: Prešernova podoba. Laibach, am 27. Marž 1883. Euer Wohlgeboren! Hochverehrtester Herr Professor! Vielleicht erfiille ich eine nationale Pflicht, jene Pietat, welche wir alle dem gewaltigen Talente Dr. Fr. Prešeren schuldig sind, wenn ich noch rechtzeitig hiefiir sorge, dass das seit 1850 in meinen Hiinden befindliche Original-Portrat unseres grossen Todten in Ihre Hande gerathe. Indem ich Ihnen diesen, wie ich glaube, fiir die Slovenen kostbaren Schatz hiemit iibersende und denselben fiir kiinftighin als Ihr Eigenthum erklare, er- laube ich mir beziiglich dieses Bildes Folgendes zu bemerken: Im Jahre 1849 war ich als Strafien-Assistent zu Assling in Oberkrain sta- tionirt. Am 8. Februar jenes Jahres fuhr ich fruh in meinem Geschafte nach Kronau, woher ich erst gegen 9 Uhr Abends ruckkehrte. Als ich ankatn, fand ich zwei Briefe von Krainburg, den einen vom verstorbenen k. k. Strafien- Commissar Karl Ritter von Andriolli, den anderen vom noch lebenden dama- ligen k. k. Bezirksgerichts - Actuar Florian Konschegg, welche mir Beide den 8 Uhr frtih jenes Tages erfolgten Tod Dr. Prešerens meldeten. Ich fuhlte ganz den unersetzlichen Verlust, und mit Riicksicht dessen, dass ich wusste, dass ein Portrat des Verstorbenen nicht existirte, schrieb ich noch jene Nacht an den bekannten, mir persbnlich befreundeten Maler Matthaeus Langus in Laibach, und beschwor ihn auf das nachdriicklichste, sogleich nach Krainburg zu reisen und den armen Petrarca in der letzten Stunde von der Bahre weg zu portratiren. Ich musste um so mehr meinen, dass Langus dies thun werde, als ich rvusste, dass er in inniger Verbindung mit dem Zirkel da- mals hervorragender Talente: Čop, Schulz von Straznicki, Smole, Terpinz u. A. und auch zu Dr. Prešeren selbst stand. Leider hat Langus meiner Bitte nicht entsprochen und entschuldigte sich spater mit dem — wie ich glaube — Vor- wande, dass er damals selbst kranklich gewesen sein soli. Das Bedauern, dass die Slovenen ein Bildnis ihres vielleicht fiir Jahr- hunderte ersten Dichters nicht besassen, war so ziemlich ein allgemeines, und dies mag die Veranlassung gevvesen sein, dass ein zu jener Zeit nicht weniger als Langus bekannter Maler — Kurz von Goldenstein — im Jahre 1850 ein Portrat Prešerens nach dem Gedachtnisse malte. Kaum, dass ich dies erfuhr, begab ich mich von Assling sogleich nach Laibach und kaufte das einzige Bild, welches bestand, vom Verfertiger um den Betrag von 12 fl. C. M. Dies ist beurkunden durch die von Goldenstein auf der Reversseite eigenhandig geschriebenen Worte: »Dr. Franz Prešern, ge- malt von Goldenstein anno 1850 und dem Herrn Fr. Potočnik kauflich iiberlassen unter dem Bedinge, cine Copie davon nur durch den Verfertiger zu gestatten.« Als ich 1851 Krain fiir langere Zeit verliess, ‘J crsuchte mich Dr. Bleiweis, ihm das Portrat zu dem Behufe zu iiberlassen, dass er dasselbe lithographieren lassen wolle. Es blieb mehrere Jahre bei Bleiweis, und so entstand die ziemlich primitive Lithographie, welche einem Jahrgange des von Bleiweis herausgege- *) Potočnik je bil prestavljen za državnega inženirja v Galicijo, kjer je služil do svojega upokojenja. Fr. Levec: Prešernova podoba. 859 benen »Koledarček« beigeheftet war. ‘) Es kam 1858 mein Eigenthum wieder in meine Hande. Nach der Riickkehr in mein Vaterland ersuchte mich Herr Dr. Papež — welcher damals Malerei-Diletantismus betrieb — und derselbe malte — ohne Prešeren jemals gesehen zu haben — eine Copie meines Bildes, welche aber nach meinem Dafurhalten schon aus dem Grunde vollstandig misslang, weil Herr Dr. Papež den Prešerenschen Gesichtsausdruck nach mtindlichen Bemer- kungen des hiefiir ganzlich unbefahigten und unberufenen seligen J o s. De¬ bevec sehr ungliicklich anderte, infolge dessenjene Copie auch nicht entfernt eine Aenlichkeit mit Dr. Prešeren hat. Was aber nun die Portratahnlichkeit meines Bildes betrifft, so ist es unzweifelhaft, dass Goldenstein, welcher die Malerei nicht als Diletant betrieb, sondern ein anerkannt sehr befahigter akademischer Kunstmaler war und der mit Dr. Prešeren mehrere Jahre auch gar oft persbnlich verkehrte, im Grofien und Ganzen die stark markirten Ziige des Dichters ganz wahrheitsgetreu und prachtig wiedergegeben. In Prešerens Gesicht war — wie bei fast allen be- deutenden Mannern — nichts Rundes zu finden, sondern Alles war kraftig, knochig und stark ausgepragt, und gerade in den runden Formen und ver- schwommenen Linien des Papežischen Bildes liegt der grbsste Fehler desselben. Wenn nun in meinem Bilde der — ich mochte sagen — materielle Kopf Prešerens zweifellos richtig gemalt ist, so ist anderentheils der geistige Aus- druck desselben das Product jenes Gefuhls, welches uns iibermannt, wenn wir nicht den Mann, wie er leibte und lebte, vor uns haben, sondern uns in seine Poesien vertiefen. Goldenstein hat das Gesicht des von ihm so sehr verehrten Freundes nach dem Gedachtnis gemalt, und psychologisch durfte es richtig sein, dass der Kiinstler, bevor er an sein Werk ging, nochmals und vielleicht zum oft wiederholtenmale die unsterblichen Lieder las, um sich fiir die Schbpfung seines Bildes in die rechte Stimmung zu versetzen, und so kam es, dass in diesem Bilde wohl der Ausdruck der Prešerenschen Poesien — nicht aber die Wahrheit des Lebens liegt. Ueber dem Gesichte dieses Bildes ist ein Schleier tiefen Wehes gebreitet; es ist in demselben eine gewisse Melancholie — ja fast mochte ich sagen, eine Art entsagenden Weltschmerzes gelegen; die Lippen zittern und um den ganzen Mund ist etwas Weinerliches gelegen; die im Leben doch meistens fast immer ausdrucksvoll blickenden Augen sind im Bilde ver- schleiert, und man furchtet, dass denselben jeden Augenblick eine nicht po- etische, sodern wirklich nasse Thrane entquillen werde. ‘) Tu se Potočnik očitno moti, zakaj kolikor je znano, ta litografija nikoli ni zagledala belega dne. V »Novicah« (1851, str. 23.) se pač bere: »Z veseljem naznanimo, da je naš iskreni domorodec g. Potočnik, c. kr. vradnik cest- ništva in Litijski župan, od g. Goldensteina malani obraz rajnciga dr. Prešerna kupil, kateriga bo na Dunaj imenitnimu Kriehuberju poslal, de bo po tem več kamnotisov napravil, ki bojo Slovencam drag spominek na rajniga slav- niga pevca. Pri ti priliki razodenemo očitno, željo, de naj bi se prihodnji »ko¬ ledar slovenski«, ki gaje naš Miroslav Vilhar izdajati pričel, z obrazi pes¬ niških pervakov po kronologijskem redu, namreč: zVodnikam, Prešernam in Koseskigam ovenčal«. A ta želja Bleiweisova se ni izpolnila, ker niti Vil¬ harjev, niti Bleiweisov »Koledarček« ni prinesel Prešernove podobe. 860 Fr. Levec: Prešernova podoba. So war nun Prešeren im allgemeinen nicht; allerdings war er vveichen Gefuhlen nicht verschlossen, und aus einer kleinen Abschrift meiner Memoiren, die ich hier beischliesse, werden Sie ersehen, dass ich ihn thatsSchlich weinen sah, ein Factum, welches Alle, welche ihn naher kannten, fiir fast unmoglich gehalten hatten; allein Prešeren war eben nicht eine Individualitat, welche sich nach einer gewohnlichen Chablone flacher Menschen beurtheilen lasst. Prešerens Gesicht war, wenn auch kraftig, knochig und markirt, doch geistreich, jovial angehaucht, voller Ironie und doch gutmuthig. Wenn er Je- manden seinen kaustischen Witz fiihlen liess, so lachte er hiebei mit einer so eigenthiimlich gutmiithigen Bosheit, dass der Betroffene uber die Betnerkungen des geistreichen Schalkes selbst lachte und ihm unmoglich gram sein konnte. Derjenige Maler nun, dem es einst gelingen wird, mit Festhaltung der Grundlinien meines Bildes aus demselben den weinerlichen Ausdruck zu ent- fernen, dagegen in dasselbe den Ausdruck des Genies und doch selbstlos gut- muthigen Schalkes zu legen, wird den Slovenen einen grossen Dienst erweisen, denn er wird das wahre Bild des unsterblichen Dr. Fr. Prešeren geschaffen haben. Mit dem Ausdrucke meiner vorziiglichen Hochachtung Euer Wohlgeboren ergebenster Baurath Potočnik m. p. Mislim, da se mi je s tem pismom posrečilo dokazati, da je Prešernova slika, ki jo zdaj hranim jaz, original, a ne kopija. Mislim pa tudi, da ne trdim preveč, ako rečem, da je ta slika najboljši Pre¬ šernov portret, kolikor jih je razširjenih med Slovenci doslej. Najbolj znana je pač tista filistrska slika, ki jo je pridejal 1. 1866. ljubljanski knjigar Wagner I. zvezku »Klasja z domačega polja«, v katerem sta Jurčič in Stritar objavila »Pesmi Franceta Preširna«. Ta pesnikova slika, ki jo je 1. 1879. ponatisnil tudi »Zvon« in ki se je pozneje zelo razširila tudi z mnogimi Ničmanovimi ponatiski Wagnerjeve izdave, z narodnimi vizitnicami in naposled celo z razglednicami, pa nima nobene resnične podstave. Wagner je dal namreč pesnikovo sestro Katarino fotografirati in po tej fotografiji in po ustnih opisih, ki jih je prejel od takrat še živečih pesnikovih znancev, zlasti od ljubljanskega trgovca Jožefa Debevca, pesnikovo podobo — ponarediti. P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini. 861 IME »PREŠEREN" V NAŠI LITERARNI ZSObOVINl. Sestavil P. pl. Radics. a Kranjskem se kaj rado dogaja, da se umetniška nadarjenost tekom časa pri sorodnih rodbinah in pri enakih imenih ponavlja in javlja v trajnih delih upodabljajočih umetnosti ali v literaturi. Spo¬ minjamo se tukaj le imen Sega, Šubic, Zajec izmed umetnikov in izmed pesnikov in pisateljev: Kastelic, Dolničar, Flo¬ rjančič, Gerbec, Jenko, Tavčar, Verbec itd. Pozabiti pa nam tudi ni plemenitnikov: Auersperg, Bar bo, Erberg, Ho- henwart, Hoffern, Tauffrer, Zois itd., ki so tudi iz svojih vrsta poklonili deželi lepo število »duševnih vitezov«. Ker se ta interesantni pojav v posebni meri pojavlja tudi pri imenu Prešeren, namenil sem se, ker se me je v to naprosilo, o tej stvari na tem mestu nekoliko obširneje izpregovoriti. Pri vrstniku’ Dolničarju 1 ) (Thalnitscher pl. Thalberg), slovečem ljubljanskem dekanu in prvem predsedniku leta 1693. usta¬ novljene kranjske akademije znanosti: Academia Operosorum, se imenuje Janez Krstnik Prešeren, doktor bogoslovja in prava, »vir insignis ac immortali virtute praeditus, literarum ac lite- ratorum fautor, urbi nostrae et obi notissimus«. Ko je umrl Janez Krst. Prešeren, je zapisal isti sočasni pisatelj o nositelju imena Prešeren v svojo kroniko 2 ): »1704 moritur 4 Cal. Octobris lo. Bapt. Preschernius . . ., cujus sapientiam externae na- tiones admiratae sunt, indigenae suspexerunt et sera posteritas recen- sebit.« Neki Prešeren, o katerem bomo pozneje govorili, je izdal curri- culum vitae dr. Janeza Krst. Prešerna, kjer ga imenuje »Poeta laureatus.« Dr. Janeza Prešerna, ki je opravljal poleg svojega duhovskega dostojanstva službo odposlanca (deželnega odbornika) in poslanskega *) Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis auctore Joanne Gregorio Thalnitschero I. U. D. Labaci Anno MDCCI. — Labaci 1882. Typis »Narodna tiskarna«. Sumptibus Episcopalis Ordinatus p. 29. ! ) Joh. Gregor von Thalberg Epitome Chronologica urbis Labacensis Labaci 1714 pag. 94. »Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900. 57 862 P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini. uradnega predsednika, so visoko čislali zaradi njegovih odličnih du¬ ševnih zmožnosti na dunajskem dvoru in pri rimski kuriji, in solno- grajski nadškof ga je večkrat uporabljal za poslanika, saj mu je pa tudi težavne in zamotane zadeve opravljal najhitreje in najpovoljneje. Posebnega pomena za ožjo domovino kranjsko je pa poleg njegovega že gori omenjenega delovanja v kranjskem deželnem uradu njegov odločujoči vpliv na kulturni razvoj, ki je provzročil mogoč¬ nejše duševno gibanje v glavnem mestu in na kmetih zaradi tega, ker je namerjal koncem 17. stoletja v zvezi z lepim številom enako- mislečih, odličnih mož ustanoviti »Academia Operosorum«, kateri je bil pozneje kot »Resolutus« nje prvi predsednik in do smrti izmed najdejavnejših članov. Ni se bal neprilik, katerim tudi ta zveza po vzvišenem hrepenečih duhov ni utekla, in njegov rek kot akademika se je glasil: »Nec spinae tenent«. 1 ) Ker se je o tej domači akademiji znanosti, ki je bila ustanov¬ ljena po vzgledu laških akademij, že večkrat govorilo in je baš v poslednjem času pisalo o njej kaj spretno pero, ne maram se spu¬ ščati v podrobnosti glede organizacije in vodstva tega društva. Le nekaj značilnih besed mi bodi dovoljenih! Akademija je vsestranski vplivala. Ko je najlepše cvetla, se je pojavil čut za umetnost in znanstvo v toliki meri kakor pri nas nikdar poprej. Posamezna znanstvena dela akademikov svedočijo o temeljitem, globokem znanju. Rimski spomeniki iz stare Emone, katere nam je tedanja doba ohranila, pričajo o visokem spoštovanju, katero so imeli akademiki do ostankov starega veka. Kar zanima še dandanes v Ljubljani poznavatelja v arhitekturi, kiparstvu in slikar¬ stvu, nas vse spominja onih dni; okusu in vplivu akademije se je zahvaliti, da imamo stavbe, kakršne so: stolna cerkev, uršulinska cerkev, mestna hiša, semenišče itd. Tudi godba, ki v isti meri na¬ preduje s kulturo vsakega naroda, je tačas uspevala v Ljubljani, in iz »akademije operosorum« je nastala po Bertholdu pl. Hoffernu leta 1700. ustanovljena in leta 1702. otvorjena »Academia Philhar- monicorum« 2 ) — današnja filharmonska družba. Se za poznejše čase velevažen kulturni čin dr. Janeza Krst. Pre¬ šerna je bila njegova odlična soudeležba pri ustanavljanju današnje ‘) Apes Academiae Operosorum Labaci 1701. 3 ) Annales urbis Labacensis (Tbalnitscher pl. Thalberg) pišejo, da so imeli shod in koncert že 1. marca 1. 1700. v Hofferjevi hiši Na bregu. Za vodjo so Hofferja izvolili 8. jan. 1. 1702. — Viktor Steska, Academia Operosorum. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Leto X. Sešitek 3. p. 81. P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini. 863 knezoškof. semeniške knjižnice, prve javne knjižnice v Ljubljani, ozi¬ roma na Kranjskem — bibliotheca publica Nicolajena. Naj se mi dovoli, da o njej nekoliko pobliže izpregovorim. Sam pisatelj — stolni prošt dr. Janez Krst. Prešeren je izdal visokopisan traktat »De Jure Pontificio et Romano« — je imel iz¬ brano večjo knjižno zbirko, katero je takoj ob ustanovitvi javne knjižnice tej poklonil. Stolni dekan dr. Janez Krst. Dolničar (pl. Thalnitscher) je sprožil misel, da se ustanovi ta knjižnica; c. kr. vicedomski urad in deželski kranjski stanovi pa so že nekaj časa imeli svojo knjižnico. 1 ) Za vse vzvišeno, dobro in koristno vneti knezoškof ljubljanski Žiga Krištof grof Herberstein, ki je posebno čislal in gojil znanosti in imel prekrasno knjižno zbirko, se je tej misli navdušeno pridružil, in 30. maja 1701. 1. so podpisali škof grof Herberstein, stolni prošt dr. Prešeren in stolni dekan dr. Janez Krst. Dolničar ustanovno pismo za to knjižnico, kateri so imenovali posebnega knjižničarja, ki je imel dolžnost paziti na to, da so bile knjige v zapovedanem redu, in da je imel knjižnico »bonarum artium studiis et doctorum ho- minum usui destinatam« odprto ob vseh delavnikih, izvzemši petek, dopoldne po letu od 6. do 8. ure, po zimi od 9. do 11. ure, po¬ poldne po letu in po zimi enako od 2. do 3. ure. Kot profesor lepih umetnosti in modroslovja se imenuje tudi še neki drugi Janez Krst. Prešeren. Bil je doktor lepih umet¬ nosti in modroslovja in ud Jezusove družbe. 2 ) Govori se, da je izdal dvoje knjig: Exercitationes Poeticae Graecae 1714 in Exercitationes Rhetoricae Graecae 1715, toda niti ljubljanska licealna knjižnica, niti graška in dunajska vseučiliščna knjižnica nimajo teh dveh del ki spadata v vrsto šolskih knjig in kateri je najbrže uporabljal le pri predavanju. Pozabiti pa se ne sme, da so se takozvane šolske knjige starih licejev in modroslovnih fakultet visoko odlikovale pred drugimi šol¬ skimi knjigami, čemur bi hvaležno lahko pritrdili še zdaj živeči predmarčni učenci v Avstriji glede »rimskih starožitnosti«. Ohranjeno nam je neko v več ozirih interesantno in obsežno delo, katero je spisal tudi neki član rodbine Prešernove kot diserta- cijsko razpravo, namreč Jožef Matija Prešeren iz Radovi j ic e, *) Leta 1639. se imenuje kot Bibliotbecarius Vicedominatus neki Rotther, leta 1643. pa kot Ducatus Carnioliae (deželni) Bibliothecarius Karel Portner. — Krst, matrik, ljubljanske stolne cerkve. 2 ) Pater Marcus Pohlin: Bibliotheca Carnioliae. 57* Š64 P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini. ki je dne 26. junija leta 1728. na ljubljanskem nadvojvodskem in akademiškem gimnaziju »Societatis Jesu« javno branil svoja modroslovna načela. To delo je dal natisniti v obsežni, z mnogimi lepimi bakrorezi (simboli) okrašeni knjigi (4°. 332 str.)') na Du¬ naju. Knjiga je naslovljena: Idea Sapientis (Theo-Politici) Seu Tripartita Morum Philosophia Ethica Politica Oeconomica (Sum- maria methodo comprehensa) . . ter je posvečena pisateljevemu sorod¬ niku, Janezu Krstniku dr. Preschernu pl. Heldenfeldu, ki je bil »luris Utriusque Doctor« in »Archi-grammateus« (deželnega sodišča pisar 3 ). Na drugi strani naslovnega lista ima v bakro rezani grb 3 ) tega v plemstvo povzdignjenega člana rodbine Prešernove z nastopnimi verzi: Quam merito Duplici Lauru Stirps ista virescit: Vna, puto, Phoebi est; altera Martis opus, Florescitque Rosa. triplici; notat lila sacratam Obsequiis Patriae, Caesaris atque D E I Floreat & Vivat! šibi Marte ac Arte favores Multiplicet Patriae, Caesaris atque DEL Iz »posvetila«, pisanega »gospodu sorodniku svojemu patronu«, razvidimo cesarske pohvalne besede dr. Janezu Krstniku Pre¬ šernu pl Heldenfeldu, kateremu je cesar podelil plemstvo. V tem posvetilu se seznanimo z nadaljnima dvema rodbin¬ skima članoma in sicer z Jakobom Prešernom, ki je bil v vojni obleki in v dostojanstvu stotnika eden prvih, ki so v naskoku vzeli Budo (1686), kjer je umrl junaške smrti, in z Benediktom Prešernom, ki se je odlikoval kot civilni uradnik in, svoje delo¬ vanje občni blaginji žrtvujoč, postal dika svoje domovine. Ime Prešeren se odlikuje povsod tam, kjer je zažarela luč znanosti, pa bodisi v bogoslovju, bodisi v pravoznanstvu. »Zvezde na pesniškem nebu«, ki je vzšla iz rodbine Prešernove v našem Fran¬ cetu Prešernu, filozof Jožef Matija Prešeren pač ni slutil, drugače bi bil svoj ditirambski slavospev v duhu završi! njemu na čast! >) C. kr. licealna biblioteka v Ljubljani. 2 ) Naj višji juridiški uradnik deželnega sodišča, tedanje deželne sodne oblasti. 8 ) V dvodelnem grbu roka v oklepu, ki drži lovorjev venec in tri rože; v čeladi ista roka v oklepu. Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji. 865 PREŠERNOVE PESMI IN NAŠI SKLADATELJI. Spisal Fr. Gerbič. orebiti utegne zanimati častite čitatelje, kako so vplivale Prešernove poezije na naše skladatelje, in zato jim podajem naslednji kratki statistični pregled vseh onih njegovih poezij, katere so do sedaj uglasbili naši domači skladatelji. Ker pri izdajah poedinih skladb ni povsod naznanjen čas, kdaj so se tiskale, je težavno določiti, kdaj so nastale. Naslednja kronologična razredba poedinih skladb je torej le v toliko zanesljiva, v kolikor mi je služilo gradivo, ki mi je bilo pristopno, in moj spomin. Če se ne motim, je prva Prešernova pesem, ki se je uglasbila, »Pod oknom« (Luna sije). Nahaja se v »Grlici«. Založil in natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. Za moški zbor uglasbil Juri Fleišman. Ta pesem je natisnjena kot moški čveterospev tudi v IV. zvezku zborov in čveterospevov, katere je izdala »Glasbena Matica« 1. 1877., potem v X. zvezku iz leta 1882. kot mešan zbor in v III. zvezku »Lavorike« kot moški zbor v Ant. Foersterjevi priredbi; nadalje v izdaji »Glasbene Matice« pod naslovom »Slovenske narodne pesmi, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad 1894«, kot mešan zbor in pa v harmonizaciji Josipa Čerina za moški čveterospev v Pesmarici, katero je izdala »Gl. Matica« leta 1897. V II. zvezku »Grlice«, katero je založil in tiskal tudi J. Blaznik, se nahaja »Mornar« (Nezvesta, bodi zdrava) za en glas in klavir, zložil Juri Fleišman. V III. zvezku »Grlice« sta tiskani pesmi: »V spomin Valentina Vodnika« (V Arab’je puščavi), zamešan zbor zložil Ju r i F1 e i š m a n , in pa »Strunam« (Strune, milo se glasite). Ta moški čveterospev je po pomoti tiskan kot Gr. Riharjev, zložil pa ga je Kamilo Maš e k; glej spodaj V. zvezek »Grlice«. V V. zvezku »Grlice«, katerega je izdalo »Slovensko društvo v Ljubljani« in tiskal Jožef Blaznik leta 1859., so naslednje Pre¬ šernove pesmi uglasbene: Ravno gori omenjena »Strunam«, sestavno za štiri glase ali pa za en glas s spremljevanjem klavirja uglasbil Kamilo Maš ek. Ta čveterospev se nahaja tudi v izdaji zborov in čveterospevov v VIII. zvezku leta 1880., potem v I. delu »Lavorike« in v »Pesmarici«, katero je izdala »Gl. Matica«. Nadalje so natisnjene v 866 Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji. tem zvezku pesmi: »Dekletom« (Padala nebeška mana), za mešan zbor, »Pod oknom« a) in b) (Luna sije), »Prošnja« (Po drugih se oziraj), »Kam?« (Ko brez miru okrog divjam), »Ukazi« (Da ne smem, si ukazala), »K slovesu« (Kaj od mene proč oko), »Sila spomina« (Drug ti je v skrbno nastavljene mreže). Vse te pesmi je zložil Karnilo Maš e k, poslednjih sedem za en glas s spremlj e vanjem klavirja. V VI. zvezku »Grlice« (Venec slovenskih pesmi dr. Fr. Prešerna), ki ga je izdalo tudi Slovensko društvo v Ljubljani in se je tiskal pri Jožefu Blazniku tudi leta 1859., nahajamo sledeče K. Maškove napeve: »Izgubljena vera« (Nebeško sijejo oči) za en glas s klavirjem, »Mornar« (Nezvesta, bodi zdrava) tudi za en glas s klavirjem, »Sol- daška« a) (Pet čevljev merim, palcev pet) za tri moške glasove in b) za štiri moške glasove. Ta zbor je natisnjen tudi v I. delu »Lavo- rike«, ki jo je izdala »Glasb. Matica«. Nadalje se nahajajo v tem zvezku »Grlice« skladbe: »V spomin Valentina Vodnika« (V Arabje puščavi) za en glas s klavirjem, »V spomin Andreja Smoleta« (Črne te zemlje pokriva odeja) za solo in zbor, »Od železne ceste« (Bliža se železna cesta), kjer se vrstita v petju fant z dekletom in na koncu pojeta v dvospevu s spremljevanjem klavirja. Glej tudi I. del »Lavorike«. Omeniti je še tudi iz VI. zvezka »Grlice« napevov k pesmi »Zapuščena« (Je za druzega dekleta) in pa »Nezakonska mati« (Kaj pa je tčbe treba bilo?). Oba je zložil K. Mašek za en glas s sprem¬ ljevanjem klavirja. V zbirki »Mične slovenske zdravice« (I. zvez.), založil J. Giontini, tiskala kamenotiskarna Jožef Blaznik, nahajamo napev k pesmi »Od železne ceste« za en glas s klavirjem, ki ga je zložil Juri F1 e i šm a n. Samospevi Davorin Jenka z glasovirom, ki jih je založila ljub¬ ljanska čitalnica (kamenotisk Jožefa Blaznika), obsegajo napeve na¬ slednjim pesmim Prešernovim: »Kam?«, »Zdravica«, »K slovesu«, »Strunam« in »Mornar«. Napev »Strunam« se nahaja kot samospev že tudi v Dav. Jenkovem op. L, ki ga je izdal leta 1861. na Dunaju pod naslovom »Slovenske pesmi za čveterospev, dvospev, samospev in glasovir«. Kot moški čveterospev najdemo ta napev tudi v Pesmarici, katero je izdala leta 1897. »Glasb. Matica«. V Slovenskih pesmih, I. zvezek, založil knjigar Juri Tarman v Celju, je dr. Ben. Ipavčev čveterospev »Zapuščena« (Je za drugega dekleta), kateri se nahaja tudi v VIL zvezku zborov in čveterospevov »Glasb. Matice« iz leta 1880. V II. zvezku istega založnika je tiskana dr. Ben. Ipavčeva skladba »Zdravica« (Prijatli, obrodile) za basov samospev z moškim zborom in spremljevanjem klavirja. Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji. 867 V izdaji »Slovenske pesmi za en glas in glasovir, zložil dr. Ben. Ipavec« je tiskan samospev »Kam?« (Ko brez miru). Ravno to pesem je zložil, seveda z drugim napevom, tudi za moški zbor in bariton- solo in pa »Soldaško« (Pet čevljev merim) za moški zbor. Pred kakimi petimi leti pa je izdal dr. Ben. Ipavec tudi jako krasen samospev s spremljevanjem klavirja »Nezakonska mati«. VI. zvezku »Narodnih pesmi«, priredil Jos. Kocijančič (izdal menda 1. 1876.) nahajamo napev k pesmi »Kam?« za moški zbor. Antona Hajdriha »Jadranski glasovi«, zbirka moških zborov in četverospevov I. del, 1876 v Ljubljani, imajo njegov čveterospev »Pod oknom« (Luna sije), kateri se nahaja tudi v II. delu »Lavorike« in pa v »Pesmarici«, ki jo je izdala »Glasbena Matica«. »Glasi iz Primorja«, uglasbil Avgust Leban (umrl leta 1879.), imajo njegovo skladbo »Mornar« za bariton-solo in moški zbor. V »Glasbene Matice« zborih in čveterospevih, IX. zvezku 1. 1881. je tiskan čveterospev »Ukazi« (Da ne smem, si ukazala) Fr. Hlavke; glej tudi II. zvezek »Lavorike«. V XII. zvezku gori omenjene izdaje zborov in četverospevov iz leta 1882. se nahaja Ant. Ne d ve da skladba »Pod oknom« (Luna sije) za tenor-solo in moški zbor. T a skladba je tiskana tudi v III. delu »Lavorike« in pa v »Pesmarici« »Glasbene Matice«. »Slovanska jeka« (Moški in ženski čveterospevi in zbori, zložil Fr. Gerbič, op. 15.) ima med drugo vsebino tudi moški čveterospev »Ukazi« in pa moški zbor »Zdravica«. Skladbe Fr. S. Vilharja, I. zvezek, tiskan leta 1883., imajo med drugim naslednje kompozicije Prešernovih pesmi: »Mornar« (Ne¬ zvesta i. t. d.) za nižji glas s spremljevanjem klavirja (to skladbo je izdala v posebni izdaji tudi »Glasb. Matica«), potem »Kam ?« (Ko brez miru i. t. d.) za bariton s spremljevanjem klavirja, »Ukazi« (Da ne smem i. t. d.) za tenor in »Nezakonska mati« (Kaj pa je tebe i. t. d.) za sopran s spremljevanjem klavirja. Ta zvezek je prinesel tudi pesem »Pod oknom« (Luna sije) za mešan zbor. Leta 1874. je zložil Gašpar Maše k (oče Kamilov) Prešer¬ nove sonete za moški zbor s spremljevanjem klavirja. Toda on ni bil vešč slovenskega jezika, in zato nimajo te skladbe tudi nika¬ kršne glasbene vrednosti. Nadalje je Vojteha Valente polubrat Edvard Valenta zložil napev k pesmi »Prošnja« (Po drugih se oziraj) za en glas in klavir, kateri pa, kolikor je meni znano, ni bil tiskan. Anton Hajdrih je zložil enemu oddelku »Krsta pri Savici« (»O, sem na srce moje, Bogomila!«) glasbo, katero je orkestriral kapelnik Šantel. 868 Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji. Izvajala se je v ljubljanski čitalnici. Pel jo je naš vrli junaški tenorist g. Iv. Meden. *) V arhivu »Glasbene Matice« sem našel skladbo »Mornar« (Der Seeman) za bariton-solo in moški zbor s spremljevanjem klavirja; podložen ji je tudi nemški prevod besedila. Skladba ima podpis »Avgust Ar min«. Da li je to pravo ime avtorjevo ali le prepi- sovalčevo, in je li morebiti ta skladatelj uglasbil še več Prešernovih pesmi, tega nisem mogel do zdaj dognati. V časopisu »Slovenija« v štev. 2. z dne 5. januarja 1849. 1. se čita, da se je pela pri »besedi«, katero je priredilo Slovensko društvo v Virantovih prostorih na novega leta dan, pesem »Mornar« (Nezvesta, bodi zdrava), ki jo je na novo zložil Rechfeld in jo je pela go¬ spodična Rechfeldova. Rechfeld je bil, če se ne motim, gimnazijski profesor. Ali je zložil še kako drugo Prešernovo pesem, mi ni znano. Izmed vseh napevov Prešernovih pesmi je najpopularnejši Fleiš- manov »Luna sije«, kateri je popolnoma ponarodnel in je menda tudi sploh prvi, ki se je zložil na Prešernove pesmi, ker se nahaja v I. zvezku »Grlice«, ki se je izdala leta 1848., tedaj še takrat, ko je pesnik živel. Iz tega sledi, da je nedvomno tudi še Prešeren slišal ta napev. Jako lepi in priljubljeni sta tudi kompoziciji »Strunam« Kam. Maška in Dav. Jenka, kateri so naši pevski zbori pogostoma izvajali z največjim uspehom. Posebno glasbeno vrednost pa imajo zavoljo svoje oblike in prave dramatične karakteristike glasbeno slikane vsebine Prešernovih pesmi samospevi Fr. S. Vilharjevi in dr. Ben. Ipavčeva »Nezakonska mati«. Nikakor ne trdim, da je tu podani pregled popoln. Mogoče, da imajo nekateri naši skladatelji še kake take skladbe Prešernovih pesmi netiskane v rokopisih, o katerih mi ni znano. Tudi je mogoče, da se je še kje tiskala kaka skladba njegovih pesmi, o kateri ne vem. Zato bi želel, da se ta pregled popolni. * Dostavek uredništva. Najnovejša skladba na tekst Pre¬ šernove pesmi izide te dni. Dr. Gojmir Krek, c. kr. sodni pristav v Ljubljani, je uglasbil pesem »Pod oknom« za pesnikov jubilej. Skladba izide pri Schwentnerju v Ljubljani. Kdo ima rokopis te skladbe, mi ni znano. Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli. 869 PREŠEREN V ŠOLI. E . Spisal dr. Jos. Tominšek. ■dunajska vlada je izdala dne 28. avgusta 1848. 1. za IB gimnazije za P ovec h da se sprejme med učne pred- O mete tudi slovnica in slovstvo materinščine 1 ) in 1(| »drugega deželnega jezika, ako je to po- trebno«, na kar se imajo ozirati vse srednje šole (Apih, Slov, in 1848. leto, str. 225.). Slovenci so hitro razumeli, kaj leži v tej določbi, in hiteli so nekateri možje, zlasti Bleiweis, zbirati gradivo za — slovenske či¬ tanke. — Že 17. aprila 1850. leta je uredništvo »Novic« (str. 67., b) prineslo nastopno: »Na znanje gosp, pisavcam slovenskiga berila za spodnji gimnazij: Gosp, minister uka, grof Thun je poslal te dni vodju gimnazijalnih šol, gosp. Dr. Kleemanu pohvalno pismo zastran sostavljanja slovenskiga berila za spodnji gimnazij, kteriga smo se v Ljubljani podstopili . . .« Se istega leta (1850.) je zagledala beli dan prva slovenska čitanka za srednje šole: »Slovensko berilo za pervi gimnazi- jalni razred«. (Brez avtorja, pri Blazniku.) Razne misli pa vzbuja v nas, da je leto prej prvi slovenski pesnik svoje mukepolno življenje že — končal . . . Iste »Novice« so prinesle »v sredo 14. svečana 1849« v 7. listu (str. 29., b) »ža¬ lostno oznanilo . . .«, da je »slavni slovenski pesnik, Dr. France Prešerin, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne v Krajnji . . . umeri . . .« Usoda je tako uničila onega, ki je gojil »želje, da zbudil bi slovenšč’no celo« in storil toliko v to svrho. Ali se je cenil njegov trud in uspeh pozneje, ko je slovenščina prodirala bolj in bolj v vse strani našega življa ? — Ne moremo se tu ozirati na vse pojave; omejimo se na šolo in tudi njo preteh- tujemo le v toliko, kolikor se kaže v njej neovrgljiv, naravnosten odsev Prešernovega vpliva, obenem pa seveda tudi odsev mišljenja onih, ki jim je bilo dano odločevati o meri, v kateri se naj prepusti šola pesnikovemu vplivu. — Značilen za oboje bi bil način, kako se je »obdeloval« Prešeren v šolskem ustnem pouku . . . Nemalo ’) Mislilo se je s tem zlasti na nemščino. 870 Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli. zanimivega bi se izvedelo, ko bi bilo mogoče zbrati vse spomine na šolske ure, v katerih se je govorilo o Prešernu, posebno iz polpre¬ tekle dobe —■ mnogo navdušenosti, ali nekaj — bojim se — tudi borniranosti . . . Ker so viri za tako raziskavanje skoraj nepristopni in nemara le preveč subjektivni, preostajejo nam le še tiskani šolski učeniki o slovstvenikih, torej tudi Prešernu: naše čitanke. — Le srednje¬ šolske pridejo v poštev. Za omenjeno prvo (1850.) so sledile druge, sprva še razmeroma hitro. Ko so bile polnoštevilne, so jih drugi izdajatelji izpopolnjevali in popravljali. Kako mesto je prisojeno v njih Prešernu? Ali z drugimi be¬ sedami: koliko njegovih poezij in katere so sprejete v naše čitanke? Navajal jih bom v kronologičnem redu z onim naslovom, ki se jim ga dal pri prvokratni uporabi. V prvi čitanki 1. 1850. še Prešeren ni zastopan. Slov, berilo za 2. gimn. razr., 1. 1852., prinaša pod št. 1. tudi prvo Prešernovo pesem, sonet »Smert« (»Dolgost življenja«). Ta sonet se nahaja v slovenskih čitankah izmed vseh Prešernovih poezij največkrat: štirikrat; namreč še 1. 1865. v Miklošičevem berilu VIII. pod pristnim naslovom »Memento mori«; 1. 1867. v Janežičevem Cvetniku II. št. 124 (»Mem. mori«) 1 ) in 1. 1893. v Sketovi čitanki IV., št. 87. Leto 185 3. je prineslo že štiri pesmi, vse v Mikloš. berilu V.: 1) »Slovo od mladosti.« Najdemo jo v Mikloš. V. št. 15., potem v Janež. Cvetniku sl. slovesn. 211. in vSket. slovstv. čit. št. 61. 1. 2) »Zabavljica« (»Apel podobo . . .«) stoji v Mikloš. ber. V. št. 45., potem v Janež. Cvetniku I. št. 133 (»Podobar in razsojevavec«) in v Sketovi slovstv. čit. št. 61, 6, 5. (»Apel in čevljar«). 3) »Nuna in kanarček« v Mikloš. ber. V. št. 49., v Janež. Cvetniku slovesn. 2 13 in Sketovi čit. V.—VI. št. 103. 4.) »Matiju Čopu« (sonet) le v Mikloš. ber. V. št. 52 in Sketovi slovstv. čit. št. 61, 6. Leta 1 854. se je sprejela v novo izšli čitanki ena »pesem« in sedem »zabavljivih napisov«; 1.) »V spomin Valentina Vodnika«, prvikrat v Bleivveis. ber. III. št. 17.; zopet v Janež. Cvetn. sloves, in Šket, slovstv. čit. št. 61, 3. *) V I. delu Cvetnika št. 69 je spis v prozi »Mem. mori«, na katerega koncu se navajata dva verza iz soneta. 871 Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli. 2.) Sedem »Seršenov« prinaša Mikloš. ber. VI. pod št. 17. — to so prvi »zab. napisi«: »Puščičarjem« (tudi Janež. Cvetn. slovesn. 2117, in Šket cit. V.—VI. št. 144, 3), »Pravljičarjem« (Šket, slovstv. čit. št. 61, 7, 2), »Zakaj ni naši pisariji prišel zlati čas« (Janež. Cv. slovesn. 2 119, Šket V. —VI. št. 144, 2), »Pevcu brez c in brez s« (Šket, slovstv. čit. št. 61,7,3), »Prej pevcu, zdaj homeopatu« (Janež. Cv. slovesn. 2120, Šket, slovstv. čit. št. 61, 7, 4), »Pevcu letnih časov« (Šket V.—VI. št. 144, 5), »Postscriptum« (= »Naj misli«; Janež. Cv. slovesn. 2 118, Šket V.—VI. št. 144, 1). Četrti sonet se je uvedel v šolo 1. 1855.: »Nesrečni« (»Hrast, ki vihar«) v Bleiweis. berilu IV. št. 18. Sprejela sta ga potem še Janežič v Cvetn. slovesn. 2 91. in Šket v čit. V.—VI. št. 119. 3. Prihodnje berilo (Miklošičevo za VII. razred, 1858) nima nič Prešernovega. — Sele 1. 1865. moremo zopet kaj zabeležiti iz Miklo¬ šičevega berila za VIII. razr.: 1. ) Sonet »Verba«, vzet tudi v Janež. Cv. slovesn. 2 89 in Šket, čit. V.—-VI. št. 119, 1; zlasti pa 2. ) »Nova pisarija«, ponatisnjena še dvakrat: v Janež. Cv. slovesn. 2 121. in Šket. čit. V.—VI. št. 128. Razmerno mnogo prostora je posvetil Prešernu Janežič v »Cvet¬ niku slov, slovesnosti« 1868. Poleg devetih že prej natisnjenih številk čitamo pri njem na novo naslednje: I. Izmed »pesmi«: »V spominj Andreja Smoleta« 2 12. (Šket, čit. V.—VI. št. 116); »Pevcu« št. 2 78. (Šket, slovstv. čit. št. 61, 2); »V spomin Matiju Čopu« (»Tajati led . . .«) št. 2 79. II. Izmed sonetov štiri: »Popotnik pride v Afrike . . .« št. 2 92. (Šket. čit. V.—VI. št. 119, 2), »Komur je sreče dar . . .« št. 2 93. (Šket, n. m. 119, 4), »Življenje ječa . . .«, 2 93. (Šket, n. m, 119, 5), »Čez tebe več ne bo . . .« 2 94, (Šket, n. m. 119, 6). III. »Uganjka« (»Šestero črk«), 2 122. (Šket, n. m. 151, 1), »Kaj se sme in mora peti« (sc. »Orglar«), tudi v Šket, čit. IV. št. 85. in naposled »Krst pri Savici« (št. 2 202. in Šket, čit. V.— VI. št. 73.). Zadnji sestavljalec srednješolskih čitank, Šket, je ponovil vse, ki so bile že prej sprejete, izvzetnši slavospev »V spomin Matiju Čopu« (v distihih), ki si ga je izvolil le Janežič. Šket ni svojim prvim trem čitankam (1889, 1891, 1892) odmeril nič Prešernovega, četrta ima izmed prejšnjega inventarja »Orglarja« in »Mem. mori«, čitanka za V.—VI. razred pa poleg 15 že prej natisnjenih na novo zab. napis »Sestomercem« (št. 144, 4) in uganko (št. 151, 2) »Kraj je beseda . . .« 872 Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli. Zbirko Prešernovih poezij završuje Sketova slovstvena čitanka (1893), v kateri se je določil prostor (poleg 8 starih) še sledečim na novo odbranim proizvodom: »Glosa«, 3 gazele (»Pesem moja«, »Al bo kal pognalo seme«, »Kdor jih bere«), štirje soneti (»Viharjov jeznih«, »Izdihljeji, solze«, »Kadar previdi učenost«, »Cerkarska pravda«) in sedem zabavlj. napisov (»Novi Pegasus«, »Čebelarju«, »Ravnikarju«, »Krempeljnu«, »Daničarjem«, »Nardbe Katon«, »Pri¬ čujoče poezije«). Vsega skupaj se je doslej vzelo iz Prešernovih poezij 43 šte¬ vilk, če štejemo »zab. napise« posamezno; sicer 28. Po vrstah, v katere je Prešeren sam razpredelil svoje »Poezije«, so najbolje zastopane »Različne pesmi«: pet izmed sedmerih (»zab. napisi« niso vsi); primeroma mnogo je tudi sonetov, namreč 13; »pesmi« so samo tri, izmed »balad in romanc« pa celo samo ena! Ako se torej sicer sme pripoznati, da zavzema zlasti izza Janežiča Prešeren odlično mesto med pesniki, katerih dela se stavijo mladini in mladeničem v zgled, vendar težko pogrešamo še eno ali drugo izmed najlepših, kar jih je Prešeren zapel. — Res je, da si mladina kupuje sama izdaje Prešerna, ali mnogi si jih le ne kupijo iz raznih vzrokov. In nadalje ostane vse, kar se sliši v šoli, drugače v spominu nego pri samouku in zadobi poseben pečat . . . Da bi se čital Prešeren v najnižjih razredih, za to tudi mi nismo; mladi dečki ga ne razumejo. 1 ) Ali na srednji, zlasti višji stopinji bi bilo domala vse, kar stoji v oni zlati knjižici, zdrava duševna hrana skoraj ali že doraslim mladeničem. Ne bojmo se pohujšanja, če nam doni na ušesa tuintam beseda »ljubezen«. Sami si nakopavamo oči¬ tanje, da smo otročji, če ravnamo le po otročje z mladeniči, ki niso več otroci in imajo tudi oči in ušesa . . . Mirna, resna, taktna be¬ seda brez načelnega prikrivanja tudi in hutnanis najde pot do mladih src in koristi več nego zagrnjena slika . . . Zakaj ne najdemo n. pr. klasičnega »Učenca«, »Dohtarja« v naših kazalih? — Ne moremo si misliti lepšega gradiva mimo te »balade«, polne joka in smeha, tragike in komike, pred vsem pa nedolžne domače šegavosti. —- Slično velja o drugih. 2 ) ’) Napačno je bilo, da sta se soneta »Mem. mori« in »Apel« postavila v drugi, ozir, prvi (!) razred. 2 ) Zakaj naši čislani šolniki niso sprejeli v srednješolske čitanke Pre¬ šernove »Zdravice«, nam ne gre v glavo. To najkrasnejšo himno Prešernovo bi moral vsak abiturient znati na pamet! — Urednik. Jaromir Boreck^: Prešeren v najnovejši češki izdaji. 873 Dr. Šket je ravnal prav razumno. Upal si je »Orglarja« natisniti brez raznih figovih peres, in to v čitanki za četrti razred. Najbrž se mu je zdelo smešno, da je Janežič to alegorijo sprejel v »Cvetn. slovesn.« le, ko jo je »popravil«: »Liščeka ino kalina« je napravil iz »vekkoglavega kalina«, menda boječ se, da ne bi kdo razlagal »kalina« kot apozicijo k »preljubga Avguština«! — Namesto »zmerom od ljubezni bije« pa čitamo v »Cvetniku«: »Vedno je po starem bije« —- kako pa se strinja popravljeni stih z nastopnim »srcu sladke ,harmonije 1 « ? — — Šket je postavil »Orglarja« pošteno-nepokvarje- nega pred nas. Uvedel nam je precej Stritarjevih, zlasti pa Gregorčičevih in Aškerčevih pesmi, za kar mu vedo hvalo učenci in učitelji, ali ne malo je še tudi slabega blaga v čitankah. Vse to se naj odstrani, zadobljeni prostor pa se daj Prešernu in onim, ki so njega vredni nasledniki! PREŠEREN Y NZUNOVEJŠI ČEŠKI IZbflJl. ) Poroča Jaromir BoreckjZ. ripravljam češki prevod vseh poezij Prešernovih po prvi izdaji iz 1. 1846. z dopolnitvami Pintarjeve izdaje. Mislil sem izdati prevod do jubileja, ali razni drugi posli so me zadržali. Kje izide, se še nisem odločil. V Ottovi »Svetovni knjižnici« bi utegnil Prešeren doseči večje razširjenje nego v »Slovniku sve¬ tovne poezije«, ki ga izdaje akademija. Želim samo, da bi se Pre¬ šeren med nami tako popularizoval, kakor zasluži . . . *) Gosp. dr. Žmavc mi je bil pisal, da prevaja priljubljeni češki pesnik, gospod Jaromir BoreckJ v Pragi, na novo našega Prešerna in da ga izda v celoti. Obrnil sem se torej na prevoditelja s prošnjo in raznimi vprašanji, naj mi kaj sporoči o svojem prevodu. Gosp. B. mi je nato prijazno odgovoril, in njegovo poročilo sem prevedel tukaj našim čitateljem. — Urednik. 874 Jaromir Boreck^: Prešeren v najnovejši izdaji. Kako mi je prevod šel izpod rok, me vprašate. Moram reči, da sem tiste pesmi, ki so po obliki umetnejše in po izrazu bogatejše, lože in boljše prevajal, nego pa pesmi preproste. To je individualna stvar, pri kateri ima seveda tudi jezik svoj vpliv. Čim preprostejša je pesem, tem odvisnejša je beseda od besede, tem bolj se kaže raz¬ ličnost v jeziku, iz katerega in v katerega prevajaš, in včasi kake po¬ sebnosti naravnost ne moreš prevesti. Čestokrat se razlikuje beseda od besede glede pomena, čeprav ne popolnoma, često tudi v enem samem vokalu, v kakem naglasu — in to ovira točni in verni prevod verza. Včasi je tudi ritem, ki dela težave, zlasti onod, koder ima slovenščina vsled svojega akcentovanja več gibčnosti in pa več svo¬ bode v razvrstitvi stopov nego češčina. Taka je v pesmih: »V spomin Val. Vodnika«, »V spomin Andreja Smoleta«, »Pevcu«, »Ribič« . . . torej v pesmih z daktilskimi ali anapestovskimi verzi. Kar se tiče rime (stika), so težkoče samo tam, kjer zahteva češčina polnejše rime, medtem ko sme slovenski pesnik iz poprej navedenih razlogov rimati samo na sklepnem samoglasniku (moška rima) . . . Toliko, kar se tiče tehniške strani prevoda. Snovno mi Prešernove poezije niso delale nikakih težav. Katera Prešernovih pesmi mi je ugajala najbolj ? Moral bi jih imenovati celo vrsto. Najbolj so mi všeč vse tiste pesmi, v katerih govori Prešernovo globoko čuvstvo, nesreča njegove ljubezni in pa ostro izraženi nazor o življenju. V idejnem oziru najtehtovitejša se mi zdi njegova pesem: »Slovo od mladosti«. Katero pesem sem prevajal najteže, ne morem lahko reči, ker do- sedaj še nisem prevedel vseh; mislim pa, sodeč po dosedanji izkušnji, da ostane za naprej, kakor je bilo to dosedaj. Primere svojega pre¬ voda sem bil objavil v drugem letniku »Slovanskega Pfehleda«. V decembrskem zvezku tega lista, ki bode posvečen jubileju Prešernovemu, objavim nadaljno vrsto prevodov . . . 875 Drobni zapiski. bROBNI ZAPISKI. Moje znanstvo s Prešernom. S pesnikom Prešernom sem bil v tistem času, ko je bil koncipient pri dru. Crobathu in obenem tudi izgojitelj njegovih otrok, prav dobro znan. Bil sem leta 1845. in 1846. dijak 7. in 8. gimnazijskega razreda. Takrat je več dijakov zahajalo v gostilno pri »malem cesarju« na Šentpeterskem pred¬ mestju. Tudi jaz sem vsak večer prišel tja. Bili smo skupaj v veseli družbi ter smo domače slovenske pesmi, kolikor smo jih znali, popevali. Ko je Prešeren to zvedel, je tudi redno prihajal k nam. Ker je preteklo že več ko pol stoletja, se na marsikatero stvar več spomniti ne morem, in sploh kaj posebno važnega, kar bi životopisca zanimalo, ne morem povedati. To pa vem, da se je Prešeren naše družbe prav veselil in posebno rad poslušal naše petje. Zgodilo se je pa tudi, da nam je večkrat kako novejšo, nam še neznano pesem, kakor n. pr. tisto »Od železne ceste«, »Od nebeške procesije« in druge poetične izdelke prečital, kar smo z velikim veseljem poslušali. Med mojimi tovariši je posebno mene prav obrajtal, in ko so že drugi odšli, sem jaz še vselej sam pri njem ostal in k njemu prisedel. Dolgo sva se razgovarjala; on je poznal mojega očeta. Vpraševal mc je o naših družbinskih razmerah, in ker sem jaz poprej večkrat zahajal v hišo drja. Chrobatha, menila sva se tudi o Chrobathovi rodbini. Pravil mi je o svojih študijah na Dunaju in o marsikaterih bridkostih in težavah, ki jih je moral tam prestati. Zgodilo se je tudi, da sva šla še včasi v kako predmestno gostilno na glažek bržanke, katero je zelo čislal. Potem sem ga jaz vselej spremil v mesto nazaj. Ko je postal Prešeren advokat v Kranju, sem jaz prišel na univerzo, in nisva se več videla. Prešeren je na vsakogar, kdor je ž njim občeval, napravil prijeten vtisk. Bil je bolj skromnega, tihega značaja, rad pa je bil tudi vesel in se je večkrat kaj pošalil. Njegovo obličje in vsa vnanjost je naredila vtisk pravega Gorenjca; kakega nemškega gizdalinstva ni bilo na njem nobenega sledu. Kar sem videl njegovih podob, je najboljše zadeta tista v njegovih po¬ ezijah, ki sta jih izdala Jurčič in Stritar. Ludovik Ravnikar, dež. sodišča svetnik v. p. Potočnikov dnevnik o Prešernovi smrti. Iz spominov, ki mi jih je svoj čas izročil rajni c. kr. stavbni svetnik Fr. Potočnik o Prešernu, priobčujem tukaj nastopno črtico o pesnikovi smrti: »Assling, 23. Februar 1849. Am 8. d. M. fruh fuhr ich in meinem Dienste nach Kronau, woher ich erst Abends gegen 9 Uhr riickkehrte. Als ich ankam, fand ich den Brief Andriolli’s, der mir den Tod Prešerens meldete . . . Ich eilte am 9 ten nach Krainburg. Herr Ruard hatte im eigenen Namen seinen Rechnungsrevidenten Herrn Pesjak abgeordnet. Ich kam Abends um 9 Uhr an und besuchte sogleich den Sanger der unsterb- lichen Poesien. Sein Gesicht war ruhig —• fast gar nicht geandert; die Lippen waren fest geschlossen, nur der rechtsseitige Mundwinkel schien mir ein bischen 876 Drobni zapiski. verzogen zu sein. Tags darauf, 10. Februar 1849 vormitags 10 Uhr, wurde er zu Grabe bestattet. Fremde Gaste, welche bei dem Begrabniss gegenwartig waren, sind folgende: Laibach: Dr. J. Bleiweis, Dr. Struppi (je pozneje umrl kot profesor v Pragi), Dr. H. Hahn (takrat uradnik finančne komore), Dr. Leh- mann (umrl kot sodni nadsvetnik v Gradcu), Dr. Ahačič, Redacteur Cigale u. der feurige Bučar (umrl kot odvetnik v Postojni); —Radmannsdorf: Guseli, Negro (pozneje predsednik okrožnega sodišča v Ljubnem), Surga, Wagner, Homann; — Neumarktl: Dr. Schrey (takrat okrajni predstojnik) und Albert Jabornegg (živi zdaj kot c. kr. vladni tajnik v Ljubljani); — Veldes : Prešeren (ki je pozneje sezidal »Louisenbad«); —Assling: Pesjak und ich. — Denselben Tag mittags speisten die mehresten Gaste im Gasthauše auf der alten Post, Bučar las das Sonet: »O Vrba, srečna, draga vas domača« und vveinte. Tief bewegt schlugen wir unsere Glaser an einander und leerten sie bis auf den letzten Tropfen zur Erinnerung dessen, der nun dahin ging, »von dess Gefielden kein Wanderer vviederkehrt«. — »Fare well!« — Wir beschlossen, dass wir den nachsten Samstag, den 17. d. M., in Krainburg die Octave feiern vvollen. Ich blieb also in Krainburg; wohl fuhr ich am 15. d. M. nach Assling, kam jedoch schon Tags darauf nach Krainburg zuriick. — Samstag kamen die Gaste; von Laibach Niemand als Dr. Bleiweis . . .« Fr. Levec. Prešeren v ruski izdaji. Gospod profesor Fedor Evg. Korš nam je na¬ znanil, ko nam je poslal svoj članek, da se tiska njegov ruski prevod Prešernovih poezij v Moskvi. Sedaj utegne biti torej knjiga morebiti že dotiskana. Kadar jo prejmemo, izpregovorimo seveda kaj več o ruskem Prešernu. Aškerc. Se ne objavljen nemški prevod Prešernovih poezij nam je poslal s pri¬ jaznim pismom vred g. Karel vitez Strahi. Ta rokopisni prevod obsega 24 pesmi, ki jih je prevedel njegov 1. 1884. umrli oče Edvard vitez Strahi. Zvezek ima napis: »Franz Prešerns Gedichte mit gegeniiber stehendem slovenischem Texte; im Versmasse des Originals iibertragen von Eduard Ri tt e r v on S tr ah 1«. Prevoditelj je navadno prav dobro pogodil duh Prešernove slovenske muze ter ga v gladko tekočih verzih pre¬ pesnil v nemški jezik. Aškerc. Prešernove gostilnice. V Ljubljani je zahajal Prešeren najrajši v go¬ stilnici »K jagnje tu« (»Kleiner Kaiserwirt«) poleg »Avstrijskega cesarja« (sedaj podrta) in »K z dr u ž e n j u« (»Zur Vereinigung«), sedaj »Hotel Štrukelj«. Mislim, da je to namenoma delal, da bi ljudi spoznaval; v prvo gostilnico so za¬ hajali namreč peki, imeli tam svojo skrinjo in svoja zborovanja, v drugi go¬ stilnici pa so imeli tuji rokodelci svoje prenočišče. K tej trditvi me napotuje tudi okolnost, da je Prešeren najbolj občeval s »Pacenkom Francetom«, ki ni hotel nič poštenega delati (pozneje, po Prešernovi smrti je bil celo rokovnjač), pač pa je bil poln humorja in predrzne 'šale. >$’. Rutar. Jugoslovanska akademija v Zagrebu in Prešeren. Prejeli smo ta-Ie dopis: ,J u g o s 1 a v e n s k a akademija. Historijsko-filologijski razred Jugoslavenske akademije imat če u ponedeljak dne 3. prosinca u 1 / 2 6 sati poslije podne ja vnu sjednicu u slavu stogodišnjice rodjenja slovenskega pjesnika Fr. Prešerna, u kojoj če pravi član Dr. A. Musič čitati svoju razpravu: Prešernov »Krst pri Savici«." ' »LJUBLJANSKI ZVON" SVOJIH ČITflTELJEH IN SOTKUbNIKOH Zfl NOVO LETO 1301. Z e izza svoje ustanovitve pred 20 leti je bil in je ostal »Zvon« leposloven in znanstven list. Ustanovitelji so pač vedeli, da samo leposlovje ne zadošča, ampak da se je treba ozirati tudi na razna narodna in svetovna kulturna vprašanja. Samo znanstvena revija pa se med nami, kakor kažejo izkušnje, težko vzdrži, zato se je iz praktičnih ozirov združila lahkokrila muza z resnim mislecem. Želimo od srca, da bi nam vstajali novi in izvirni pesniki in novelisti, ter da bi starejši naši romanopisci ne odložili svojih peres, ampak da bi zopet in zopet stopali pred naše čitateljstvo, ki kar hrepeni po dobrih povestih! Bodisi kdo že starostrujar ali novostrujar: samo da piše umetniško, da ima samotvorno moč, da pozna živ¬ ljenje in da nam ga umeje risati v lepem jeziku — dobro nam došel! Naša beletristika bodi zrcalo vsega našega socialnega in kul¬ turnega življenja, piši pa se z višine današnjega svetovnega naziranja, potem bode zaužitna. Pisatelj, ki ima, recimo, nekaj svoje filozofije, se bode zanimal za vsa vprašanja, ki vise v naši dobi takorekoč v zraku. In zato bode včasi v svojo slovensko obleko zavijal tudi občečloveške, svetovne, kozmopolitične ideje. Pravemu, rojenemu beletristu je sicer umetniški moment glavna stvar, ali njegov umotvor bode vendar vselej razsvetljevala tudi — lepa ideja. Slovensko čitateljstvo pričakuje dobrih izvirnih beletristov kakor suha zemlja blagodejne rose! . . . Ker je pa »Zvon« po intencijah svojih ustanoviteljev tudi znanstven list, zato bode tudi v prihodnjem letniku gojil znanost v poljudni obliki. Rekli smo že lani, da so nam vzor razne slovanske, pa tudi tuje revije, ki goje leposlovje in znanost obenem. S tem, da je pretekli letnik »Ljublj. Zvona« prinašal skoro več člankov nego beletristike, nikakor nismo hoteli potiskati po¬ slednje v kot, ampak hoteli smo samo nekako vplivati na naše pisatelje, da bi pisali aktualne članke v poljudni obliki. Aktualnost je, kakor smo rekli že lani, važna stvar. O vsakem vprašanju, o vsakem važnem kulturnem dogodku poročaj taka moderna revija, kakršna bodi naš »Zvon«. Čeprav je sedanji urednik »Ljublj. Zvona« sam beletrist, vendar je v dnu duše prepričan, da samo beletristika v današnji slovenski literaturi nikakor ne zadošča! Tudi mi Slovenci se moramo poslej, v novem stoletju, inten¬ zivneje pečati z znanostjo in teoretično premišljevati o raznih vprašanjih, zlasti o socialnem vprašanju. Tudi Slovenci moramo priti do prepričanja, da je končno le svobodna misel tista mogočna dvigateljica, ki preobražuje svet. Narod pa, ki je prelenoglav, da bi mislil, nima nikakršne prihodnosti in je izgubljen. Sedanje uredništvo meni, da je naloga »Ljubljanskega Zvona« tudi ta, da odpira svojim čitateljem perspektive v moderni duševni svet in jih s tem navaja k samostalnemu razmišljevanju. . . Kakor prosimo beletriste, da bi nam pošiljali za »Zvon« pesmi, novel, črtic in romanov, tako se obračamo do znanstvenikov, da bi zalagali naš list z jedrnatimi članki, essayi in razpravami o različnih kulturnih in kulturno-političnih aktualnih snoveh. Za 1. 1901. so nam razni pisatelji deloma že doposlali, deloma obljubili raznovrstnega gradiva za »Zvon«. V pesništvu bodo čitatelji srečavali med dosedanjimi zastopniki lirike in epike tudi nekaj novih mlajših. V novelistiki imamo pripravljenih več spisov, ki pridejo na vrsto v novem letniku. Fr. Serafin nam je poslal roman »Žrtve«, ki bode izhajal celo leto. — Pesnik Pribislav nam je poslal šaljivo igro v 3 dejanjih »Govorica«. — E. Kristan je vložil povest »Morje«, novi pisatelj Vladimir Borisov pa noveli »Planinska idila« in »Honny soit, qui mal y pense« ter komedijo v treh dejanjih: »Umetniki«. — Manfred je spisal fantazijo »Sfinga«. — Izpod peresa Marice Strna- dove imamo še na razpolaganje dvoje novel. — Pisateljica Ksenija nam je poslala dve črtici iz življenja slovenskega ženstva v Egiptu: »Izkušena« in »Osveta«. — Jožef Kostanjevec bo nadaljeval svoje »Utrinke« ter priobčil nov roman »Noč«. — Neimenovan pisatelj je spisal črtico »Beneška noč«, Alojz Poljak pa novelo »Irma«. — Pavlina Pajkova nam je izročila roman »Ločeni srci«. — Dr. Franc Zbašnik je spisal novele: »Inserat«, »Faze« in »Ema«. — Fr. Govekar in Rado Murnik priobčita več krajših novel, oziroma humoresk. Takisto so nam obljubili povesti Fr. Meško, Ivo Šorli in E. Gangl. Prinašali bomo od časa do časa tudi prevode dobrih beletristov drugih slovanskih in iz tujih literatur. Da se bomo v prvi vrsti ozirali na Ruse, ki imajo cvetočo moderno novelistiko, je naravno. Pri¬ pravljenih imamo že nekaj novel Garšina in Čehova. Dobimo pa tudi dovršenih prevodov Maksima Gorkega. Izkušali bomo tudi pri¬ dobiti si prevode iz italijanske, francoske in angleške beletristike. Članke, študije in essaye imamo pripravljene sledeče: Na minolo pariško razstavo bodo spominjali čitatelje »Izprehodi po pariški razstavi«, ki jih je v feljtonistiškem slogu spisal ravnatelj Ivan Šubic. — Dr. Hinko Dolenc je spisal poljudno studijo o naših gozdih in njih poeziji. — Ivan Vavpotič objavi v prvih številkah konec svojega poročila o slikah na pariški razstavi. — Dr. Ivan Žmavc nam je poslal aktualni članek »Staroklasicizem in narodna vzgoja«; pisatelj napiše za naš list še več študij, tičočih se našega časa, zlasti kar se dostaje socialnega vprašanja. — Na razpolaganje imamo tudi več filozofskih essayev vseuč. profesorja drja. Simona Šubica. —Fr. Orožen nam je poslal folkloristično studijo »Praznovanje sv. Jurja« na Štajerskem. — I. Oblak je opisal Bosno in Herce¬ govino v kulturnem oziru. — I. Dermota je sestavil razpravo »0 zadrugah«. — Dr. Ivan Robida je spisal studijo »0 alkoholizmu«. — Fr. Kukovec je vložil narodno-gospodarsko studijo »Kapital in obresti«. Češki pisatelj Premysl Hajek napiše za naš »Zvon« aktualni essay »o svetovnem naziranju Kitajcev«. Izpod peresa tega pisatelja izide kar v prvih števikah našega lista prevod zanimivega članka »Glose k dogodkom na Kitajskem«. — Nekaj novega za »Zvon« bodo po novem letu astronomski bulletini, ki jih bo od meseca do meseca priobčeval znani strokovnjak v zvezdoslovju, profesor M. Vodušek. —■ Egon Mosche nam je poslal začetek svojega zani¬ mivega obširnega spisa »Dvajset mesecev v južni Afriki«. Razmerje med Vodnikom in Kopitarjem nam je opisal dr. Franc Vidic, ki bode sodeloval tudi pri raznih poročilih in kritikah. — Ivan Prijatelj, temeljiti poznavalec ruske literature, objavi nekaj študij o nekaterih najmlajših ruskih pisateljih. Prijatelj pozna kakor nemara malokdo na Slovenskem velikega Tolstega, pa zato nam je žal, da smo morali z ozirom na preskopo odmerjeni prostor njegov članek o Tolstem krajšati — kar ni bilo stvari na korist. Pri¬ jatelj je bil uvrstil tudi več poglavij iz romana, s katerimi je pokazal, kako se prevajaj iz ruščine na slovenščino. Seveda smo morali letos tudi te prevode izpustiti. Če bode količkaj mogoče, objavimo jih za vzgled dobrih prevodov v bodočem letniku. — Hrvaški pisatelj Milan Marjanovič napiše essay o najmlajših hrvaških pesnikih. — Poljski pisatelj Anton Mazanowski nam je poslal studijo o poljski moderni liriki. — Fr. Svetiš, poznavalec romanskih literatur, bode v novem letniku redno poročal o francoskih, italijanskih in an¬ gleških pisateljih najuglednejših revijah dotičnih narodov. Za zdaj nam je že doposlal essay o Zoli. — Janko Slebinger piše za nas studijo o znamenitem maloruskem pesniku Tarasu Ševčenku. — Dr. M. Murko priobči svoje »Misli k Prešernovemu životopisu«, ki zaradi pomanjkanja prostora ni mogel več iziti v »Prešernovem albumu«. — Fr. Ilešič nam je izročil par essayev o Prešernu, ki niso mogli vsi priti na vrsto v »Prešernovem albumu«; ta pisatelj bode poročal in kritikoval razna slovanska izdanja. — E. Kristan nam je poslal essay »Tendenčnost v Ibsenovih dramah«. —• Dr. Josip Tominšek bode kakor doslej tudi poslej pisal literarne kritike. Od njega imamo že rokopis kritike »Dr. Oblak«, spisal dr. M. Murko. — Takisto so nam obljubili svojo stalno pomoč dosedanji sotrudniki: R. Perušek, L. Pintar, S. Rutar in Wester. V Ljubljani, dne 1. decembra 1900. Urednik »Ljubljanskega Zvona«: A. Aškerc. 1900