Znamenita cerkev pri Novi Štifti okronana z novimi zvonovi. glasilo občine ribnica Foto AP 28. SEPTEMBER 2001, letnik V 23. OKTOBER RIBNIŠKI OBČINSKI PRAZNIK NAMIGI ZA IZLETE Prireditve: Jesen je čas, ko narava pričara najlepše barve. Gozdarji pravijo, da bodo letos posebej lepe zaradi dolgotrajne suše in nagle ohladitve. Ne smemo jim verjeti na besedo, temveč se sami prepričajmo v to. Zato vam predlagamo naslednja 2 izleta: Na Grmado Z avtom se pripeljemo do Ortneka, potem pa peš do Velikih Poljan, kjer vam priporočamo ogled cerkve sv. Tomaža iz 13. stoletja. Cerkev je znana predvsem po freski Luksurije - detomorilke iz 16. stoletja. Od Velikih Poljan gremo po označeni planinski poti do planinske koče na Grmadi (887 m nadmorske višine), od koder se lahko razgledamo po vsej Ribniški dolini. Koča je odprta ob vikendih in praznikih. Na Slivnico (1114 m nadmorske višine) Peljemo se v smeri Cerknice do Grahovega, kjer pustimo avto in gremo po lepo označeni peš poti proti »gori čarovnic«. Malo pod vrhom Slivnice je Dom na Slivnici (1075 m), kjer nam bodo postregli ob sobotah, nedeljah in praznikih. S Slivnice se nam ponuja čudovit razgled na Cerkniško jezero, ki se bo v teh jesenskih dneh začelo hitro polniti. Čimveč lepih barv na izletih vam želimo! Lejla Kratim TIC Ribnica i Kultura 23. oktober: ob 19. uri, dvorana Ideal, PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Na slovesno prireditev s podelitvijo priznanj in kulturnim programom ste vabljeni vsi občani. oktober: Miklova hiša, ZADNJA NA GRMADI Predstavitev publikacije v sklopu obeleževanja 300 -letnice sežiga zadnje čarovnice na Kranjskem. 18. oktober: ob 19.30, dvorana IDEAL, KRČMARICA, komedija (gledališka skupina Gimnazije Želimlje) 26. oktober: ob 18. uri, cerkev na Vel. Poljanah, Srečanje malih pevskih skupin Turizem 20. oktober: ob 18. uri, Miklova hiša, UREJENA RIBNIŠKA DOLDJA- zaključna prireditev s podelitvijo nagrad in priznanj ter strokovnim predavanjem. Šport 14. oktober: ob 9. uri, Ribniški grad RIBNIŠKI TEK NA 10 km 28. oktober: ob 14. uri, Športni center Ribnica, TURNIR V MALEM NOGO -METU ZA POKAL RIBNICE 2 lEŠaTO Septembra pišemo: Novice iz doline na straneh 4, 5 Ni ga čez semenjl Obnova zadrževalnika šele leta 2001 V središču na strani 6 Marka so objeli druga toplina doma in novi starši Preventiva. Brez drog! 8 REŠITEV VEDNO OBSTAJA... Pogovon Dora Majerle, predsednica L.A.S., Kočevje Aktualno na strani 11 PONOVNO KRIVA RELIGIJA Pogovor: Župnik Maks Ipavec V DUHU STARIH, VITEŠKIH DNI Turjačani so na sejem prijahali kar iz Velikih Lašč in se najprej ustavili v Hrovači, pri vaškem etnološkem društvu. Le-to jih je namreč na semenj tudi povabilo; pa ne samo njih, tudi viteze, in oboji so uprizorili očem všečno in nenavadno dogajanje. Vitezi so se izkazali v viteških igrah, Turjačani pa so razkrili skrivnost njihove moči in nepremagljivosti: HRANO! FotoAP Razpisi na strani 14, zabavne strani s kvizom in rebusom pa na 19. in 20. strani RIBNIŠKI PUŠEUC berite na strani 30! Iz političnih logov na strani 21 Odmeeevi na strani 22 Kakršni ljudje, taka voda Bralci pišejo na strani 23 »Prijazen vrtec« Deponija nasipnega materiala? Kulturne drobtinice 26 O ribniški in slovenski šoli Športni utrinki na straneh 28 in 29 Karateisti začenjajo novo sezono SLOVESNO V NOV DOM »Marko je najina radost, sreča in veselje. V najinih srcih najin sin, odkar sva ga prejela na najin dom,« sta v svojem povabilu k svečani posvojitvi zapisala Janko in Anica. Fotografija je značilen posnetek malega Marka, ki se zaradi svoje igrivosti in iskrivosti ne pusti ujeti trenutku. Ima pa tudi svoj namen, saj Marka ne bomo izpostavljali očem javnosti več, kakor je bilo potrebno za medijsko obeležitev tega dogodka. FotoAP ji ]«; v d it M' D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.100 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS:8361 091, 8369 765 Izid naslednje številke: 29. oktober 2001 Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 11. oktober 2001 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribliica.si .Reše m 3 :■ rvj■ ■<>■ /X<>inj 26. največja ribniška prireditev NI GA ČEZ SEMENJ! Sejemsko dogajanje je bilo letos nadgrajeno z večjim številom tujih protokolarnih gostov, odmevno humanitarno akcijo za otroke in, po vtisih sodeč, s precej obiskovalci iz raznih slovenskih in tujih krajev. Pa čeravno je bilo tudi iz mikrofona uličnega radia slišati opazko, kije prevevala misli marsikaterega obiskovalca: daje letos pol manj ljudi kot lani. Zavedati seje treba, da je bil lanskoletni sejem jubilejni, množico pa so sestavljali tudi tisti, ki so vrveli s festivalskega dogajanja SDS. Da so »zdumaiji« večinoma tarnali nad manjšim dobičkom kot lani, je bil pričakovano, pa tudi vreme se je pozno popoldne nenadno krepko skisalo in se tako spremljevalno sejemsko dogajanje ponovno ni nadaljevalo pozno v noč. Je pa sejem bil živ, kar je postala že krilatica opisa tega vsakoletnega največjega ribniškega dogodka, pod taktirko ribniškega Turističnega društva in njegovega dolgoletnega predsednika Andreja Klemenca st Opazno je bilo sicer, da je bil del od slaščičarne do Cenetove gostilne povsem prazen, tako da so ga v popoldanskem času zapolnili zdaj že »tradicionalni« Hare krišna. Dobrodošle za pogled in jed pa so bile stojnice aktiva ribniških kmečkih žena s svojimi dobrimi sladicami, nakar sta se oko in denarnica lahko ujela še na bližnji kočevski eko stojnici. Rokodelski festival, ki gaje sestavljalo 32 mojstrov starih obrti, je bil tokrat označen s tablo, da ga ne bi že spet kdo zgrešil in ne vedel, daje bil na njem. Prodajalo pa seje kar dobro, so dejali rokodelci oz. v njihovem imenu organizator Pavel Hočevar. Slišati je bilo le tri glasne, ki so se pritoževali, »da bi več prodali, če bi stali pred Inlesom« in da »ljudje jemljejo le vizitke«, toda šlo je za mojstre, katerih ročni izdelki imajo visoko ceno, tja od 25.000 SIT navzgor. Govoriti čez sejem, bi bilo v Ribnici, ki se ponaša s to res eminentno prireditvijo, skorajda krivoversko, pa vendar so se ob postavitev stojnic tokrat spotaknili tudi strokovnjaki iz Ljubljane, »presenečeni«, da nihče ni opazil, da avtomobili ne sodijo v Grad in rokodelci ne na konec mesta. Kramarija je odvrnila določene obiskovalce, ki sos severne vpadnice prišli v Ribnico, roba pa je bila res nizko kakovostna, toda tudi to je sejem. Največja gneča je bila, in bo vedno, ravno tamkaj. Zato je sejem sejem. Turistično društvo je letos prireditve strnilo v dopoldanski čas, začenši z znamenitim sprevodom, kije sicer iz leta v leto krajši, a nepogrešljiv in pomemben del odprtja sejemskega dogajanja. Popoldne pa je v celoti pripadlo iznajdljivim štu- Župani na slavnostni večerji na Škrabčevi domačiji dentom, ki so dogajanje popestrili z uličnim gledališčem in Fato kot najbolj magnetno gostjo. Streetball je potekal dopoldne, v petek športne igre, v soboto zvečer pa koncert trenutno najudarnejše Siddarthe, zato ribniškim študentom tokrat namenjamo še dodatne vrstice v drugem delu časopisa. Slovesne besede ob odprtju sejma so bile tokrat dodeljene mimstru Francu Butu, ki »občuduje odnos, ki ga imajo domačini do te tradicije«. Omenil, je da država stoji pred novim izzivom: kako omogočiti razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki bodo prinašale dohodek. »Od kmetijstva se namreč ne da živeti,« je dejal sam kmetijski minister. Rešitevvidi vnižjih obdavčitvah suhorobarjev in lončarjev. Besede ob odprtju so pripadle tudi ribniškemu županu, kijev prisotnosti kmetijskega ministra državo pozval, naj za kmetijstvo predvidi bolj učinkovite spodbude, saj se tu zemljišča hitro zaraščajo in »divjad ter zveri že postajajo gospodarji tega prostora«. Prav tako je državo ožigosal, da nima posluha za stara rokodelska znanja. Vesel pa je bil obiska švedske in italijanske delegacije, saj pričakuje da bodo našli skupne vsebine, ki bodo omogočile nadaljnje sodelovanje. Tokrat seje tudi posebej zahvalil TD, ker je s sejmom povzdignil Ribnico. Predsednik TD Andrej Klemenc podeljuje priznanja Med protokolarnimi gosti so bili poleg županov švedske Landskrone in italijanske Archevie še častni konzul Republike Češke, Benedikt Roman Radonič, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah ter župani občin, ki so vključene v projekt »Od Idrijce do Kolpe«. Že dan poprej, v soboto, pa so se na bolj uradnem sestanku sestali župani Ribnice, Archevie in Landskrone. »To je bilo prvo, spoznavno srečanje teh treh občin, na katerem smo poskušali po najboljših močeh predstaviti potenciale in možnosti Ribnice za nadaljnje sodelovanje z obema tujima občinama Župana obeh občin sta bila prvič v Ribnici in potrudili smo se, da sta skupaj s spremljevalci v živo občutila naš utrip. Vsi so bili zelo presenečeni nad sprejemom, odnosom in sproščenostjo ljudi, pa tudi nad urejenostjo naših podjetij. Prepričan sem, da bomo v naslednjih mesecih pripravili tu- »Domu bouste pr'šl'tak 'ku muorte-sehi!« je mimoidoče nagovoril Medard Pucelj. di program nadaljnjega sodelovanja,« je srečanje komentiral župan. Isti dan sta si delegaciji ogledali ribniške kulturno - zgodovinske in turistične znamenitosti, med njimi lončarsko in suhorobarsko delavnico. Navdušili sta jih iznajdljivost ljudi in njihovo prilagajanje sodobnemu trgu, in seveda njihova humornost, tako daje tudi župan menil, da so vsi, ki so pomagali predstaviti Ribnico, le - to promovirali kot »dinamičen, sproščen, duhovit in za sodelovanje odprt kraj.« Zvečer je sledilo še razkošno kosilo na Škrabčevi domačiji, za katerega seje potrudilo podjetje Riko hiše. M V nedeljo sta si delegaciji ogledali sejem, v ponedeljek pa so si Švedi, ki so v Ribni- ^ co prispeli že v petek, na lastno željo ogledali še nekaj prosperitetnih ribniških pod- V jetij, kot je npr. Motoman Robotec ter največjo družbo, Inles d.d., da bi si tako ustvarili vtis tudi na področju industrije in se seznanili z morebitnimi možnostmi ™ gospodarskega sodelovanja. A. Pahulje OBNOVA ZADRŽEVALNIKA V PRIGORICI SELE LETA 2002 Zaradi rušitve vmesne pregrade sesut hidrološki sistem v Dolenji vasi Gradbena dela, ki naj bi zatesnila pregrado v Prigorici, naj bi bila po prvotnem načrtu Varstva RS za upravo narave končana do konca letošnjega leta, a ne bo tako. Obnova se bo začela in naj bi bila v celoti končana šele leta 2002. Gradbeno dovoljenje, za katerega je Uprava, ki sedaj sodi pod Agencijo RS za okolje, zaprosila že maja, bo izdano komaj v teh dneh. Vloga je bila namreč nepopolna, projektiranje obnove in potrebne analize pa so porabili veliko časa. Poškodovana pregrada seveda ne more opravljati funkcije, za katero je bila zgrajena - varovati področje pred naraslo vodo ali morebitnimi poplavami. Vendar po zagotovilu Francija Šale, vodje izpostave Uprave v Ljubljani, ni nevarnosti za poplave, kot je bila na primer lani, ko sta dva pojava vplivala na grozeče visok vodostaj. Kriv je bil prag, kije bil naknadno nameščen na potoku Ribnica in vodo usmerjal neposredno v zadrževalnik, ter takratne hidrološke razmere, ko je dva meseca neprestano deževalo in smo se soočali s stoletnimi vodami. Letos prebivalci Prigorice in Dolenje vasi ne bodo ogroženi na tak način, je dejal Šala. Tudi zato ne, ker bomo raje tvegali, da voda poplavi 2 ali tri hiše kot ogrozili domovanja in življenje 500 ljudi pod pregrado, je dodal. Jepavtemenoletnem času nastala nova ovira. Konec avgusta je namreč občan iz prigoriškega »Gabrja« legalno porušil 40 metrov dolgo in meter visoko pregrado v Dolenji vasi (s prigoriške strani levo od mostu) in s tem podrl celotni hidro sistem Dolenje vasi,je povedal Šala. Resda je dobil tožbo proti državi, ker mu je voda večkrat poplavila kletne prostore, a dejstvo je tudi, daje del svoje hiše postavil na že prej začrtano vodno območje. Tudi sodba, ki jo je prizadeti občan prejel v roke 24. in 25. avgusta, in takoj naročil podrtje jeza, še ni bila pravnomočna. Uprava RS za varstvo narave, ali bolje rečeno država, se tako sploh ni imela časa pritožiti. To je storila naknadno, preko javnega pravobranilstva, tako da naj bi bila razprava 24. septembra. Prav tako Uprava ni bila obveščena o rušenju pregrade. Zvedela je tisti dan, ko je bila le-ta že podrta, a prav tako, daje sodišče odredilo rušenje na državne stroške, je pripomnil Šala. Uprava zagovaija dejstvo, ki naj bi ga potrjevali tudi razni izračuni in analize, da je bila pregrada postavljena na pravem mestu, na katerem sicer stoji že vrsto let. Jez je tudi zadrževal določeno količino vode, zato se sedaj lahko zgodi, da bi voda na Dolenjevaškem polju zalila celo regionalno cesto na poti v Kočevje, saj se pretaka nekontrolirano. Če bo nova sodba določila, daje potrebno vzpostaviti prvotno stanje, bo najprej potrebno obnoviti zadrževalnik v Prigorici (obnova naj bi državo, saj gre za objekt regionalnega pomena, stala ne prvotnih 123-, ampak kar 260 mio SIT), zapreti dotok vode, šele nato se lahko začnejo dela tudi na tej manjši, sedaj porušeni pregradi, je dejal Šala. Tekst in foto A. Pahulje Dolenjevaško polje in področje Ložin sta bila v septembrskem deževju poplavljena bolj kot običajno. Tokrat je bila pod vodo celo desna stran polja na poti v Kočevje. Kešem 5 < s H 3 H n. c Vse, kar se globlje dotakne človeške duše, je lahko toliko ganljivo, da se zarosi tudi človekovo oko. Takšno doživetje je že po pričakovanjih bila posvojitev svetlolasega dečka Marka, ki je 25. avgusta v Ribnici tudi uradno dobil svojo novo družino. Več kot leto dni pred tem slovesnim dogodkom, kije potekal v grajski poročni dvorani, je zdaj že triinpolletni Marko živel v oskrbi in vzgoji pri zakoncih Anici in Janku Muhič. S tem je bil izpolnjen eden izmed nujnih pogojev, ki posvojitev sploh omogočajo. Pričakuje pa se seveda tudi telesno in duševno zdrava starša, ki imata tako roditeljske pravice kot opravilne sposobnosti. Le življenje jima je naklonilo drugačno, v trenutkih zelo bolečo usodo. Muhičeva nista mogla imeti svojih rodnih otrok, zato sta se že pred tremi leti vključila v Društvo posvo-jiteljskih družin Deteljica, kjer so se družili pari, ki bi želeli posvojiti otroka. Bila sta predzadnja v skupini, ko sta otroka končno le dobila. Ves ta čas je bil za njiju boleč proces, ki seje odvijal predvsem v srcu in duši. »A ob izkušnjah drugih in ob strokovnih napotkih sta dozorela v odločitvi po otroku. Nič več ni obstajala le misel na dojenčka, marveč tudi posvojitev ali rejništvo starejšega otroka,« je dejala Vika Bevc, ena izmed strokovnih delavk, kije posvojitev tudi pripravljala. Potem je prišel tisti pravi trenutek in tisti pravi otrok, »ki bi ne mogel biti bolj podoben in izrezan novim staršem... Oba imava celo enako zaležane lase,« je pripomnil Janko. Po 23 letih druga slovesna posvojitev v Ribniški dolini MARKA SO OBJELI DRUGA TOPLINA DOMA IN NOVI STARŠI Posvojitev in dajanje otroka v posvojitev v marsičem izražata človekovo veličino, ne majhnost Neizbrisen del vajinega spomina bo gotovo ostalo prvo srečanje z Markom. Vaju je takoj sprejel? Janko: »Pri takšnih srečanjih je zelo pomembno, kako dotedanji skrbniki pripravijo otroka na nove starše. V najinem primeru so to nalogo njegovi skrbniki opravili odlično. Marko je tako pričakoval svojo novo mamico in ji takoj planil v objem, odšel v avto in se ni niti ozrl nazaj.« Anica: »Seveda pa je težko reči, kakšni notranji boji so se vršili v njem zaradi njegovega dotedanjega življenja. Ko sva ga prvič uzrla, so bile njegove oči tako motne, brez vsakršne živosti... Bil je povsem otopel otrok. Njegove oči so bile venomer uprte v tla. Tak je bil še prve mesece po prihodu v najin dom. Bil je slabokrven, samo mamica je znal reči.A takšnega sva ga bila pripravljena sprejeti in zanj kar najbolje poskrbeti.« Ta mali, prijazni in nadebudni otrok, ki je bil v začetku precej naporen, ker gaje bilo potrebno nenehno nadzirati, ni bil sprva vajen niti objemov. Zaradi njih je pogosto celo bruhal. Ni bil vajen dotikov. Ni poznal igrač. Ta isti otrok je po dobrem letu dni prava radost in veselje za srce in pogled. Dotakneš se ga in on dotik z neverjetno toplino vrne. Rad se z dlanmi dotakne tudi tujega obraza. Odlikuje ga izrazita odločnost, ki ni pogosta pri tako majhnih otrocih. Človeka pozorno posluša, sodeluje z njim. Ima svojo sobico, ki jo hoče pokazati, v njej velikega medveda, polno ustvarjalnih igrač in veliko posteljo. Opazuje rože. Zna prebrati vse črke, pozna vse barve, prepozna vrsto avtomobilskih znamk. V marsičem deluje drugače kot vrsta njegovih sovrstnikov, pa tega ni mogoče zapisati. Po njem se lahko sodi, da je resnična teorija o otrokovem razvoju, ki govori, da otrok svojo osebnost oblikuje do šestega leta starosti. Prav tako je Marko živ primer tega, kako pomembni so prvi meseci otrokovega razvoja. Ker on čuti, on si zapomni, on se zaveda... Sta bila sploh seznanjena, kakšnega otroka bosta dobila, iz kakšne družine izhaja, kako bo treba ravnati z njim? Anica: »Podučili so naju, pa tudi prek izkušenj drugih parov sva spoznavala, kako ravnati z otro- ki, ki večinoma izhajajo iz problematičnih družin. Strokovne delavke pa so tudi svetovale, da naj bomo dobre matere, a ne predobre. Sama sem prepričana, da se starši ne smemo bati vzgajati teh otrok. Posvojitelji namreč pogosto grešijo, ker mislijo, da mora biti njihova vzgoja milejša zato, ker otroci niso »njihovi«. Bojijo se, da jih bo sosed ožigosat, če jih bo slišal, da so povzdignili glas na otroka.« Kako so pa vajini starši sprejeli novega člana rodbine in kako se nanj odziva bližnja okolica? Anica: »Janko nima več staršev. Moji pa so zaljubljeni v Marka in on v njih. Prvi trenutek so ga vzljubili in sploh, kamorkoli gremo, vsi se takoj navežejo nanj, so ga veseli.Namenoma ga vodiva na razne kraje, da je čimveč v stiku z ljudmi in da spoznava svet okrog sebe. Zna se obnašati celo na večerji in enkratje natakar pritekel za njim, da mu je v roko stisnil kup bonbončkov...navdušen, da je tako majhen otrok sposoben tako lepega obnašanja. Že lani sva ga dala tudi v vrtec in menda tudi tam izredno lepo napreduje. V trgovinah pa bi mu vsaka trgovka kupila kaj malega... Tudi Marko ze- lo rad vidi, da ga kdo pride obiskat, pa tudi sam rad kam gre. Obdan je s prijatelji. Otroci iz soseščine ga včasih pridejo pogledat tudi nekajkrat na dan in se neverjetno lepo obnašajo do njega.. Nasploh ves ta čas nisva doživela nikakršne negativne reakcije in prav srečna sva, da živiva v Ribniški dolini, da imamo takšne socialne delavce in dobre ljudi okrog sebe.« Biti 21 let v zakonu in ne imeti otrok, je pravzaprav huda zakonska preizkušnja. Nekateri zakoni razpadejo, drugi se ohranijo in ti slednji večinoma odražajo visoko stopnjo duhovne zrelosti obeh partnerjev. Janko: »Prepričan sem, da če bi imela rodne otroke, ne bi pridobila sedanjih izkušenj. Najino 21. leto zakona je bilo prepolno raznih občutkov, kijih drugače ne bi nikoli doživel. Letošnje leto nama j e pri n es-lo toliko veselja... da bi bilo le vsako leto tako...« Anica: »Še enkrat bi šla skozi to. Sicer sva že prej lepo živela, ker sva znala živeti, toda zdaj se mi je uresničilo vse, kar sem si kdajkoli sploh mogla želeti.« Bi zmogla preiti te tegobe brez strokovne pomoči? Anica: »Ne.To je takšna stiska, ki je ne zmoreš prebroditi sam. Res je sicer, da že med zdravljenjem nisva imela zadržkov, da bova v primeru neuspešnih poskusov otroka posvojila. Toda ko sva naredita prvi korak in odšla k Majdi Vrh, so se mi ulile solze. A strokovne osebe so nama potem venomer stale ob strani in naju spoznale v dušo in telo. In izbrale tudi pravega otroka. Pa tudi brez moža ne bi zmogla, saj mi v vseh teh letih ni nikoli očital, da ne moreva imeti otrok, in bil vedno pripravljen skupno sprejemati odločitve.« Toda vsa tri leta, ki sta jih preživela med člani Deteljice, nista bila prepričana, da bosta otroka zares dobila. Že zdaj sta bila predzadnja v skupini, ki jima je to uspelo... Janko: »Lahko ga sploh ne bi.Ko sva prišla v Deteljico, nisva imela nikakršnega zagotovila, da bova otroka dobila. Ne gre za trgovino, ki bi to omogočila. Le bolj odprto smo se v skupini pogovarjali o tako boleči temi in si prenašali izkušnje. Dosti je namreč primerov,da ženske zaradi psihične zavore ne morejo imeti otrok. Tudi Anica sodi med njih. Bolj ko je človek čustven, težje in huje je. Zato bi vsakemu paru, ki ne more imeti svojih rodnih otrok, svetoval, da se vključi v tak program. Lažje bo.« Anica: »Predvsem pa duhovno rasteš.« Nič manj pa vse te dolge dni ni trpelo srce matere, kije vrejo oddala vse tri svoje otroke, med njimi tudi novega ribniškega posvojenca. Marko je najmlajši izmed njih, v biološki družini pa je odraščal dve leti in dva meseca. Njegova dotedanja skrbnica se ga spominja kot dečka, ki mu je bila stajica, polna kruhovih drobtin, dom. Njegova mama je zato in zaradi razlogov, ki jih ve ona sama, zbrala pogum in z otroki odšla ter jim s tem odprla vrata v drug svet, je dejala skrbnica. Zdaj je Marko Marko Muhič. Č na koncu priimka Marko prav posebej poudari in tudi po ribniško je že začel zavijati. Ljubi oko fotoaparata, njegove velike modre oči pa naravnost vabijo k fotografiranju. Tako ljubki in prisrčni kadri se fotografu redkokdaj ponudijo. A tokrat bodo ostali last tistega trenutka. Zakaj slovesna posvojitev in ne taka, kot so jo opravili že mnogi? Tiha, skrita v intimnost posamezne družine. Tako želi tudi Deteljica, tako je tudi prav, meni Viktorija Bevc, ena izmed socialnih delavk, kije omenjeno posvojitev pripravljala. »Za otroka in njegove nove starše, pa tudi roditeljico otroka je zelo koristno, da socialna služba ustvari možnost, da se namestitev otroka z namenom posvojitve zaključi s slavnostnim obredom. Svečana posvojitev naj bi bila torej priložnost, da starejši otrok sliši »šepetajoče skrivnosti«, za katere se premnogokrat ustvarja vzdušje zakulisja in namerne nevednosti.« (V Bevc;Posvojitev otrok; Slavnostna posvojitev-priložnost za besede o roditeljici, str. 75, DAG Grafika, Ljubljana, 1999) »Ne smemo pozabiti na tvoja rodna starša, ki sta zmogla dopustiti tudi sestrin in bratov odhod v boljše čase. Hvala jima. Tako si lahko prišel v roke Anici in Janku. Zdaj si njun.« Iz te življenjske zgodbe se porajajo nove. Ker vsi trije otroci izvirajo iz istega družinskega debla, centra za socialno delo, ki sta tudi bdela nad posvojitvijo, pričakujeta, da se bodo rejniške družine medsebojno povezale v sorodstveno mrežo in vsaj z občasnimi srečanji oblikovale nekakšno trojno družino. Marko je namreč prvi dočakal uradno posvojitev, medtem ko sta bratec in sestrica še v oskrbi. Člani te nove velike družine so bili seveda na posvojitvi navzoči, tako kot tudi člani skupine iz Deteljice, katere del sta Muhičeva. Posvojitev je izvedel matični center občine, iz katere Marko izvira, prisostvovala pa je tudi direktorica ribniškega centra za socialno delo Majda Vrh in dejala, da sta zakonca Muhič » s svojo preprostostjo in pristnostjo v letu dni kot bodoča starša presegla vsa pričakovanja«. Ribniški center je bil omenjene posvojitve vesel tudi zato, ker je naša občina po dolgem času zopet dobila dečka, je dejala Vrhova, sicer pa so v zadnjih letih iz naše doline v posvojitev odšli 3 otroci, medtem ko jih je k nam v zadnjih 20 letih prišlo 10. Posvojitve se namreč opravljajo v krajih, ki posvojencem niso rojstni, zato doslej tudi ni bilo navedeno, od kod pravzaprav Marko prihaja. Zdi pa se, da bo med Muhičevima res našel brezskrbno otroštvo, ki se skriva tudi v igrivih sprehodih po ribniških travnikih in ulicah. Tekst in foto Alenka Pahulje V53TBČ MBN£CA vabi 4 - 6 - letne otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca, na VESELE URICE, ki se bodo pričele 23. oktobra 2001 in se zaključile 28. maja 2002. Veselo se bomo imeli ob torkih, od 16. do 18. ure. Vpis otrok bo 23. oktobra 2001 ob 16. uri na Rdečem vhodu, v igralnicah PA3KCI in PAPIGE. Program bosta izvajali vzgojiteljici predšolskih otrok Marija Petek in Julka Lesar. Rešem 7 1 l /V ü H < n 2 H H Č I B O % O Odprla je vrata in zagledala svojo bivšo dijakinjo. Ta jo je presunila in presenetila z besedami: »Zasvojena sem.« Ta trenutek je nakazal nadaljnjo pot Dore Majerle, sedaj upokojene kočevske učiteljice kemije in biologije. Poiskala je ne le pomoč za dijakinjo, ki je zmogla toliko volje in moči, da je nekomu odkrito priznala svojo osebno stisko; soočiti se je morala z lastnimi strahovi in sprejeti spoznanje, da so se droge naselile tudi blizu nje, v domačem, kočevskem okolju. Zdaj to ni bil več nek oddaljen, tuj svet, ki se srca ne more dotakniti. Zdaj se človek ni mogel več sprenevedati. Pred sedmimi leti je tako Dora Majerle stopila v stik s strokovnimi delavci, ki so ji omogočili spoznati njej do tedaj neznano področje zlorabe drog. Opremili so jo z znanjem, ki ga sedaj predaja otrokom s predavanji po osnovnih šolah vseh bližnjih občin, tudi ribniški. Najprej je svoj prostor dobila v okviru kočevskega Rdečega križa, potem pa je skupaj z zdravstvenimi delavci ustanovila lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zlorabe drog, imenovano L.A.S., ki ji tudi predseduje. Od leta 1998 je to tudi županov svetovalni organ v Kočevju. Sestavlja ga sedem članov, vsak strokovnjak na svojem področju: pedagoga, psihologa, zdravnik, kriminalist in socialna delavka. Usposobljenih je bilo tudi šest prostovoljk, ki že dve leti nudijo toplo besedo vsakomur, ki pokliče na telefon v stiski. Z oktobrom bo L.A.S. dobil novo, brezplačno številko. Kočevski Rotary klub je kupil tudi mobitel, medtem ko bo Telekom refundiral določeno vsoto stroškov zanj. Pogovor: Dora Majerle, predsednica L.A.S., Kočevje REŠiTEV VEDNO OBSTAJA... A V SVETU, KI ŽIVI BREZ DROG ju dejstvo, da dovek, ki je začel uživati drogo, potrebuje strogo, a ljubečo roko.« Klicev, pravite, da je malo, zasvojencev in uživalcev drog pa precej. Kako torej pridete v stik z njimi? »Največ stikov sem vzpostavila po končanih predavanjih, ko so me mladostniki počakali in mi zaupali težave. Nekateri me poiščejo pozneje, drugi pa prvi stik navežejo preko telefona. Res pa je, da se večina ne odzove pravočasno. Pogosto se zato počutimo nemočni. Še posebej takrat, ko slišimo za koga, ki živi prav blizu nas, pa zanj niti sumili nismo, daje zasvojen...« Tudi uradnih podatkov ni, ki bi pričali o realni razširjenosti te nevarne zasvojenosti. Vi ste sami poskušali priti do njih tako, da ste med osnovnošolskimi otroki in dijaki gimnazije ter srednje šole izvajali ankete, a kaj, ko so te precej nezanesljive. Kot da nihče ni še ’ nikoli poskusil jointa... »Res so precej nezanesljivi podatki, ker si mladi ali ne upajo priznati ali pa se zlažejo, da so mamilo poskusili, ker se jim zdi, da je to »in«. Pri vsaki anketi je tako okrog 10 odstotkov takšnih, ki spadajo v prvo ali drugo skupino.« Podatki, zbrani z anketo, tako kažejo, da večina ribniških sed-mošolcev in osmošolcev še nikoli Kdo sploh kliče na telefon v stiski? So to res mladostniki, ki uživajo ali poskušajo droge? Za takšno priznanje je namreč potrebna velika mera zrelosti, odgovornosti in, navsezadnje, poguma. »V Kočevju res prevladujejo klici staršev, ki sumijo, da je njihov otrok zasvojen. Tisti, kisi priznajo, da so zasvojeni, pa poiščejo pomoč in zdravljenje izven matične občine. Tako se na primer trenutno pri določenem zdravniku v Ljubljani zdravi 17 zasvojencev s kočevskega konca. V Kočevju namreč še ne obstaja ambulanta za zdravljenje odvisnosti, vendar skupaj z ZD Kočevje razmišljamo tudi o tem. Nekaj klicev prihaja tudi od deklet, ki so zaskrbljene zaradi početja svojih fantov, a vseh klicev na ponujeni telefon je zelo malo. Mogoče je deloma kriva tudi nerodna ura, saj jim je bila prostovoljka na voljo le ob petkih, zgodaj popoldne. To pomanjkljivost bomo odpravili sl. oktobrom, ko bodo lahko vsi, ki so se znašli v težavah glede mamil, poklicali na brezplačno številko vsak dan, od 17. do 18. ure.« Toda kaj lahko pričakuje tisti, ki pokliče prostovoljko? Zaupen pogovor, konkretno pomoč? »Mnogi tudi sicer pokličejo samo zato, da si olajšajo dušo. Potrebujejo pogovor. Prostovoljka želi zvedeti čim več o posameznikovih težavah in če on sam izrazi željo po pomoči, se ga napoti k zdravniku alipa v nadaljnjo terapevtsko obravnavo na center v Ljubljani. Vsem pa zagotavljamo anonimnost! Ne zanima nas, kdo nas kliče, marveč njegove stiske in težave.« Potemtakem tudi ne morete spremljati posameznikove nadaljnje poti. Ali se je odpravil na zdravljenje ali ne ? »Poskušamo spremljati dogajanje in njegovo osebno zgodbo, a pogosto tega ne moremo. Dostikrat tudi pri kom obstaja začetna volja po zdravljenju, a ko nastopijo težave abstinence, ga premaga šibkost. Zdravljenje je namreč zelo dolgotrajno in zahtevno, pri čemer je v ospred- ni poskusila mamila. Takim odgovorom je težko verjeti, ker se križajo s pričevanji otrok, češ da »je skoraj vsak že poskusil, vsaj marihuano, saj je manj škodljiva od cigarete«. In to v veliko nižjih razredih, počne pa se na rojstnodnevnih 'partyjih', v zakotnih kotičkih, ali pa na kupu s prijatelji. 'Coolsko' se jim zdi tudi, da nekateri izmed njihovih vrstnikov jointe prodajajo po 1000 SIT, saj s svojo iznajdljivostjo zaslužijo pač nekaj malega za na morje... Na osnovi česa so otroci in mladostniki tako zelo prepričani v to, da je marihuana tako nedolžen prah? Da, tako kot je nekaterim razvada cigareta, je pač njim »joint«? »Seveda je marihuana škodljiva. Najhuje pri njej pa je, da najprej sprožijo krasno počutje, evforija, sanjarjenje, po rednem vsakodnevnem uživanju pa se pojavijo težave s spominom, depresije, otopelost, težave s koncentracijo in izrazita nihanja razpoloženja. Takrat uživalcu PREVENTIVA. BREZ DROG! marihuana ne zadošča več in išče bolj učinkovite droge. Poseže po trdih drogah in zato je marihuana najhujše zlo!« ...ki pa med ribniškimi in kočevskimi mladostniki prevladuje? »Da. Sledi ji exctasy, nato pa že heroin. Je pa res, da ribniški in kočevski otroci večinoma le eksperimentirajo z drogami in z njimi še niso zasvojeni. Uživajo jih neredno, pogosto ob vikendih ali v zaključenih družbah. A s tem so že storili prvi korak k zlorabi drog. Na predavanjih jih zato podučim o vsaki drogi in navedem njene škodljive posledice. Ne želim pa mladostnikov strašiti. Želim le, da vedo, v kaj se spuščajo in kje lahko poiščejo pomoč.« Točnih podatkov pa seveda nima nihče. Skriti so med štirimi zidovi, ujeti v osebne stiske in travme posameznikov in njihovih družin, ki pogosto zelo dolgo niti ne opazijo, da se z njihovim otrokom kaj dogaja. Ko dojamejo kruto resnico, gredo čez pekel osebnega in družinskega trpljenja ter preizkušenj. Kočevci so vendarle poskušali izvedeti, s čim se bodo morali spopasti na svojem območju in so bile tako na aprilski okrogli mizi, ki jo je pripravila L.A.S., javnosti le ponujene številke. Preko pogovorov z zdravniki, kriminalisti, prosvetnimi in socialnimi delavci je bilo ugotovljeno, da vsaj že dve leti narašča število uživalcev drog. 30 je takih, ki že imajo zdravstvene težave. Sem niso všteti tisti, ki so na metadonu in se zdravijo drugod. Ribnica? Ve se za 10 večjih preprodajalcev drog, koliko široko so razpredli svojo uničujočo mrežo, pa je golo ugibanje. Torej je še vendarle čas za preventivo, saj tudi po podatkih ribniške policije stanje ni tako alarmantno kot v drugih večjih mestih. Lokalna akcijska skupina iz Kočevja, ki svoje delo promovira po šolah v vseh bližnjih občinah, od Loškega Potoka do Fare, upa, da lahko pomaga. Širiti je začela tudi svoj krog dejavnosti. Letos bo tako L.A.S. prvič uvedla Šolo za starše, v kateri naj bi 3- do 4- krat letno predavali strokovnjaki; zajeta ne bi bila samo zloraba drog, temveč širša problematika mladostnikov. Bodo tudi strokovna predavanja za prosvetne, zdravstvene, socialne delavce in policiste. Vodili jih bodo najbolj priznani strokovnjaki s področja preprečevanja zlorabe drog. Za prosvetne delavce bo organizirano tudi predavanje o aktivnem preživljanju prostega časa. Melanholična vdanost mladostnikov v vsakdan, kjer je »vse brez smisla«, naj bi dobila novo, vredno razsežnost. L.A.S. bo znotraj svoje organizacije ustanovila tudi Klub staršev in svojcev zasvojenih, kjer bo najprej glavnina pozornosti posvečena druženju. Čas bo pokazal, ali bodo starši zmožni drug drugemu pomagati s svojimi osebnimi izkušnjami. Klub bo vodil psiholog, ki jim bo pomagal prebroditi težave, je povedala Majerletova. Lokalna akcijska skupina bo še naprej spremljala širjenje odvisnosti med mladimi ter skrbela za boljšo koordinacijo med institucijami - šolami, zdravstvenim domom, Rdečim križem, policijo in centrom za socialno delo. Končna odločitev, ali bo tisti, ki se spopada s svetom drog, našel pot k za pomoč usposobljenim skupinam in posameznikom, seveda vedno leži v rokah uživalca. Za svojo usodo je vsak sam odgovoren, odgovoren za vsak 'joint' ali vbrizg. Kot je tudi družba dolžna opaziti tiste, ki v njej ne najdejo tolažbe ne prihodnosti. L.A.S., ki za zdaj tudi v Kočevju nima svoji lastnih prostorov, je na voljo tudi pomoči potrebnim iz našega konca. Brezplačno telefonsko številko vam bomo zaupali takoj, ko bo le-ta znana. Zaupajmo vase in bodimo odgovorni! Alenka Pahulje POLICIJSKA KRONIKA Kratek izsek izdogajanj od 15. avgusta do 15. septembra KRIMINALNA DEJANJA • Neznanec je vlomil v stanovanjsko hišo v Dolenjih Lazih, kjer je vzel denar in zlatnino ter potni list Oškodovanecje oškodovan za približno 250.000 SIT. • Obravnavaneso bile dve tatvini avtoradia iz zasebnih avtomobilov, tri tatvine koles, tatvina plišastih igrač pri Novi Štifti, tatvina mobilnega telefona iz gostinskega lokala vDolenji vasi, tatvina rumenih utripajočih luči zapornic na glavni cesti med Žlebičem in Ortnekom ter tatvina dveh opozorilnih tabel, ki sta opozarjali, da se ne sme posegati v vodotok med Ribnico in Sajevcem. Na bencinskem servisu v Žlebiču pa sta neznanca natočila 381 goriva in se z neplačanim gorivom odpeljala neznano kam. PROMETNOVARNOSTNI POJAVI Obravnavaneso bileštiri prometne nesreče, vkaterih je bil en udeleženec telesno hudo poškodovan, trije pa lažje. Obravnavano je bilo devet nesreč z udeležbo divjadi (primer povoženega medveda v Dol. Podpol-janah). V treh primerih so povzročitelji nesreč vozili pod vplivom alkohola, v enem primeru pa je bil povzročitelj brezvozniškega dovoljenja. DRUGI DOGODKI IN POJAVI • Obravnavana sta bila dva požara. V Sodražici je iz še neznanega vzroka pogorela lesena baraka, na Griču pa je prišlo do požara v stanovanjski hiši zaradi pretrgane izolacije na kablu javne razsvetljave. Pri tem gašenju je bil en gasilec lažjetelesno poškodovan. • V Loškem Potoku so policisti našli 43 sadik zelene rastline, za katero se sumi, da gre za Canabis Sativo. Vršički sadik so bili poslani v analizo, ostali deli pa komisijsko uničeni. • VŽIebičuje bil opravljen identifikacijski postopekštir-ih državljanov Romunije, ki so hodili iz smeri Žlebiča proti Sodražici. Ugotovljeno je bilo, da so tujci ilegalno prestopili mejo na območju Krškega. Uveden je bil takojšnji postopek pri sodniku za prekrške v Ribnici, nato pa so bili tujci odstranjeni iz države. OBVESTILO Varnost pešcev na območju cele Republike se v letu 2000 v primerjavi z letom 1999 ni izboljšala. Pešci so še vedno ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev.Tako smo na območju PP Ribnica v zadnjih treh mesecih leta 2000 obravnavali štiri prometne nesreče. Pri tem je en pešeczaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesreče. En pešec je dobil hude telesne poškodbe, trije pa lahke. Dva pešca sta bila povzročitelja prometne nesreče. Policisti bodo zato posebej pozorni ob kršitvah voznikov do pešcev, kakor tudi glede kršitev cestnoprometnih predpisov samih pešcev. Pešcem svetujemo, da za hojo uporabljajo površine, ki so namenjene pešcem. Kadarjezmanjšana vidljivost oz. v nočnem času, naj pri hoji izven naselja uporabljajo odsevna telesa, saj bodo tako veliko bolj vidni. Mirko Ješelnik komandir PP Ribnica Imam težave z drogami! KAM PO POMOČ? c» >u O S o a O a 2 < VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD ZA DROGE Parmova 33, IOOO Ljubljana Tel.: (01) 436-15-29 In (01) 236-22-25 e-mall: mllan.krekWgov.sI OPOZORILA! Droge so zdravju škodljive! Drogam so pogosto primešane druge snovi, ki so tudi lahko zdravju škodljive! (Droge so še posebno nevarne v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami!) Če ima kdo med vašimi prijatelji, znanci ali sorodniki težave zaradi uporabe drog, ga napotite na ustrezne ustanove, ki so navedene v tej zgibanki! t 00 -Š s -y 1 £ i/Xi ■>er><>■«■<>r>o 3 P Z 0 0 1 £ > u l O Rdeo križ že 50 let med Ribničani, Sodražani in Potočani IZ VASI SO SE NEKDAJ PRIPELJALI POLNI AVTOBUSI KRVODAJALCEV Minilo bo 50 let, karso si dr. Oražem, lekarnar Ančikin učiteljica Katja Škutova prizadevali, da se jev Ribnici ustanovil RK. France Picekjedal na voljo prostorza sejeali pa je bil sestanekvšoli. Svojih prostorov RKni imel, leza skladišče je bilo treba poskrbeti. Veliko različnih skladiščnih prostorov smozamenjali, vseje bilo potrebno prečistiti in urediti. Prvi uradni in bolj samostojni prostorje RKdo- bilvGasilskemdomuvRibnici, in to zastonj. Konec [tj osemdesetihletsejepreselilvZadružnidom poleg gg Centrazasocialnodelo.zdajpaimaprostorevnek-danji ordinaciji dr. Oražma. Vloga in pomen R.K je splošno znana: človekoljubna pomoč na vseh ravneh, vzgoja in izobraževanje na področju zdravstva in higiene. Med prvimi konkretnejšimi dejanji je bilo razdeljevanje cementa po vaseh, zato da so si ljudje uredili gnojnišne jame, daje postajal videz vasi lepši in zdravje ljudi vse trdnejše. Po vaseh in v Ribnici je RK izpeljal veliko tečajev za zdravo življenje, kjer seje govorilo o higieni, zdravi prehrani, zdravem načinu življenja in podobnem. Krije bila potrebna za zdravljenje, potrebovati sojo pri operacijah. Z razvojem zdravstva je rasla tudi potreba po krvi, in RK je bil z akcijami prostovoljnega in anonimnega zbiranja krvi, ki so se v Sloveniji in v Ribnici začele že leta 1953, zelo uspešen. Iz vasi so se pripeljali polni avtobusi krvodajalcev. Tudi na srečanjih večkratnih krvodajalcev je bilo vedno prijetno in veselo. RK je v šole uvedel malice, najprej so razdeljevali le mleko in pozneje še kruh. Iz mlečnih kuhinj so zrasle kuhinje, ki so poskrbele tudi za kosila, saj ni bilo malo otrok, ki so brez zajtrka, lačni prišli v šolo, pozno popoldne pa so prišli domov na kosilo. Na šolah so s pomočjo mentoijev delovale organizacije Mladih članov RK. Najmanj enkrat na leto so Mladi člani obiskali ležeče bolnike s skromnim darilom. Pomagali so starejšim z drobnimi uslugami, kot je nakupovanje, ali z drobnimi deli (prinašanje drv), ali pa so jim preprosto delali družbo in krajšali čas. Letno je RK pripravljal srečanje starostnikov (nad 80 let), in vedno je bil odziv zelo dober in veselje nepopisno. Tiste, ki niso mogli priti, smo obiskali na domu. Na srečanjih so podmladkaiji pripravili kulturni program, zapeli so in zaigrali. Za razpoloženje so poskrbeli harmonikarji ali pa Tamburaški orkester iz Sodražice ali Godba na pihala iz Ribnice. Nepozabni so spomini na srečne trenutke posameznikov na teh srečanjih. Nekateri so se videli prvič, odkar so zapustili skupne šolske klopi. S pomočjo zdravstvenih delavcev je RK zbiral otroke, ki so bili nujno potrebni zdravljenja na moiju ali v zdravilišču, pa niso imeti sredstev, da bi šli v kolonije. Mnogimje RK to omogočil. Mnogim je pomagal pri nabavi šolskih potrebščin in jim priskrbel oblačila ali obutev. Vmes je bilo še veliko drugega dela: različni tečaji, tekmovanja, akcije... Veliko, veliko dela je bilo narejenega z ljubeznijo, požrtvovalnostjo, človečnostjo in predvsem prostovoljno. In vsem, ki so tako ali drugače sodelovali v vseh teh aktivnostih, in teh ljudi ni bilo malo, iskrena hvala! Vesna Lavrič »VSE BI DAI, DA BI OTROKOM ZAIGRAM SRCE...« Le kako ne bi, ko pa so bili deležni vsega dobrega! Pa začnimo: 1180 porcij sladoleda, to jeto-liko, da so tisti trije, ki so le-tega delili otrokom, dobili žulje na rokah! 40 kilogramov čokolade, 120 kg piškotkov, 150 kg kruha (Kruha? Nikar ne mislite, da ga niso bili veseli!), 250 krofov, 350 lizik, 25 platojev ledenega čaja, pa cocte in sokov, 30 kg sadja... Ne, ni se na dan ribniškega sejma vse to pojedlo, je pa bilo na voljo 200 otrokom, ki so v okviru humanitarne akcije prišli na Cenetovo dvorišče. Tam jih je pričakal Motoristični klub Ribnčan, kije pod vodstvom in idejnim snovateljem akcije Janezom Levstkom bdel nad otroki. V Ribnico sta jih pripeljala Rdeči križ Slovenije in Karitas Slovenije in jim tako na kar se da prijeten način polepšala in popestrila zadnji dan počitnic. Lahko bi jih prišlo 1000, toliko je bilo zanimanja, a prostor, ki je bil MK Ribnčan dodeljen, pač tolikšne nadebudne množice ne more sprejeti. Največ otrok se je pripeljalo iz Ljubljane, družbo pa so jim delali tudi kočevski, ribniški in cerkniški otroci, ki so bili razpoznavni po čepicah, tudi tistih, ki so jim jih podarili motoristi. Takšna poteza je bila dobra tudi zaradi varnosti, kajti noben otrok se v tistem sejemskem vrvežu ni izgubil; sejem pa so si ogledovali v posameznih skupinah. Večina je to storila že v dopoldanskem času, otroci iz azilnega centra pa so počakali celo na Fato. Veselja je bilo več kot dovolj, le kako ne, če je pa bil namen akcije obdariti otroke s tistim, kar jim življenje drugače krati: z zvrhano mero sladkarij in nesebično pozornostjo. Deležni so bili tudi kosila in seveda nepogrešljive lesene žlice, da bi se ob njej spominjali Ribnice, zakaj želja Janeza Levstka je, da bi si otroci ta dan zapomnili kot dan velikega, neizmerno posladkanega, veselja. Kot kažejo zahvale s strani humanitarnih organizacij, je akcija dosegla svoj namen. »Otroci in spremljevalci so bili izredno navdušeni nad organizacijo, še posebej pa so pohvalili program, v katerem so lahko aktivno sodelovali,« piše v zahvalnem pismu sekretarka RK Slovenije, ki seje skupaj z direktorjem Karitasa akcije tudi udeležila. Tudi sam Levstek je z njo več kot zadovoljen, prav tako z odzivom sponzorjev, saj je bil vsakdo pripravljen kaj darovati. Večinoma so k temu pripomogla tudi osebna poznanstva, je dejal Levstek, ki namerava s podobnimi akcijami kmalu nadaljevati na Gorenjskem in v Ljubljani. Pa tudi tu, če bo le deležen večje pomoči, ne v finančnem in materialnem smislu, pravi, marveč organizacijskem. Za zdaj je v njem prevladal občutek, daje bilo v Ribnici premalo ljudi, ki so bili pripravljeni podpreti akcijo. Zato se posebej zahvaljuje domačim motoristom in vsem, ki so MK Rib'nčan stali ob strani in kakorkoli pomagali pri izvedbi akcije. A.Pahulje Foto Janez Levstek Generalni sponzor akcije je bila Droga, Portorož, ostali donatorji pa: Pomurka, Murska Sobota; Kiwwi telekomunikacije, Ljubljana; Merkator, Ribnica; Kivi Bar, Pijava Gorica; Debeli bar, Cerknica; ETA, Kamnik; Banka, Celje; Bo Frost, Ljubljana; SPL, Ljubljana; Pekarna Blatnik, Dobropolje; Pekarna Hram, Kočevje; Pekarna DVA ASA, Ribnica; Pivovarna Union, Ljubljana; Melamin, Kočevje; Borzna hiša Publikum, Ljubljana; Ljubljanska borza, Ljubljana; Trdan Janez, Sušje; Grafika, Marija Arko Knapič, s.p., Ribnica; SZKB, Ljubljana; Hydrovod, Kočevje; Riko, Ribnica; Megatron, Ribnica; Olympus, Ljubljana; Oracle Software, Ljubljana; Stanatei, Ljubljana; Gostišče Tušek, Ložine; Kmetijska zadruga, Ribnica; Zavarovalnica Adriatic, Postojna; Zavarovalnica Tilia, Kočevje; Mesarija - Trgovina Ambrožič, Ribnica; Mesarija Kovačič, Drenov Grič; Mesarija Movrin, Kočevje; Mesarija Hočevar, Novo mesto; Notarska pisarna Nine Češarek, Kočevje; Gorenjka, Lesce; Foto TONI, Ribnica; Merit International, Ljubljana; Krekova družba, Maribor; Simič & Bohorič, Ljubljana; Orbico, Ljubljana; Tanko d.o.o., Ribnica; Krka, Novo mesto; Sadje in zelenjava, Kočevje; Sadje in zelenjava, Ribnica; Fructal, Ajdovščina; OŠ dr. Fr.Pr., Ribnica; Smajo Ismael, Ljubljana; Zvijezda, Ljubljana; Podravka, Ljubljana; Inotherm, Dolenja vas; Optik Janez Poznič s.p., Ribnica; Cafe bar, Henigman Jože, s.p., Ribnica; Blesk 2, čistilni servis, Tone Pogorelec s.p.; So-boslikarstvo Marjan Košorok, s.p., Prigorica; PGD Dolenja vas; FILLES, Hrovača; R-Grič, Janko Rus, s.p., Ribnica. HVALA VSEM! MKRibhčan. Slovenska Karitas je dobrodelna in humanitarna organizacija, kije bila ustanovljena leta 1990 in je članica Caritas Evropa. Naše temeljno vodilo je pomoč človeku, kije v stiski, ne glede na njegovo nacionalno, versko ali kakršnokoli drugo pripadnost. Cilj naše pomoči je ohranjanje dostojanstva vsakega človeka, in sicer tako, da mu pomagamo, da čimprej samostojno in polno zaživi. Za pomoč nas letno prosi prek 30.000 družin in posameznikov. Po svojih močeh, znanju in zmožnostih skupaj s strokovnimi delavci pomagamo v 350 krajih s 3500 rednimi in 1000 občasnimi prostovoljci. V obliki hrane, plačila položnic, kurjave, šolskih potrebščin in druge nujne pomoči smo v lanskem letu na vseh nivojih razdelili in zbrali za 370 mio SIT pomoči. Trudimo se, da bi bila naša pomoč čimbolj celostna. Kjer j e možno, poleg materialne pomoči nudimo tudi svetovanje in spremljanje. S tremi materinskimi domovi pomagamo tudi materam in ženskam - žrtvam nasilja. Skozi sprejemni center in štiri komune gre mnogo fantov in deklet, ki so zašli v svet mamil. Mnogi izmed njih nanovo zaživijo. V Ljubljani in Mariboru se izvajajo tudi programi pomoči brezdomcem. S svojimi ustanovami in dejavnostmi se vse bolj intenzivno vključujemo v socialno mrežo nevladnih in vladnih organizacij. Na lokalnem nivoju je v prihodnosti naša prednostna naloga organizirana pomoč starejšim v različnih oblikah pomoči na domu. Na nacionalnem nivoju potekajo tudi druge dejavnosti. Spomladi organiziramo dobrodelno akcijo za pomoč tujini (letos smo pomagali Aleksin-cu), poleti letovanje socialno ogroženih otrok in družin, pred začetkom šole razdeljevanje šolskih potrebščin ter v jeseni vseslovensko dobrodelno akcijo Dobrota opogumlja in v tednu Karitas dobrodelni koncert Klic dobrote. Imre Jerebic generalni tajnik Slovenske Karitas Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske Karitas Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Tel.: (01)23 23 186 www.karitas.si Najdete nas v Oglasni pošti. Prinese vam jo vaš poštar med 12. in 14. septembrom. POMAGAJMO Sl! RKS vsako leto zbira sredstva v humanitarne namene v akcijah "Sosed sosedu" in "Nikoli sami" Humanitarna akcija "SOSED SOSEDU" je za vsako OZRK dobrodošla. S sredstvi, zbranimi v tej akciji, nam je lažje izpeljati socialne programe za starejše. Z akcijo "Sosed sosedu" se uspešno reši kar nekaj socialnih stisk. Rdeči križ Slovenije je v marcu 2001 že drugič začel akcijo zbiranja finančnih prispevkov, ki jo je poimenoval "Sosed sosedu". Zbrana sredstva so namenjena starostnikom, sosedski pomoči, obiskom na domu, srečanjem starostnikov ter manjšim finančnim pomočem. Odbor RKS sprejme in potrdi letno ključ delitve sredstev, zbranih z akcijo "Sosed sosedu", ki je razdeljena vsem OZRK. Pri oblikovanju ključa delitve zbranih sredstev se upoštevajo trije kriteriji: 1. Število starejših prebivalcev nad 75 let v Sloveniji (po podatkih Statističnega urada RS, kar znaša 95.337 prebivalcev, starih nad 75 let). 2. Število prejemnikov edinega vira (po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je 1190 prejemnikov edinega vira v RS). 3. Število prejemnikov denarnega dodatka (po podatkih Ministrstva za delo družino in socialne zadeve za leto 2000 je 34.136 prejemnikov). Na podlagi teh kriterijev se za vsako OZRK izračunajo povprečni odstotki, ki so temelj za dodelitev sredstev. Sredstva se delijo v skladu z željami darovalcev, in sicer za reševanje socialnih stisk starostnikov, sosedsko pomoč, obiske na domu starostnikov, enkratne finančne pomoči, srečanja starostnikov. Humanitarna akcija "NIKOLI SAMI" je namenjena revnim in brezposelnim, za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin in kot pomoč starim, invalidom in onemoglim. Sredstva, zbrana v akciji "Nikoli sami", pa se namenijo tudi za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Z zbranimi sredstvi RKS tudi nabavi prehrambene pakete, zavitke pralnega praška, pakete za ostarele in pakete za otroke, ki se jih posreduje posameznim OZRK. Razdeljevanje teh paketov se prične 1. novembra ob tednu solidarnosti. Ključ razdeljevanja pa so socialno ogrožene družine, posamezniki, starejši, invalidi, onemogli in drugi posamezniki, ki nimajo sredstev za lastno preživetje. Predloge za dodelitev paketov dajejo Centri za socialno delo ter krajevni odbori RK v občinah Ribnica, Sodražica in Loški Potok. OZRK Ribnica pa se trudi, da se vsakomur, ki zaide v socialno krizo, pomaga na human način, četudi je mnogokrat potreben samo pogovor, stisk roke ali beseda, ki človeka opogumlja, saj nikoli ne vemo, kdaj se lahko prav nam zgodi, da bomo potrebovali nekoga, ki nam bo vlil vero in upanje, da premagamo stiske v življenju. OZRK Ribnica ZAHVALA Zahvaljujemo se policistom, gasilcem, lovcem ter vsem ostalim, ki so pomagali pri iskanju naše mame. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in osebju ZD Ribnica za vso ponujeno pomoč. Hvala. Družine Pašii, /vežic, Javornik Zahvale in čestitke CENIK Za objavo zahval in čestitk, ki jih na časopis naslovijo fizične osebe. Rešeto zaračunava: 5.200.00 SIT za zakup 1/8 časopisnega prostora, 9.750.00 SIT za zakup 1/4 časopisnega prostora. V ceno ni vštet 19% DDV. Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 02.07.2001 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, ki bo v torek, dne 16.10.2001, s pričetkom ob 12. uri, v sejni sobi občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I) Predmet prodaje je nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1851/1, sadovnjak v izmeri 4 a 64 m2, k.o. Grčarice. Nepremičnina se kupuje po načelu videno kupljeno. II) Izklicna cena znaša 395.424,72 SIT. III) Varščino v višini 10% izklicne cene je treba plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dažitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh pojavni dražbi. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII) Davek na promet nepremičnin in stroške notarske overitve plača kupec. VIII) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 837 20 27. OBČINA RIBNICA Področni center za razvoj gospodarstva Povzetki dela razpisov, ki so bili objavljeni v Uradnih listih: NADOMESTITEV DELA PLAČE PRIPRAVNIKA Uradni list: št. 67, str. 5026, Ministrstvo za delo..., Ljubljana. Namen: nadomestiti del plače pripravnika z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe na področjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, ki je iskala prvo zaposlitev. Odpiranje vlog: 11.9.2001 in vsak prvi torek v mesecu do porabe sredstev. Okvirna višina sredstev: 480 mio SIT. Informacije, doku- mentacija: na sedežu ministrstva, tel. 476-9961, www.sigov.si/mddsz/aktualno/javni_razpisi SPODBUJANJE - UVAJANJE CELOVITEGA SISTEMA STALNIH IZB0UŠAV V PODJETJIH PO METODI 20 KLJUČEV Uradni list: št. 70, str. 5255, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana. Namen: izbor tretje skupine do 20 podjetij za vključitev v projekt. Rok prijave: 02.10.2001. Okvirna višina sredstev: 150 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 478-32-67, Simona Hočevar. Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, tel. 8369-331 in GSM 041-436-233. Obveščamo vas tudi, da nas v primeru investicije za različna področja (proizvodnja, storitve, turizem, kmetijstvo...), lahko pokličete in v tem primeru vam bomo informacije o razpisih pošiljali na vaš naslov. mali iHilAm ) ODDAM ALI PRODAM GOSTINSKI LOKAL V CENTRU RIBNICE. TEL: 031/662 091. V Hrovači (k.o. Goriča vas) zelo ugodno v celoti prodam njivske, travniške in gozdne parcele, v skupni izmeri ca 12,5 ha. Prednost imajo najboljši ponudniki. Informacije na tel.: 01 524 86 40. Odkupim originalne CD- plošče različnih izvajalcev. GSM: 041/650 299. Agregat RK, 20 kW, 200 del. ur, kot nov, na prikolici. Ugodno prodam. Tel.: 041 /711 138. Prodam nov pomivalni stroj znamke Candy. Novejši model, kovinske barve. Tel.: 01 /836 03 01. Področni center za razvoj gospodarstva OBVESTILO RIBIČEM Ribniška RD, ki ima sedaj 58 članov, 8 častnih članov in 36 mladincev, poseduje naslednje ribolovne potoke: Ribnico, Bistrico in Obrh v občinah Ribnica in Sodražica, v občini Velike Lašče še potok Rašco. Za naseljem Nemška vas je še malo večji ribnik oz. gli-nokop, v katerem je tudi možno loviti krape in ostale ciprinide. Enodnevne ribolovne dovolilnice je možno kupiti v trgovinah Ambrožič v Ribnici, v okrepčevalnici Šilc v Prigorici, Bistroju Ž v Sodražici ter v Trubarjevem hramu na Rašci. Za vse ribe so predpisane zakonske ribolovne dobe in zato naj se vsak, ki ni prepričan, ali bo lovil v varstveni dobi, prepriča v le-to, da ne bo prišlo do neljubih zapletov z čuvajsko službo oz. policijo. mali OGLASI Tajnik RD Ribnica M. Ilc reseto@ribnica.si lÜTERnun EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si Okna Inferalfa omogočajo višjo kulturo bivanja blesl£ Čistilni servis - Slikopleskarstvo Tone Pogorelec Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836-99-33, Fax: 01/836-99-34, GSM: 031/647-188 E-mail: blesk2@amis.net GOSTINSTVO - TVRIZEM PVGELJ Alojz Pugelj s.p. Lepovče 83, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 -krsti rqjstni dnevi -poroka - obletnice pogrebščine V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo. ^-^JZa večje skupine nudimo popust. Öimprqj nas pokličite Pridite, ne bo vam žal. Vpričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo! Classic Preko 1000 modelov vrat Dovršeni detajli — Vrtraž, fuzijska, peskana in omamentna stekla Izbira barv in lazur po INLES in RAL barvni karti EB e Lesena okna in vrata • Aluminij/les okna m PVC okna in vrata Aluminij okna in vrata Notranja vrata - izvenstandardne dimenzije, izvedbe in oblike oken in vrat - 5 vrst lesa: smreka, bor, hrast, meranti, macesen - izbira med toplotno, zvočno izolativnimi in varnostnimi stekli Nudimo vam 5% gotovinski popust za vse programe oken in vrat Ugodni kreditni pogoji: kredit TOM+O EDtfrittitm BCUrmicm» INLES d.d.,1310 RIBNICA, Kolodvorska 22, tel.: 01 83 77 162, fax: 01 83 77 331, e-mail: info@inles.si inles WEM gozdarstvo crča GOZDARSTVO GRČA, D.D. Rožna ul. 39 1330 Kočevje OBJAVLJA zbiranje ponudb za prodajo poslovnih prostorov 1. V Ribnici, Šeškova 14 - pisarniške prostore, neto površine 136,63 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, gozdno kočo Mosti, neto površine 35,00 m2, brez zemljišča. 2. V Kočevju dvosobno stanovanje neto površine 45,00 m2, obremenjeno z najemno pogodbo za nedoločen čas, zemljišče ob Reški cesti v izmeri 1.012 m2. 3. V Dragi, Draga 15, pisarniške prostore neto površine 34,85 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. 4. V Loškem Potoku, Hrib 16, pisarno neto površine 14,00 m2 . 5. V Velikih Laščah 70, pisarno neto površine 18,00 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. 6. V Dobrepolju, Predstruge 60 pisarniške prostore neto površine 60,83 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem poslovno stavbo namenjeno proizvodni dejavnosti, neto površine 506 m2. Vse nepremičnine razen stanovanja so naprodaj bremen proste. Pisne ponudbe pričakujemo na sedežu družbe v 15. dneh po objavi. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z nobenim ponudnikom. Dodatne informacije so na voljo pri direktorju družbe mag. Branku Južniču, po tel. 01/89-53-331 ali GSM 041/624-564. Direktor: mag. Branko Južnič NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. parc._1884 m*, CK, cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM. - KOČEVJE ■ center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM). - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m2, zemljišče 162 m2, klas. ogrevanje, el., voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM. - SODRAŽICA - LOŠKI POTOK, starejša stan. hiša, 3 etaže, vel. pare. 500 m2, takoj vseljiva, el., voda cena 8,6 mio SIT ali 80.000 DEM. • KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljkro takoj, tel, CK, cena 48,6 mio SIT ali 440.000 DEM. - RIBNICA - Lepovče, novozgrajena stan. hiša, 4. podaljšana grad. faza vel. pare. 905 m2, na mirni lokaciji, vsa infrastruktura zanimiva arhitrktura 17 x 12 m, cena 32,8 mio SIT ali 300.000 DEM. - KOČEVJE - Ložine, novo stan. hišo, 3. gra faza vel. pare. cca 1280 m2, cena 11,2 mio SIT ali 100.000 DEM. STANOVANJA: - RIBNICA - center, dvosobno ca 60 m2,1. nadstr. KT, cena 9 mio SIT ali 81.000 DEM. - VELIKE LAŠČE - center, dvo in pol sobno stanovanje, 66,84 m2, garaža in klet, visoko pritličje, CK na plin, KT, tel, cena 12.8 mio SIT ali 115.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 890.000 DEM) - RIBNICA - Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM. - KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK, cena 48,6 mio SIT ali 440.000 DEM. - KOČEVJE - Dolga vas, poslovno stanovanjski objekt -gostinski lokal v obratovanju, vel. parcele 904 m2, na ugodni lokaciji ob glavni cesti, cena 20,5 mio SIT ali 185.000 DEM. - RIBNICA - center, obnovljen poslovni prostor, 90 m2, z urejeno dokumentacijo, v pritličju, CK, tel, cena 14,3 mio SIT ali 129.500 DEM, vseljivo takoj. KUPIMO STANOVANJA: - RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca, kupimo trosobno stanovanje, gotovinsko plačilo, do II. nadstropja HIŠE: - RIBNICA - okolica več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 30.000 do 80.000 DEM. NAJAMEMO STANOVANJA: - RIBNICA - center, več garsonjer, enosobnih in dvosobnih stanovanj. - RIBNICA - okolica najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, poslovni prostor-nov, v nadstropju za mirno dejavnost oddamo. Vel. 45 m2, voda CK el, tel, dokumentacija urejena cena po dogovoru. - RIBNICA - strogi center, poslovni prostor 45,48 m2, z vso infrastrukturo, oddamo, dok. urejena cena 48.100.00 SIT (ali 450 DEM) mesečno, vseljivo takoj. - DOLENJA VAS - center, frizerski salon v obratovanju z urejeno dok, oddamo, vel. 25 m2, cena 19.000,00 SIT mesečno (odkup opreme - dogovor). Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje VOZILA NA ZALOGI CADDY FURG0N 1.4 16 V (I. 2001) PASSAT VARIANT 1.9 TDi trendline in comfortline BORA 1.9 TDi, 90 km, avt. klima GOLF VARIANT 1.9 TDi 115 km, 90 km GOLF 1.4,1.9 SDI 3 in 4 vrata POLO 1.4 5 v. comf., 1.4 3 v GOLF 1.4 generation, meh. klima TESTNA VOZILA CADDY kombi, 1.9 SO, meh. klima, cent. zaklepanje, el. pomik stekel GOLF 1.9 SDI, 5 v, mehanska klima PASSAT VARIANT 1.8 T, trendline BEEILE 1.9 TDi, 90 km, klima, cent. dalj. zaklepanje, el. pomik slekel ZELO UGODNO PASSAT limuzina 2.0 comfort, 115 km, letnik 2000 LUPO 1.0, letnik 2000 POLO limuzina 1.4 comfortline, letnik 2000 RABLJENA VOZILA CADDY kombi 1.4 SHARAN 2.0 GL, letnik 1996 POLO 1.6, 5v, cent. zak, servo. el pomik. st. RAN D E LJ ^ Mahovnik 2, 1330 Kočevje tel.:893-11-36, 895-14-88, fax: 895-52-40 E-mail: mojca.randelj@porsche.si____ Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKELJ, S.p. Gornje Lepovče 86,1310 Ribnica KELOmat El Casco Nobel Nobel Industrier NUDIMO VAM GOSPODINJSKE APARATE CANDY, MIELE, BLANCO, CASCO - SYNTEK0 - ŠVEDSKI LAK ZA PARKET, VELIKA IZBIRA MIKROVALOVNIH PEČIC, AKUSTIKA SONY IN SHARP, IN0X POSODA KELOMAT MOŽNOST PLAČILA S KARTICAMI ALI NA 5 OBROKOV S ČEKI PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL VELIKA IZBIRA KVALITETNIH ETUIJEV ZA VAŠ GSM APARAT PO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH: AKCIJA= 1.400,00 SIT POKLIČITE 83 61 714! SONY SHARP BLANCO Mlele (jandg/ fki'pcxia OPTIK JANEZ POZNIČ, sp. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto MENJALNICA JLfS Äf Wp V IDEAL CENTER - Ribnica F#! f tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non-stop) $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah_ UGODNO - NA ZALOGI HRK Borzno posredovanje - Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB) - Nizki stroški poslov (3.400 SIT; 1 - 1,5 %) - Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih (OPLEMENITITE SVOJ DENAR, SE PRIPOROČAMO) $ DEM C H F ATS» BTL MicroERA ODKLEPANJE GSM APARATOV Kaj pravzaprav to pomeni? Verjetno imate GSM aparat in ga s pridom uporabljate. Če imate GSM aparat iz predplačilnega paketa (MOBI ali HALO) je po vsej verjetnosti zaklenjen samo na eno omrežje (samo na 040 ali samo na 041 ali samo na 031 ali celo samo na eno SIM kartico). Toda včasih bi imeli v telefonu rajši SIM kartico z drugo številko, kajti: cenovno gledano je telefoniranje v isti skupini (iz št. 040/mm na št. 040/yyyyyy) precej cenejše kot na primer iz ene skupine v drugo (iz 040/xxxxxx na 041/777777 ali obratno). Torej: ODKLEPANJE GSM APARATOV pomeni, da vam aparat predelamo/reprogramiramo tako, da v njega lahko vstavite katerokoli SIM kartico (oz. tel. št. kateregakoli operaterja)! MicroERA Jože Šilc s.p„ Merharjeva 9,1310 Ribnica GSM: 041/402-779 i ^Xv FRIZERSKI SALON S Vesna Kotnik s.p. Nemška vas 51, 1310 Ribnica tel. : (01) 836-22-46 IlMlMJ Kili Ponedeljek 8. -12. in 16. -19. Torek 8. -12. in 16. -19. Sreda 8. -12. in 16. -19. Četrtek 8. -12. Petek 13. -19. Sobota 7. -13. DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! spREJEinmno rezerureije zn zhhijueere družbe, orieiriie, poroke DELOVNI CAS: GOSTILNA: • pon--od9h-15h • tor., sre., čet: od 9h - 22h • pet, sobj od 9h - 24h • ned- od10h-15h • Tel j 83 62 621 MESARIJA: • pon.-pet: od7h-19h3° • sobJod7h-13h • nedJod8h-11h • Tel.: 83 62126 Shkoplcskarstvo 1303C l>> Pet,er^’s-p- ■ 1 GŠiljl'041712 103 ..-iS-Sf .■ Rešeto hJaj' ga c'z fc'sjatul OGLAŠUJTE! Marko Modrej 041 B36 889 Uredništvo 837 20 23 Maj ni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Maj m kova 1, OPTIK t/l (p°ie9 sanc Tel.: 83 61 128^^ V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA • korekcijski okvirji in steklo • ugodne cene, svetovanje, kakovost • očala na recept tudi brez doplačila Za vas obratujemo vsak dan: od 8. do 12. ure in od 16. dol 8. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Pekarna >A Hm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept V RIBNICI, NAD URARJEM FRIZERSKI SALON ^Barbara Ljubljanska la 1310 Ribnica Del.čas: Pon-petek od: 8-12 14-19 Sobota: od 8-13 Tel: 041/228-456 Starc Matjaž, s.p., Goriča vas 86, Ribnica Tel.: 01/83-62-629, GSM: 041/612-590 MONTAŽA PRODAJA SERVIS • Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje • Protipožarna vrata • Notranja kovinska vrata 10 let GARANCIJE • Servis električnih strojev in naprav V A Cordoba Vario 1.4 s klimo - ^ 2.125.000,00 SIT Ibiza s klimo - 2.120.000,00 SIT Cordoba s klimo - 2.080.000,00 SIT ■ Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT __ __ 1310 Ribnica, Slovenija (-j | Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure ggi MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- SOOkg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA o POLIRANJA o PALETIRANJA O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN K°£S333 Lepovče 23, 1310 Ribnica tel.:+386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mail: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl kapoNi ¥ eni noči sprememba za 20° C?! »Saj ni res, pa je!« bi lahko pričeli s tokratno mislijo. Tako vreme kot ostala »scena« nas iz dneva v dan vse pogosteje presenečata. Nič ni več tako predvidljivo, stalno, otipljivo, kot je bilo pred 15. oz. 20. leti. Svet se je pričel vrteti nekajkrat hitreje. In kot bi narava posnemala nas. Kot da bi mi vodili njo in njene zakonitosti. Letos si ni vzela časa niti za normalen prehod v jesen. Iz 38° C smo v začetku meseca skočili na 18°C. Dobesedno iz kopalk v plašče. Torej, kot si mi ne znamo ali pa nočemo vzeti 5 minut za klepet s prijatelji, partneijem, tako tudi »kolegi« tam zgoraj niso kaj prida načrtovali prehoda v drug letni čas. Vendar se nam ob vsakdanji naglici le ne more zgoditi takšna katastrofa kot našim gornjim sosedom. Majhna nepazljivost in kanček maščevalnosti, pa nas niti mikroskop ne najde več na tem planetu. To je torej razlika med slabotnimi, nebogljenimi Zemljani in našim »paznikom«, ki si ga sicer vsak po svoje predstavlja, v globalu pa gre za isto materijo, brez katere mi sedaj ne bi brali teh vrstic. Spet je »skrenil,« boste rekli. No ja, včasih je treba tudi malo razmisliti, kdo smo, kaj smo, kje in zakaj smo! In če se vrnemo na začetek meseca, ko se je tako hudo ohladilo. Saj, to sem hotel, pa meje zaneslo. Polemika okrog sejma. Zanimivo je bilo slišati izjave sodelujočih in naključno »vpletenih« obiskovalcev. Prepričan sem, da imamo v Sloveniji izreden potencial v živih TV - novelah, ki bi jih bilo treba samo prezrcaliti na trak. Ma kakšne mehiške, venezuelske, brazilske »limonade«! S sejmom bi lahko naredili serijo napetih, humorističnih epizod, ki bi gladko zasenčile TV dober dan. Problem je edino v tem, daje preveč igralcev in da bi morali zaključek dramatizirati, saj naravnega konca ni. In ko smo že pri filmskih trakovih. Zmeda okrog obveščanja medijev je bila letos več kot očitna. Vsakdo, ki je organiziral določeno prireditev, je seveda v najboljši veri mislil na najboljše za sebe in ostale. Toda, dosegli smo to, da so se uredniki ob različnih vabilih za isto prireditev odločili za drugo zgodbo (kjer se prepirata dva, tretji... ima). Kako so že rekli temu? Aha, konfederacija, ki ima skupno samo ozemlje, ostalo pa je avtonomno - pa smo spet pri zgodbi nekaj vrstic višje. Drugače pa odziv in ocena sejma: 4-5. Skoraj sem že napisal adijo. Pa še ne smem. Dajte, glasujte za Pušeljc, rešujte kviz in za napovedano novost izpred dveh mesecev: REBUS (za najmlajše). Ostanite z nami, tudi ko boste sami in vam bo hudo. Marko Modrej Pravilna rešitev kviza 6. številke Rešeta je: 26. RIBNIŠKI SEMENJ Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: Nagrade poklanja sponzor PIVOVARNA UNION. 1. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: KLAVDIJA ŠILC, Breg 20, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: JURE KRANJEC, Knafljev trg 6,1310 RIBNICA. 3. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: KATJA ILC, Goriča vas 68,1310 RIBNICA. 4. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: METODA SKOK, Velike Poljane 40,1316 ORTNEK. 5. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: DRAGICA TRDAN, Lončarska 24,1331 DOLENJA VAS. Izžrebanim nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_________________ KUPON ZA REBUS Rešitev:_________ KUPON ZA RIBNIŠKI PUŠEUC Glasujem za:______________________________ Predlagam:________________________________ Obrazložitev: Glasujete lahko tudi po elektronski pošti: reseto@ribnica.si Ime in priimek:_______________________________________ Ulica:________________________________________________ Pošta:________________________________________________ Tel.:_________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčevtrg 40,1310 RIBNICA, najkasneje do 13. oktobra 2001. reseto@ribnica.si jls a m/wsex^z: Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej kx>!2,13PJEZ kOMZEk\>ANSO\> IN kISMNE Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z geslom kviza in tistim, kar nam v rešitvi daje mati Narava. 1. Letošnji Ribniški semenj je postregel vsem generacijam. V soboto, 1. 9., smo s pomočjo študentov v Ribnici gostili priljubljeno skupino... 10. Ribniški Muzej je 10. 9. praznoval 40-letnico odprtja... K - vinske kleti O - grajskega mostu V - prve zbirke Z m J - Westlife A-U2 O - Siddartha 2. Znak (grb), ki pripada sponzorju Ribniškega sejma in naših strani, je last... B - Slaščičarne Zmaj K-Pivovarne Union E - Restavraciji Ostri rep 3. Akcija, ki jo vodimo že četrto leto in se bo tudi letos iztekla s podelitvijo priznanj, se imenuje... T - Ribniški pušeljc S - Ljubezenski izziv V - Suhorobarski dvoboj 4. V kinu Ideal je bila v mesecu oktobru 2000 predvajana velika usešnica... U - Kremenčkovi II B - Misija nemogoče II F - Ribniški fenomen II 5. Vsak grb države predstavlja določeno znamenitost. Česa grb RS ne predstavlja? G - morja E - žitnega klasja H - Triglava 6. Legendami Gornikov »kozuc« v Hrovači je po pričevanju star celih... R- 240 let Z - 420 let I-71et Z. Vsako leto nekaj drugegal Ja, tako je bilo tudi letos na osrednji sejemski prireditvi, kjer so se predstavili in v Gradu nastopili... J - mladi Jodlarji A - vitezi in Turki K - domači rastlinojedci 8. Poleg zgoraj omenjenih so se z glasbenega področja predstavili in nastopili še... L - narodno-zabavni ansambli E - rokovnjači M - slovenski filharmoniki 9. Znak, ki ga vidimo, nosi ime stranke, ki je naš zvesti oglaševalec. Le kdo je to? t 0 - Miklova hiša 1 - Menjalnica Mikel N - Trgovina Mačka 11. Na naslovnici Rešeta št. 9/2000 je bila zanimiva elipsasta fotografija... S - Ribniškega trga N - Rudeževe poroke C - Kromarjevega mlina Pranim® rsläihz® majpälH® raa Iknjipam® äm pDa |p©21lp9® tz ümwsirtö alo ma datpäsmäsii majjfeasm®!® dla US» ©htelbcrisi [pratzibiimij mlaihzsisma hmim asirslbtsillQ S Osipiilh moumtü» za NAlMl-AlSE Rešitev je povezana s predmetom, kije že skoraj nepogrešljiv v našem vsakdanu, je pa tudi pravi nepridiprav za naše male šolarje, ki so ta mesec vkorakali v šolo. A Kosta N.C. Berg IkVlN RVltVMl (V /A\ Rubrika: Z ŽUPANOM 0... SKLADIŠČE V ORTNEKU D. Kranjc in M. Ličer sta na Vas naslovila dopis, v katerem kot prebivalca Ortneka predlagata revizijo varnostne ogroženosti ljudi in okolice glede širitve skladišča Ortnek ter ponovno oceno nevtralne in nevladne strokovne komisije. Pravita, da bosta zahtevala tudi odškodnino za preselitev na varnejši kraj. So bili prebivalci dovolj seznanjeni z načinom, kako bodo potekala dela ob širitvi skladišča Ortnek? »Z nameravano izgradnjo skladišča naftnih derivatov v Ortneku smo se prvič seznanili pred približno tremi leti, ko so se razlili derivati v vojaškem skladišču.Takrat so se predstavili načrti za sanacijo in usposobitev lokacije za potrebe blagovnih rezerv Republike Slovenije. Občina Ribnica je pred kakršnokoli odločitvijo zahtevala od investitorja, da se pravočasno opravijo vsi predhodni razgovori in predstavitve na občinskem svetu in v prizadetih krajevnih skupnostih.Vsi informativni razgovori in predstavitve so bili izpeljani javno, pravočasno in korektno.« So bili negativni učinki o vplivu na okolje v študiji po Vašem res namensko minimal-izirani? »Javnosti, krajevnim skupnostim in občinskemu svetu so bile predstavljene vse potrebne in zahtevane informacije, še posebej natančno je bila predstavljena študija »Presoja vplivov na okolje«(PVO). Izdelovalec te študije je bil Vodnogospodarski institut(VGI), pregled (revizijo) pa je opravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Ocenjujem, da so vsi podatki, navedeni v omenjeni študiji, pravi in korekt-ni.Glede na predstavljene rezultate študije skladišče derivatov ne predstavlja nobene izjemne obremenitve in nevarnosti za okolje, še posebej ne, ker bo investitor pri gradnji upošteval sodobno tehnologijo (dvoplaščni rezervoarji, lovilni bazeni, nadzemna izvedba instalacij in rezervoarjev, zajemanje hlapov..,).Vse morebitne nejasnosti ali zahteve pa je najenostavneje urejati neposredno z investitorjem.« Kakšne finančne koristi bi si občina res lahko obetala od skladišča, razen morebitnih nekaj novih zaposlitev? »Skladišče pomeni tudi priložnost za nove zaposlitve ter ponuja možnost zagotavl- REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Poslanska pisarna Socialdemokratske stranke Slovenije m Poslanska pisarna poslanca Jožeta Tanka je v prostorih OO SDS Ribnica, Škrabžev trg 40, odprta bo ob ponedeljkih: 8. 10., 12.11. in 10.12. 2001 od 16. do 17. ure. janja dodatnih sistemskih virov za nekatera gasilska društva, prav tako pa je eden ključnih argumentov za posodobitev prometnih povezav z osrednjo Slovenijo.« FINANCIRANJE ŠPORTNE ZVEZE Pojavile naj bi se težave glede nadaljnjega financiranja Športne zveze. Občina naj bi celo odpovedala pogodbo. Če bo realizirana, lahko to za ŠZ pomeni tudi propad. »Pretekli mesec je občina Ribnica odpovedala pogodbo s Športno zvezo Ribnica. Če bo le-ta dosledno realizirana, to pomeni tudi spremembo zagotavljanja sredstev za delovanje športne zveze, prav tako pa tudi spremembo upravljavca športnih objektov ter načina zagotavljanja sredstev klubom, ki se jim razdelijo na osnovi vsakoletnega javnega razpisa. Sredstva se klubom s tem ne bodo spremenila, Športna zveza pa bi morala, ustrezno virom, prilagoditi svoje delovanje.« PRIGORIŠKI JEZ Prigoriški zadrževalnik vendarle ni pripravljen na letošnje deževje, ker predvidena obnova ni bila izvedena. Jez torej ni pripravljen na novo deževno obdobje. Je Občina kaj posredovala za hitrejše reševanje? »Po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor, tudi samega ministra gospoda Kopača, Agencije za varstvo narave bi morali biti vsi postopki za sanacijo in rekonstrukcijo pregrade že zaključeni, očitno pa je,da postopki kasnijo.Občina Ribnica sicer poskuša s stalnimi pritiski na pristojne institucije, da bi se izvedla več kot nujna investicija, ki bi nudila primerno varnost prebivalcem v povodju za jezom, vendar kaže, da bo naš trud zaman. Jez v primeru visokih vod ne zagotavlja varnega obratovanja in država - ministrstvo za okolje in prostor ter organi v njegovi sestavi prevzemajo vso odgovornost za posledice.« IZ POSLANČEVE ZAPISNICE Hura, šola se je začela! Odprla so se šolska vrata za osnovnošolce in srednješolce; študentom se odpro v oktobru. Začel se je čas veselja pa tudi čas skrbi. Skrb predvsem za starše, ki niso navdušeni nad »brezplačno« šolo, pa tudi za študente, ki niso dobili študijskega mesta ali sobe v »beli« in dragi Ljubljani. K tem nevšečnostim je pridodala še vlada in konkretno ministrica za šolstvo, kije z zadnjim razpisom znižala subvencije za študente, nastanjene pri zasebnikih, od 9.000 tolarjev na 3.000 tolarjev. To je več kot norčevanje iz študentov. S tem posegom se bo redko kdo od študentov odločil za subvencioniranje (morda je bil to celo namen ukrepa), saj j e znano, da z uradno pogodbo stanodajalci dodajo k ceni še »dodatek« za plačilo dohodnine. O teh novostih nismo v javnih občilih slišali nič, kljub temu, da sem to omenil na tiskovni konferenci. Če bi takšen ukrep uvedla Bajukova vlada, bi jo mediji verjetno linčali. Novih študentskih domov se ne gradi; še več. Letos bo na razpolago še manj postelj zaradi adaptacij, ki se še niso zaključile, kar napoveduje še večjo stisko študentov. V NSi smo predlagali, da subvencije ostanejo že zaradi inflacije vsaj na lanski ravni, da se neizkoriščene dijaške domove spremeni v študentske in da se decentralizira šolstvo tako, da se posamezne šole približaju kraju bivališča študentov. Potrebno je pospešiti tudi zasebno konkurenco. Liberalna vlada se na naše predloge ne odziva. Šolanje in omika je tisto, kar ima največjo ceno in pomeni doto za vsakogar. To je področje, kamor mora vlagati vsaka država. Tujce boste že našli za vlaganje v industrijo, infrastrukturo in v še kaj, v šolanje pa zelo težko. Z uvajanjem šolnin, omejitvami vpisa, dragimi prevozi in ukinjanjem štipendij si žagamo lastno vejo razvoja. V bistvu pa ustvarjamo tudi nepravično družbo že v izhodišču. Na to bi morali biti še posebej pozorni. Prvošolcem želim uspešen vstop v šolo, staršem veliko potrpljenja in poguma, ostalim pa bogato jesen. Mag. Janez Drobnič poslancev DZ POPRAVEK V zadnji izdaji Rešeta (avgust 2001) je bilo v rubriki Iz poslančeve zapisnice: Ribnica bo letno dobila 10 mio SIT za varen prevoz otrok v šole (str. 19) zapisano: ...resorno ministrstvo pokrije občinam vse stroške prevozov dijakov ... Pravilno je: učencev (in ne dijakov). Vprašanja in pobude lahko naslovite tudi po pošti: Državni zbor RS, Šubičeva 4 1000 Ljubljana ali Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica telefonsko: 478 95 30 po elektronski pošti: joze.tanko@dz-rs.si po telefaxu: 478 98 77 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR bisLtitekii pisarna Sove Slovenije Mag. Janez Drobnič vas pričakuje vsak ponedeljek od 10. do 13. ure v prostorih NSi, na Skrabčevem trgu 40. Svoje pobude ali mnenja mu lahko sporočite telefonsko: 031 348 908, po e-pošti na naslov: janez.drobnic@dz-rs.si ali pošljete na fax: 478 98 72. Reš e m 21 /X<>:•><> ■ iii I ■/VE/Xl < 1 < > KAKRŠNI UUDJE, TAKA VODA! Do pisanja tega članka me je vzpodbudil članek ČISTA VODA, POLNA RIB, KOPALIŠČE in še nekateri drugi neustrezni članki v glasilu Rešeto. Mlad sem in z velikim užitkom poslušam starejše člane, kako je bilo včasih lepo in polno rib, kako ni bila Bistrica še regulirana, in kako lepo je bilo, ko ni bilo še velikega zadrževalnika v Zalužju, kjer je bila struga veliko širša in je stal mlin. Zdaj je stanje na žalost drugačno. A se je avtor članka vprašal, zakaj pride do zaraslosti v vodi? Npr. skoraj celotno naselje Prigorica ima preko drenažnih cevi speljane odplake v potok Ribnico, podob- gi. Upam, da česa takega ne bom nikoli več doživel, ker, verjemite mi, v srcu gozda kaj takega ne pričakuješ! Ribniška RD se financira izključno iz svoje članarine in vode imamo v upravljanju, tako da skrbimo za ribji živelj, prijavljamo onesnaževalce in ostale kršitve. Sredstva za vzdrževanje voda ima pa ministrstvo za okolje in prostor, ki je pooblastilo podjetje HIDROTEHNIK. RD Ribnica brez odobritve ministrstva za okolje in prostor, izpostava Ljubljana, NE SME POSEGATI V TOK Z NIKAKRŠNIMI DELI KOT TUDI ne npr. s no stanje je v naselju Ribnica in s potokom Bistrica, da ne govorimo o intenzivnem gnojenju travnikov in ostalih obdelovalni površin. Podobna situacija je skoraj povsod, in ko pride še suša, imamo tukaj problem, kateremu pravimo zaraslost. Čiščenju le-te pa se v sušnih poletnih dnevih, ko je nivo vode zelo nizek, rajši izognemo, saj pride do pogina rib zaradi pomanjkanja kisika v vodi, ker se zaradi brazdanja po vodi le-ta za-mulji. Težava pa je v tem, da ne prihaja samo do biološke zaraslosti, ampak tudi do ‘zaraslosti’ s fritezami (pod grajskini mostom), raznimi štedilniki, pečmi, da ne povem, kakšno je bilo stanje pri drugem izviru potoka Ribnice pod Veliko goro oz. na znanem prostoru za piknik ob potoku, kjer je postavljena tudi miza. Smeti, kot so PVC-kozarci in plastenke in še ogromno drugih odpadkov, so ležale razmetane v okolici, izviru in stru- POPRAVILOM JEZU. Se pa potrudimo in zamašimo kakšno luknjo v jezu ali strugi, če je to potrebno. Avtorju A.K. pa bi predstavljalo najmanjši napor, da se pozanima na RD in si ustvaril sliko, kako stvari stojijo. Veste, mi vsi bi bili zelo veseli nekdanje čistoče voda, toda dokler bo zavest današnjega človeka dopuščala, da bo odvrgel oz. izlil svoje odpadke, tudi najmanjši papirček, iz odprtega okna avtomobila v naravo, ne bomo mogli zahtevati čistega okolja niti obilo rib. Torej kaže, da bomo morali najprej vsak pred svojim pragom pomesti. Z najboljšimi željami za vse občane in dober prijem za naše člane tajnik RD Ribnica M. Ilc Šele takrat, ko bodo posekana vsa drevesa, Šele takrat, ko bodo zastrupljene vse reke, In šele takrat, ko bo zadnja riba ulovljena, Šele takrat boste spoznali, da se denarja ne da jesti. Siuxi-indijanski pregovor ODGOVqRmylanek: — Dočakali bomo čas, ko se bo tudi Ribnica turistično posodobila (Rešeto, 8/2001) Verjamemo, da imajo nekateri manjši kraji z manj bogato preteklostjo večjo izbiro promocijskega materiala. So pa verjetno bolj zanimivi za turiste. Vemo pa, da večino turistov zanimajo urejena kopališča in smučišča. Ribnica ne sodi ne v izrazito turistične in ne v izletniške kraje. Za razvoj stacionarnega turizma potrebujemo prenočišča, ki jih, žal, skorajda nimamo. Imamo pa veliko možnosti za razvoj kvalitetnega izletniškega turizma, glede na bogato kulturno in naravno dediščino, »žive« tradicionalne obrti in prireditve, ki letno pritegnejo veliko število obiskovalcev. To so bili tudi ključni razlogi, da seje naša občina skupaj s 13 občinami, ki imajo podobno usodo, vključila v projekt »Po poteh dediščine«. Projekt od samega začetka podpirajo britanski Know how found, Ministrstvo za kmetijstvo RS, Slovenska turistična organizacija...V okviru projekta je nastala kvalitetna brošura, do decembra letošnjega leta pa bodo izšle še zloženke s ponudbo za enodnevne, dvodnevne in tridnevne izlete, v katere je vključena tudi ponudba z našega območja. Poleg tega se v občini pripravlja projekt celostne ureditve, ki vključuje izdelavo tematskih kolesarskih in peš poti, s katerimi bomo lahko pritegnili nove obiskovalce. V sklopu teh aktivnosti so planirane tudi nove brošure ter turistična karta z novimi občinskimi mejami, ki bo imela vrisane vse peš in kolesarske poti. Menimo, da so to preveč pomembne in drage stvari, da bi se jih lotevali z naglico, premišljeno ravnanje pa zahteva čas. Do takrat pa bomo vsi potrpeli in se zadovoljili s starimi brošurami, ki so na zalogi v Turističnem društvu in v Turistično informacijskem centru v Ribnici. Lej ta Kratina TIC Ribnica ZANIMIVOST iz narave Izjemno sušno poletno obdobje je ponudilo ne samo slabo voljo, marveč tudi redke in zato zelo dragocene prizore, kot je bil na primer avgustovski pogled na popolnoma izsušeno jezero v Kočevski Reki (smer Kočevska Reka-Gotenica). Vse, kar je še nudilo zavetje jezerskim školjkam, je bila ta blatna mlakuža, po kateri so lahko rile in s tem ustvarile nenavaden zemeljski vzorec. Vsepovsod drugod je bila le razpokana zemlja, po kateri je lahko krožila sprehajalčeva noga, če je le izkoristila priložnost za tako nenavadno doživetje. Zdaj, ko je nastopilo obdobje velikega deževja, je jezero, kije značilno po svoji izraziti zeleni gladini, ponovno JEZERO. AP Foto J. R 22 Rešsto »PRIJAZEN VRTEC« K pisanju pisma me je spodbudil odnos Občine in Vrtca do staršev in otrok, ki med počitnicami ne obiskujejo rednega programa. Že v začetku junija smo starši dobili v podpis list, na katerega smo vpisali, kdaj otroka med počitnicami ne bo v vrtec, da se bo lažje organiziralo delo vzgojiteljskega osebja med dopusti oz. počitnicami. Moj sinje bil doma julija in avgusta. Toda, ko sem dobila položnico za plačilo vrtca, je bil na njej celoten znesek, kot ga običajno plačujem, ko je otrok v vrtcu. Odbitje bil samo znesek, kije predviden za hrano (okrog 2000 SIT). Seveda sem takoj odšla v tajništvo vrtca, kjer so me seznanili s tem, da že od lani ni več rezervacij (op.: čeprav v drugih občinah še obstajajo vrtci, ki preko poletja upoštevajo rezervacije). Rezervacija pomeni, da je otrok med počitnicami lahko doma, starši pa plačajo 50% od cene, ki velja, ko otrok redno obiskuje vrtec in mu s tem tudi zagotovijo mesto v vrtcu. Sicer bi lahko izpisala otroka iz vrtca, toda jaz nisem brala Pravilnika o poslovanju v Vrtcu in nisem bila seznanjena s tem, da otroka lahko izpišem in septembra ponovno vpišem. Če pa se odločiš za izpis, te zaposleni v vrtcu opozorijo, da se lahko zgodi, da otrok sploh ne bo ponovno sprejet v vrtec ali pa, da ne bo ob ponovnem vpisu sprejet v isto skupino, v kateri je že bil pred počitnicami in bo s tem izgubil »stare prijateljčke«. Mislim, da komentar ni potreben. Zakaj sta Občina in Vrtec ukinila rezervacije? Če morajo v vrtcu tudi med počitnicami plačati vodo in elektriko, tudi če otroka ni v vrtcu, zakaj jim za plačilo ne zadostuje tistih 50% od redne cene, ki bi jo dobili z rezervacijami (okrog 7000 SIT)? Zakaj moramo starši plačati polno ceno z odbitkom za prehrano, če otroka ne izpišemo? Nauk? Starši naj bi brali in spremljali Pravilnik ali pa izpisali otroka iz vrtca in se celo poletje spraševali, ali bo septembra otrok sprejet v vrtec ali bo še v skupini s »starimi prijateljčki« ali pa ga bo treba na novo uvajati. Obstaja pa še ena pot: da se plača polno ceno z odbitkom za prehrano in se starši s tem odrečejo tistim tisočim tolarjem, s katerimi bi lahko otroka oblekli za zimo, mu kupili kakšen priboljšek ali pa tudi igračo. Moj otrok naslednje poletje ne bo obiskoval vrtca, ker je v mali šoli, toda naj bo to pismo v poduk staršem in otrokom, ki še prihajajo v vrtec, in v razmislek Občini in Vrtcu, ki naj bi bil prijazen do otrok in staršev. Razočarana mamica M. D. (moj naslov hrani uredništvo) Deponija nasipnega materiala? Vprašanje županu in občinski upravi Krajani in člani TŠD Grič smo z začudenjem opazovali nastajanje deponije nasipnega materiala na prostoru športno-rekreaktivnega parka Grič, tik ob novem športnem igrišču. Nastajajoča deponija odvečnega materiala iz Ort- Zato g. župana Jožeta Tanka in občinsko upravo javno sprašujemo: Zakaj niso upoštevali našega predloga o nadomestni lokaciji za deponijo? Kdaj se bo saniralo stanje, ki je nesprejemljivo za neka nikakor ne sodi v središče naselja na prostor, ki bi v letošnji jeseni dobil dokončno podobo urejenega parka. Prav tu je po Odloku z občinskimi tablami prepovedano odlaganje materiala in odpadkov. Deponija je nastala na površini, ki smo jo krajani uredili do te mere, da se teren poravna in ob prvem deževju poseje trava. Dež smo sicer po dolgem sušnem obdobju le pričakali, žal pa se nam je zgodila svinjarija. Le-ta je tudi v nasprotju s prostorskimi akti občine Ribnica in sprejetim ureditvenim načrtom rekreacijskega parka Grič. Ne razumemo in ogorčeni smo, da kljub opravljenim večkratnim ustnim razgovorom z g. županom, ko smo predlagali drugačno rešitev in poiskali celo nadomestno lokacijo izven naselja, ni bilo posluha za boljšo rešitev. naselje Grič in predvsem za krajane, živeče neposredno ob deponiji? S takšnim načinom dela ni narejena samo velika materialna škoda infrastrukturi, ampak tudi moralna škoda krajanom Griča, predvsem mladim, ki smo s prostovoljnim delom, idejami in trudom poskušali urediti kraj tako, da bi sev njem počutili prijetno vsi, ki tu živimo. Lahko pa razumemo to tudi kot zaušnico prostovoljnemu delu za skupno dobro, kije v današnjem času s prenatrpanim delavnikom in vsakodnevnim bojem za preživetje že redkost. Gospod župan, ali veste, da je leto 2001 med drugim tudi mednarodno leto prostovoljstva? Predsednik TŠD GRIČ Nande Šilc POZIV ČEBELARJEM, ki niso včlanjeni v društvo! Čebelarji, ki se združujemo v Društvu ljubiteljev čebel APIS, Ribnica, ki deluje na območju več občin, ugotavljamo, da se pojavljajo na območju društva novi čebelarji. To je hvale vredno dejanje ljudi, ki želijo živeti z naravo. Nekateri od njih pa niso organizirani v društvu, preko katerega bi sodelovali pri društvenih aktivnostih, zlasti pri zatiranju bolezni čebel. Zato je vse več negodovanja članov društva, ki imajo v njihovi bližini svoj čebelnjak, a ne vedo, če so sosedove čebele zdrave ali ne. Čeprav je članstvo v društvu prostovoljno, pozivamo vse nove čebelarje in tudi tiste, ki iz kakršnegakoli razloga niso obnovili članstva, da le-to obnovijo oz. se vpišejo v društvo. Tako bodo pripomogli k nadzoru nad zdravjem čebel. Društvo predlaga, naj se včlanijo v društvo vsaj z novim letom 2002, če prej ne. Svojo odločitev naj sporočijo z dopisom na naslov društva (Knafljev trg 2, Ribnica) ali list z izraženo željo oddajo neposredno v društveni nabiralnik ali pa izrazijo svojo odločitev preko bližnjega čebelarja. Naj jim ne bo žal nekaj tisočakov za članarino, saj vsak hobi običajno zahteva denarno žrtvovanje. Prepričani smo, da se jim bo strošek povrnil v drugi obliki (nakup sladkorja...). Razmere v čebelarstvu narekujejo, da moramo biti čebelarji medsebojno povezani zaradi pretoka informacij o vsem, kar se dogaja v čebelarstvu. Društvo ljubiteljev čebel APIS Reš e m 23 :ir icix/ itxi / F E ST IM L riLFlDIH E'O 01 Ribniški študentski klub (v nadaljevanju RŠK) je pripravil že 4. Festival mladih, prvič pa v tako obsežnem tridnevnem dogajanju. Marsikdo, kije bil del tega festivala ali je igral ali gledal nogomet v petek, bil v soboto na daleč najbolj odmevnem koncertu Siddharte s predskupinami in gogo plesalkami ali pa seje v nedeljo med sejmom ustavil in si ogledal eno izmed predstav, seje spraševal, le kdo so tisti, ki so »krivi« za vse to, le kje dobijo ideje? RŠK, po domače »financ minister«, Rajko Duk-ič. Tretji najbolj zaslužni pa je tu še podpredsednik RŠK, Dalibor Vukovič. Vsi trije seveda sestavljajo tudi vodstvo RŠK, ki je bilo izvoljeno 28. 10. 2000, pridno pa jim pomaga še tajnica RŠK Suzana Češarek. In kako je sploh prišlo do tako velike ideje? Čudeža, brez skrbi, tu ni bilo! Vodstvo RŠK je nalogo v bistvu podedovalo, realizacija pa je prišla prav od njih samih. Ampak, še vedno, kako do zamisli, da bi organizirali nekaj, za kar ■■■■■■ Vodstvo kluba v klubskih prostorih. Zadovoljno s koncertom SIDDHARTE, katere člani so bili navdušeni nad odzivom popolnoma polne dvorane in organizacije. „Bil je eden najboljših koncertov letos, če ne najboljši." Dobička za RŠK pa ni bilo veliko. Borih 100.000 SIT. Toda, splačalo se je. Zato smo se podali v RŠK, v njihove klubske prostore na Knafljevem trgu, da poiščemo »krivce«. In res smo našli dva izmed treh najbolj zaslužnih, ki so »zagrešili« festival! To sta bila predsednik RŠK, Klemen Ivanec in blagajnik (Arr. S predsednikom kluba Klemnom Ivancem v drugem, bolj uradnem delu sedeža RŠK bi se slišalo in se o tem govorilo vse od Novega mesta, Grosuplja, pa preko Ribnice do Cerknice in Celja? »Ja, takole je to,« pravi Klemen Ivanec, »vsak petek in za vikend se dobivamo v naših klubskih prostorih, kjer je vedno sproščeno vzdušje. In ravno tu se rojevajo največje zamisli in projekti! Ravno to, da klubski prostori niso samo za »izbrance«, ampak so namenjeni čisto vsem in vsakomur, ki je mlad in ki je rad v družbi mladih, zagnanih, veselih ljudi, polnih energije in idej, daje klubu tisto pravo »noto« in prepoznavnost«. Klub ima v svojih prostorih, velikih 56 m2, na voljo tudi računalnik z dostopom do interneta, ki je namenjen čisto vsem članom, da lahko preberejo svoje e- maile, pišejo seminarske ter druge naloge. Prostor premore tudi majhen bar pa televizijo z video rekorderjem, kjer si privoščijo tudi kakšen dober film. »No, in res se ideje, razne izvedljive in utopične domislice rodijo najraje, ko ni neke prisile in gole formalnosti, ampak ko se prosto pogovarjaš, kako pa naprej, ’ kaj pa ti misliš'... potem pa že letijo ideje in želje samih študentov vsevprek, tako da jih včasih kar težko sproti zapisujemo. Ko smo se odločali za festival mladih, smo imeli v mislih privabiti čimveč ljudi, predvsem mladih, da bo, po domače, žur... Želeli smo si pa tudi odmevnosti in skok iz vsakdana, saj vidimo, da se nič ne dogaja,« je dejal Klemen. In res, Klemen, ideja je bila super - od petkovega turnirja v malem nogometu, kjer je nastopilo 12 ekip, pa skozi sobotno glasbeno - zabavni program, kjer smo v dvorani Športnega centra Ribnica imeli kaj slišati in videti. Nastopile so mlade, a že prav »zažigalne« domače skupine in seveda trenutno najskupina v Sloveniji, Sid-dharta. Poleg ogleda nogometne tekme med Rusijo in Slovenijo (slavni 2:1 za naše!), so bile tu, predvsem za moški del publike, še gogo plesalke! No, v nedeljo so se RŠK - jevci odločili za kulturo, in jim je uspelo: privabili so tako mlado in staro, čeprav vemo, roko na srce, da je Ribničane, predvsem mlade, navdušiti za kulturno dogajanje zelo težko. Pa tudi ves festival je bilo toliko obiska, da se človek res vpraša: morda pa je treba dati res mladim možnost, da organizirajo in izpeljejo take velike in odmevne festivale. Zakaj pa ne? Zaplete pa se pri financah! Večjo pomoč so študentje pričakovali predvsem od Turističnega društva Ribnica in od Občine Ribnica. Kje potem dobiti denar, bo kdo pripravljen podpreti ta projekt, ki pa seveda ne bo samo eden in edini? Za vse priprave (ki so se začele že maja, intenzivneje pa zadnje tri tedne), za vso uresničitev projekta, za pokritje vseh stroškov je bilo potrebnih ogromno ur dobre volje, ogromno prostovoljnega dela ter ekipa, ki si zaupa. In seveda tudi denar. »Dobili smo nekaj donatorjev, ki bi se jim tudi zahvalil. Pomagali so: Pivovarna Union, d.d.; IP, d.o.o.; KVM, d.o.o.; R-kanal, d.o.o; Mercator, d.d.; Gaudeamus popotovanja; Občina Ribnica; Občina Sodražica; Grafit, d.o.o.; Pizzerija Harlekin,« je dejal Klemen. In kaj so že vse pripravili v RŠK v tem letu in kaj se bo še dogajalo? Pozimi so organizirali smučanje v tujini, pa potopisna predavanja, vsako soboto tae bo, poleti so šli na morje na Obonjan. Poleg teh naštetih dejavnosti pa RŠK subvencionira še en kup drugih reči: plavanje, mobi kartice, smučanje v Sloveniji, tenis.... Za konec letošnjega leta nameravajo prirediti še en odmeven koncert, ki bi se tudi ujemal s 5- letnico obstoja RŠK, saj je bil ustanovljen 25.januarja 1996. RŠK se predstavlja tudi na svoji spletni strani: Napaka! Zaznamek ni določen, in vsi upajo, da bodo strani imele kaj več obiska, saj so zanimive in velikokrat nagradno zastavljane. Oktober je tu! In novo študentsko leto, zato vodstvo RŠK poziva vse nove in že »uveljavljene« študente, da se jim pridružijo ob petkih in vikendih v klubskih prostorih, da bi skupaj snovali in kovali ideje. Hkrati pa seveda pozivajo vse, da dvigujejo napotnice za delo v ribniških enotah študentskih servisov (ni važno, katerih), saj bo tudi na ta način nekaj malega prikapljalo na račun RŠK. Ta denar je seveda potem namenjen zopet vsem študentom, predvsem pri raznih subvencioniranjih. Še veselih in poskočnih projektov ter uspešno študijsko leto želimo prav vsem! Tekst in foto Zdenka Mihelič Urejena Ribniška dolina OCENJEVANJE ZAKUUČENO - NAJLEPŠI IZBRANI Ravno zaradi tako lično urejenih stanovanjskih hiš bo potrebno akcijo razbremeniti tekmovalnega duha. Ljudje se namreč ne želijo izpostavljati na tak način, saj jih večina svoje „vrtičke" ureja v lastno zadovoljstvo in ne za nagrado. Prihodnje leto se tako morda že obeta drugačna zasnova akcije: najlepše urejene hiše naj bi se izbirale brez predhodnih prijav. Foto Arhiv TIC, Ribnica Akcija Urejena Ribniška dolina, o kateri smo večkrat pisali v Rešetu, prehaja v svojo zaključno fazo. Ocenjevalna komisija je, v sicer okrnjeni sestavi: Ruth Podgornik - Reš, Vladka Turk - Mate, Lejla Kratina (Barbara Prelesnik je »špricala« zaradi bolezni), 12.septembra na terenu opravila svoje delo ter ocenila vse prijavi- OB DOLENJEVAŠKI KOLOVOZNI POTISTOJI NOVO ZNAMENJE Za lesenim križem, ki je bil za kapelo sv. Marjete na Dolenjevaškem polju postavljen pred petimi leti, je letošnjo pomlad poleg njega zrasla še kamnita kapelica, last in tudi idejna zamisel zakoncev Češarek. Leži na njuni zasebni posesti, a je vredna nekaj vrstic, ker jo odlikujeta dve posebnosti. Ena izmed njiju je pričakovana: po blagoslovu, ki je bil konec julija, je postala svet kraj; kraj, kjer se človekov korak zaustavi, njegov pogled obmiruje na sveti podobi in se roka sklene v molitvi. Ob njej se nizajo sveče in kapelico si prihajajo ogledovat od vsepovsod. Postala bo tudi eden izmed ciljev obiska skupine duhovnikov s Štajerske, ki naj bi si konec meseca ogledali lončarsko delavnico Ane Češarek in zeta Janeza ter vse svetopisemske kipe, ki so dragoceno delo Aninih rok. Češarko-va, kije glino začela obdelovati komaj pred tre- jene hiše in kmetije. Za sodelovanje v akciji seje, po naših predvidevanjih, prijavilo zelo malo ljudi. Za prebivalce Ribniške doline bi težko rekli, da so sramežljivi. Kljub temu pa se kaže, vsaj v tej akciji, da so ljudje preskromni. Celo tisti posamezniki, ki se prijavijo, oz. jih prijavijo drugi, zelo skromno pripovedujejo o svojih prelepih mi leti, sije s svojimi izdelki že ustvarila ime, ki vzbuja v slovenskem in sedaj že tudi v tujem prostoru precej zanimanja. V novo kapelico je postavila glineni kip soimen-jakinje, sv. Ane. Varuje posest, od koder je imeniten pogled na cerkev sv. Ane na Mali gori, zato je bila blagoslovljena malo pred žegnanjem pri tej znameniti cerkvici. Obredje vodil župnik Franci Frantar, somaševal je Branko Potočnik, blagoslova pa seje udeležil celo župan. Kip sv. Ane, ki so ga Anine roke oblikovale po podobi kipa iz Kočevske Reke, je visok okrog 68 centimetrov, nastajal pa je postopoma, glede na ustvarjalni navdih. Kapelica je namensko postavljena - v osebno zahvalo, pravi Češarkova, ki jo pogled na naključne romarje, ki posedijo na bližnji klopčici, navdaja z odkritim zadovoljstvom. Tako kot se navdušuje nad tem, da vsakokrat iz gline ustvari kak nov izdelek, »ne abstrakten, marveč tak, ki ima dodelane proporce«. Prostor, v katerem je prilagajanje povpraševanju vidno tudi po glinenih zodiakalnih znamenjih, ki se ponujajo na policah, je postal že premajhen. Delaje namreč, kolikor bi ga hotela, pravi, a delala bom samo, kar godi moji duši, je dodala Češarkova, ki se ne šteje za lončarico, saj ne obvlada vretena, na katerem je mojster njen zet Janez. Trenutno ji je največji izziv ustvariti največji izdelek: 1,20 metra visok kip Marije Brezmadežne za osebno kapelico v Šentvidu pri Stični. Po čem pa ljudje najbolj povprašujejo? Američani po razpelih in jaslicah, Maribor je vrtovih, hišah, rožah, čeprav vsi vemo, koliko truda je potrebno za vzdrževanje lepe okolice hiš, dvorišča, vrta. Vseh enajst tekmovalcev je imelo zelo lepo urejene hiše, dvorišča, gospodarska poslopja. Zastavlja pa se vprašanje, ali je sploh smiselno čakati na prijave in ali se ne bomo mogoče v prihodnje odločili tako kot v drugih krajih: komisija sama ugotovi, katere hiše so najlepše urejene, seveda se upoštevajo sugestije turističnih društev, kmetijskih svetovalcev in celotnega prebivalstva. Kakorkoli že, akcija je letos izvedena na že običajen način in ostane nam samo še svečana podelitev nagrad, ki bo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Za razliko od urejenih hiš in domačij, ki smo jih ocenjevali, kjer seje težko odločiti, katera j e lepša in kjer imamo postavljena tudi jasna merila: od postavitve v prostoru, funkcionalnosti zasnove, razmerjem med pozidanimi in odprtimi prostori hiše in spremljevalnih objektov, urejenosti fasade, videz dvorišča, do urejenosti vrta in ocvetličenja balkonov in okenskih polic, je ocenjevanje blokov, ki smo ga uvedli na iniciativo njihovih prebivalcev, potekalo z veliko manj navdušenja, saj nismo doživeli nič pretresljivega. Izstopajo le prebivalci Knafljevega trga 12, ki bodo za svoj trud prejeli tudi praktično nagrado. Ostali pa....razen svetlih izjem z rožami na okenskih policah in balkonih, mirne duše lahko rečemo, zelo malo skrbijo za svojo okolico. Upamo, da bomo s to in s podobnimi akcijami spodbudili čimveč ljudi, da pripomorejo k lepšemu videzu našega kraja. Lejla Kratina TIC Ribnica poln petelinov, ki naj bi varovali hišo ognja, veliko zanimanja pa je pri kupcih trenutno tudi po pekačih v obliki pujska. Izdelki potujejo po vseh krajih, zato se Ana in Janez zavedata, da bosta morala svoje ime čimprej zaščititi. Tekst in foto A. Pahulje ■ r i f“ i o»xi«s i/xr i v:i>e i i i. ■ ->■ rxj i.i ^K>>ici :■ rxj>e i i.i;■ r !>■ f~pan Jaklič -Podgorican in njegova povest ZADNJA NA GRMADI X. del Gregor Krznič je kmalu našel lončaija, s katerim seje spustil v domenek. Komaj je namreč prisedel k tovarišiji in se ozrl naokrog, pa je zapazil lončaija Martinka, tistega Martinka, kije nekaj let hodil delat h Krzniču. Resje, da seje Martinek najmanj vsak dan stokrat preveril - in to seje začelo takoj drugi dan, ko je prišel v hišo-, da nikdar več ne sprejme dela pri Krzniču. Prepiral seje z vsemi pri hiši in ko je jeseni odhajal, je vpil po vasi, da ne pride nikdar več v hišo, kjer dajejo ljudem samo sesedeno mleko in črn kruh. Vendar seje na spomlad le oziral za Krzničem in se spominjal, da so bile pri Krzniču polne sklede in odprt kruh na mizi, da gaje odrezal, kadar je hotel. Tako je tudi danes zalezoval starega gospodarja in pazil, kdaj mu bo namignil, da bo stopil k njemu, prisedel in se spustil v razgovor. Gregor mu je prikimal in namignil: »Martinek! Les pojdi! Boš pil!« Kot bi trenil je bil Martinek poleg njega in je pil. Krznič je porinil še vogal štruce predenj in iz žepa mu je dal kos kolača. Martinku seje širil obraz, ko je nesel kolač vusta. Ko je Martinek pospravil kolač in načel štruco, sta pa s Krzničem govorila dalje. »Martinek, ali si že s kom v besedi za to leto?« gaje vprašal Krznič. »Kje boš delal?« »O, o, dosti me jih je že vprašalo, pa nisem še nikomur obljubil. Dejal sem: H Krzničevim pojdem, ako me poprašajo. Tam znajo mati dober kruh speči in skuhajo tudi toliko, da v skledi vedno kaj ostane. In krave imajo.« Krznič se mu je nasmejal. »K Skočnim v Rakitnico so me prosili. Mičen Janez iz 3. Ppi lepi Kočevanci Dolenje vasi je vprašal zame, tista Korda z Blata je pome poslala in še celo v Nemško vas bi bil lahko šel, pa sem dejal: Nikamor ne grem. H Krzničevim pojdem, ako bodo vprašali po meni. Pa sem še dejal: Martinek Bolha se drži hiše in gospodaija, ako sta zanj, Krznič, ta je mož, mati pa tudi.« »Prav si govoril,« gaje ustavil Krznič in mu porinil vino. »Bova pa naredila zopet za eno leto. Koliko boš pa hotel imeti?« »Nič več kakor lani. Samo še ene prtene hlače boste dali po vrhu. Desna hlačnica se prehitro predrgne na kolovratu, odzad pa tudi; pa nimam časa vedno krpati. Tako se bom kar preobul. In h Kordi v Blato pojdem format, kadar bo doma ožaga poba in vse dile s posodo naložene. Pa sedem srebrnih grošev mi boste dali za aro, lani ste mi jih bili dali pet.« »O, Martinek, ti si pa veliko upaš. Dva gospodaija bi rad imel.« »Korda je reva, ženska brez moškega pri hiši. In v žlahti smo si. Pri naši hiši se pišemo Bolha, Korda pa tudi. Pomagati ji moram!« Martinek je bil svojeglaven fant, ki ni odnehal, in Krznič mu je končno primaknil, kolikor je zahteval. Preden sta udarila, je še rekel Krznič: »Naj bo! Prtene hlače dobiš in sedem grošev za aro poleg drugega. H Kordi pojdeš takrat, kadar doma ne bi imeli kaj delati ali pa če bi bil bolnik v hiši. Pa še eno ti povem: z mateijo boš moral lepše ravnati. Jezikati ne boš smel na vsako njeno O RIBNIŠKI IN SLOVENSKI ŠOU... Učilnica v meščanski šoli 1.1930 Medtem ko je šolanje nekdaj predstavljalo privilegij, končana šola ti je zagotovila status gospoda, izobraženca in intelektualca, danes pa ta čar vedno bolj izginja. Šola ni le obveznost, ampak nekaj povsem samoumevnega. Sistemi so si različni od države do države in tudi v državah samih se na različne načine podaja snov, ocenjuje. A to je že stvar pedagogike, ki teži za tem, da razvije nek optimalen sistem za otroke, starše in učitelje. Začetek šol na Slovenskem sega v pozni srednji vek, ki sojih vzdrževali samostani in kapiteljske cerkve, da so lahko v njih vzgajali duhovniški naraščaj. Bile so predvsem latinske. V sredini 13. st. so nastale mestne šole, namenjene izobrazbi meščanov in plemičev. Redka poročila omenjajo v listinah v tem času šole na Slovenskem. Nedvomno je eno takih redkih poročil o šolah na Slovenskem Kronika Burkharda Zinka, švabskega kronista, v kateri omenja, kako je prišel 1. 1407 v Ribnico in tu hodil v šolo sedem let, da se je pripravil na vseučilišče. To je temeljni dokaz, ki priča, daje Ribnica imela najstarejšo gimnazijo na Kranjskem. Avstrijska vlada, vlada dežele, v kateri smo živeli, se je šele z Občim šolskim redom za nemške normalne, glavne in trivialne šole leta 1774 resno lotila ureditve šolskega vprašanja in je uvedla formalno šolsko obveznost od 6. do 12. leta. Pričeli so z ustanavljanjem normalk v deželnih glavnih mestih, glavnih šol v okrožnih in trivialk v manjših mestih, trgih in sedežih župnij. Na slovenskem ozemlju so imeli organizatorji teh šol težave zaradi revščine prebivalstva, ki je težko zmoglo stroške, in zaradi nemškega učnega jezika, ki ga otroci Šolski razred. Šolsko leto 1929/30 Fotografije so iz zapuščine Janka Trošta, ravnatelja meščanske šole v Ribnici. Muzeju jih je letos podaril Tone Petek in s tem obogatil našo zbirko fotografij z zelo pomembnim gradivom. Ob tej priložnosti se mu še enkrat lepo zahvaljujem. niso razumeli. Cerkev je vajeti šolstva držala v rokah vse do 1869. leta. Tega leta pa je bil sprejet nov zakon, Temeljni šolski zakon, ki je postavil slovensko osnovno šolstvo povsem na nove temelje. Šole so postale državne in deželne ustanove, učitelji pa deželni uslužbenci. Novi zakon je postavil dva tipa državnih šol: osnovne ljudske in meščanske. Vsaka dežela je sprejela svoj šolski zakon in obvezno šolanje je trajalo osem let. V meščanske šole so vstopali učenci po dokončanem petem razredu. Bile so v večjih industrijskih in trgovskih središčih in po končanih meščanskih šolah so učenci lahko vstopali na strokovne šole. V tem času je bila torej v Ribnici ljudska osnovna šola, ki pa se je leta 1878 ločila na dvorazredno dekliško in štirirazredno deško šolo. Število otrok je vseskozi naraščalo, prostorsko stisko so reševali s paralelnimi oddelki ali pa so s prošnjami dosegli, da je deželni svet dovolil povečati šolo še za razred, ali pa so prostorsko stisko reševali tako kot včasih, po zasebnih hišah. Deška šola je leta 1907 dobila svojo stavbo na Kolodvorski ulici, v starem poslopju na trgu pa je ostala le dekliška šola. Šola je stala na mestu, kjer danes stoji Zadružni dom. Ker je bila šola med vojno požgana, so na tem mestu sezidali 1956. leta zadružni dom. Po prvi svetovni vojni je bila ustanovljena v Ribnici meščanska šola. Ker je imela prve leta svojega delovanja učilnice razmetane po več hišah, so jo že hoteli zapreti, ko je zopet, kot že tolikokrat prej, priskočila na pomoč ribniška Posojilnica in v letih 1925 do 1926 sezidala meščanski šoli novo poslopje poleg deške šole na Kolodvorski ulici. Šola, kakršno v Ribnici poznamo danes, pa je bila svečano odprta 8.marca, 1969. leta. In nam se zdi, kot da ni nikoli bilo nobene druge, ne?! Letos je zopet stopila četica malih otrok prvič v šolo.... Kako hitro beži čas.... Marina Gradišnik KOMORNI ZBOR VABI Komorni zbor iz Ribnice začenja novo pevsko sezono. Avdicija za nove člane bo v nedeljo, 30. 9. ob 19. uri v pevski sobi KUD -a GALLUS - TVD PARTIZAN. Vabljeni vsi glasovi I Informacije na tel.: 041 739 595 ali 836 99 43. Marijan Cvitak - dirigent Komornega zbora. Obstaja dostojanstvo, ki ni odvisno od bogastva; gre že za samo držo, ki nas odlikuje in nakazuje, da so nam usojene velike reči; to je nagrada, ki jo neopazno podeljujemo sami sebi. La Rochefoucauld Skrivnost življenja? Vedeti, kdo si in kam greš. N Zgubaiji so dveh vrst - so takšni, ki so mislili, pa nič storili, in ^ takšni, ki so storili, pa nič mislili. ^ ^ ________________________________________________________ m 1=1 Zmage se vedno drži tveganje: še otrok se ne more pofočkati, ne § da bi bil zapustil skrivališče! Naslednja številka Rešeta izide 29. oktobra. Rok za oddajo gradiva je 11. oktober. besedo. Ali si razumel?« »0,o, mater bom pa ubogal. Mater imam rad. Boste videli, da bodo z menoj zadovoljni. Le udariva!« Segla sta si v roke in pila. Krznič mu je odštel sedem grošev are in tako je imel Martinek Bolha delo gospodarja čez poletje, Krznič pa lončarja, kije znal na najumetnejši način ustvarjati iz gline posodo. Krznič je dobil tudi tovornika. Starega je vprašal in naredila sta. Res ni bil tak, kakor si gaje želel, pa kaj je hotel. Potrpeti je bilo treba. In pametni ljudje prizanašajo drug drugemu, si ne oponašajo napak, brez katerih ni nobeden. In tako so bili vsi trije zadovoljni in so pili likof, ne meneč se za drevenje in skakanje plesalcev, ki so vrveli v veži in pred hišo in še celo ob vodi in onstran vode. Tudi otroci so skakali po trati in posnemali starejše. Ljudje, kateri so prišli zaradi resnih opravkov na Pristavo, so se ob takem hrupu le z velikim naporom sporazumevali. Na polne prsi so govorili, pa so si morali še trobiti na ušesa in dopovedovati z rokami, preden so si bili na jasnem in so si pokimali, da se razumejo. Šele z nastopajočim mrakom je ponehavalo vrvenje. Takrat so odšli godci. Zunaj je bilo že prehladno, a v hiši niso smeli plesati, ker bi ne gorela nobena leščerba ali lojevka, pa tudi Luč ne v čelešniku ob plesni vihri. Za godci je odšla mladina, žene z možmi in tako seje poleglo veliko šumenje. Kajpak, v hiši so še sedeli možje pri majo-liki in še je tekel razgovor sem in tja, še vedno živahen in glasen. Vsako omizje je obravnavalo svojo zadevo. Hohotanje in veselo vzklikanje je razodevalo njihovo razpoloženje. »Lepa Kočevarica« je bila zadovoljna. Po dolgočasnih dneh postaje prišel dan veselja, ko je bila pipa vedno odprta in se ji je denar kar vsipal v predpasnik. Daši je morala biti povsod in dekletom, ki so stregle, vedno za petami, seje vendar utegnila še pomuditi tu in tam. Tudi h Gregoiju je prišla. Martinku je velela iti plesat, sama je pa sedla na njegovo mesto, položila Gregorju roko na rame in ga vprašala: »Kdaj boš ožigal posodo? Zakaj ne prideš nič mimo?« On ji je pa natočil in porinil prednjo: »Na, pij! Danes se prileže! Ko bom pred ožago sedel in ogenj poravnaval, mi boš pa ti prinesla pijače.« In pila je. Ker seje vrnil Martinek, ki ni mogel dobiti plesalke, je vstala. Toda še od drugih miz seje ozira 1 a nazaj h Gregorju in njegovim tovarišem. Zvečer torej, ko je brlela že leščerba pod stropom in so lo-jevke razširjale po sobi več smradu kakor svetlobe in je moževalo vsako omizje zase, so postali pri mizi v kotu glasni. Nekdo je udaril po njej, daje majolika odskočila in so vsi slišali, ko je dejal: »Pa je tako! Coprnice so bile in so še sedaj!« Vsa hiša je posluhnila. Takrat so imeli v ribniškem gradu že nekaj žensk zaprtih, ki so bile obdolžene copranja. Med njimi tudi Češarkovko iz trga, ki sojo vsi poznali. Trsti, kije tam v kotu vse vedel, je na drobno pravil, kako sojo videli ponoči na križpotih, kako je na metli prasnila na Klek, da seje za njo kar bliskalo, daje sosedu tako naredila, da živinče še voza ni hotelo premakniti, in še veliko drugega. Eni so ugovarjali, da to vse skupaj nič ni, da, ako bi ženske kaj znale, bi najprvo sebi pomagale, četudi s hudičevo pomočjo. Pa niso nič opravili. Splošna sodba je bila, da so vse ženske coprnice, in tisti, kije že prej po mizi tolkel, daje majolika plesala, je prevpil vse. »Tako bi morali narediti pri nas, kakor so na Bočkovem, ko so bili vse ženske spravili na grmado.« Toda niso bili vsi takega mnenja. »Nak! To pa zopet ne gre! Brez ženske ne moremo biti v hiši!« »Kaj mi če!« »Bi že videl, ko bije ne imel. Še kuhati bi si moral sam!« Koje Gregor to slišal,je pa dejal vmes: »Hudič! Moja baba je tudi coprnica, pa jo imam vendar rad.« »Hahaha!« so se zakrohotali drugi. »Kajne, staraje že!« Rešeti!) 27 ■ >i r>vi i.i.se<»ei i i.i:■ i ■ rxj r i i rxj.e.xi< >«■*-,; ( Karate Karateisti začenjajo novo sezono Boj (KUMITE) je uporaba forme (KATA) v praksi. V stiku s partnerjem uresničujemo taktične zamisli, da bi ga premagali. Na ta način združujemo elemente, razdaljo do nasprotnika in trenutek uporabe elementa v en sam učinkovit dogodek. Za to je treba imeti veliko telesno in duševno moč, veliko vzdržljivost, samozavest in odločnost. Za naše karateiste se z oktobrom začenja novo športna sezona. Preteklo športno leto so trenirali in se izpopolnjevali v treh smereh, in sicer: v elementih (KIHON), v določenih obveznih formah - nizih elementov (KATA) in delno v boju (KUMITE). Naj napišemo nekaj besed o pomenu posameznih izrazov in karateju nasploh. Elementi (KIHON) obravnavajo osnovne gibe, z njimi se izboljšuje koordinacija, povečujeta se gibljivost in kondicija. Forma (KATA) je zapis gibov, ki si sledijo v točno določenem zaporedju in v predpisanih smereh. Iz forme se povzemajo strateške in taktične zamisli. Kaj karate je in kaj ni ? Ni bojna veščina, ki ima za cilj zmagati za vsako ceno, je veščina, pri kateri posamezniki sistematično trenirajo in razvijajo osnovne telesne sposobnosti. Roke in noge se postopoma razvijajo v učinkovito orožje, je oblika telesne aktivnosti, s katero si pridobimo potrebno ravnotežje, koordinacijo in gibkost za popolno obvladovanje gibanja udov in celega telesa v prostoru, je sposobnost zgostitve vseh posameznikovih Zanimivost iz plavalnih krogov To, kar je med poletjem uspelo članici ribniškega plavalnega kluba, Ajdi De-jak, se lahko šteje za pravi podvig. 15. avgusta seje namreč ta komaj enajstletna plavalka udeležila 91. Plivačkog maratona in bila tako najmlajša tekmovalka med okrog 150 udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske in od drugod. V razburkanem morju je mlada Ajda v eni uri in 27 minutah uspela preplavati vso začrtano maratonsko dolžino - 3.800 metrov na relaciji Šilo-Crikvenica. Uvrščena je bila nekje okrog 90. mesta. Čestitke, Ajda, pravijo ribniški plavalci! AP Foto Tone Dejak psihofizičnih rezerv v en zaključni udarec. Hkrati je tudi sposobnost samoobvladovanja, tako da lahko še tako silovit udarec zaustavimo še tik preden bi zadel cilj. Svoj napredek so v vsem opisanem naši karateisti dokazali na Prvem državnem prvenstvu v JKA karateju. Med seboj so se pomerili tekmovalci klubov iz Bohinjske Bistrice, Murske Sobote, Celja, Ljubljane in Ribnice. V kategoriji med dečki do 12 let je v elementih (KIHON) Gašper Hren dosegel odlično 2. mesto, Tilen Nosan in Urban Merhar sta si delila 3. mesto. V kategoriji deklet do 15 let je v formi (KATI) Anuša Plesničar dosegla 2. mesto, med dečki v isti kategoriji Gašper Hren 1. mesto, med dečki do 12 let Rok Henigman 1. mesto, Urban Merhar pa 2. mesto. V elementih (KIHON) sta bila v svoji starostni skupini odlična in sta si delila 3. mesto Svan Mali in David Kovač. Naši športniki so se resnično odlično odrezali. Čestitamo ! Karate šola odpira vrata oktobra Z vadbo bomo začeli prvi ponedeljek v oktobru (1.10), in sicer v TVD Partizan Ribnica. Isti dan bodo potekali tudi vpisi na novo vključenih otrok v trening in tudi »starih karateistov«. Vsi, ki vas zanima karate, vendar se niste še dokončno odločili za trening, pridite 1. 10. ob 13. uri na prikaz in uro karateja, da se boste lažje odločili. »Stari karateisti« pa boste začeli s treningom ob 14. uri! Vabljeni ste vsi zainteresirani fantje in dekleta od 1. do vključno 8. razreda osnovne šole. Trening bo vodil, kot do sedaj, g. Tone Ančnik, mojster karateja 6. DAN. Ne na Weithauser - Plesničar PLAVALNI KLUB RIBNICA VABI k vpisu: • tečaj plavanja (predšolskih otrok) • tečaj plavanja (neplavalcev) • v šolo plavanja in • treniranje plavanja Vpis poteka pri mentorici Katarini Žagar. Omenjeni programi se bodo začeli izvajati, ko bo odprt bazen. Prevoz otrok bo organiziran do bazena in nazaj. VABUENI! 28 lešEro Aktivno preživljanje prostega časa SMEJKARJADA - VESELE POČITNICE V času počitnic se tudi naše malo mesto umiri in lahkotno zadiha v pričakovanju dopustov. Mnogi pa ostanejo tudi med počitnicami doma. Center za socialno delo Ribnica je tudi letos poskušal počitnice za šolarje in mlajše otroke organizirati drugače. 10 dni v juliju in 10 dni v avgustu so se otroci iz osnovne šole Ribnica in mlade prostovoljke, vključno z vojakoma na služenju civilnega roka, zbirali vsak dan ob 10. uri v ribniškem gradu. Dnevno se je Smejkarjade, kakor so poimenovali vesele počitnice, udeležilo od 25 do 30 otrok. Igrali so se, raziskovali, plesali, ustvarjali, se sladkali, iskali zaklad, peli, plezali, ši- vali, preživeli dan z ribniškimi gasilci pa s skavti, doživeli dan na kmetiji itd. Smejkarjado so zaključili s piknikom ob Bistrici, kjer so pekli hrenovke, koruzo in se kopali. Vesele počitnice je tudi letos finančno omogočila Občina Ribnica, za kar se ji Center in izvajalci programa zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi ribniškim gasilcem, skavtom, osnovni šoli, plezalcem in družini Prelesnik, ki so omogočili, daje bila Smejkarjada pestra, zanimiva in prijetna. Anica Turk Center za socialno delo ~(§ / . x 'nHrnii iNtrfx\ ' 0 Otroci so najprej pobrali smeti, potem pa postavili likovne izdelke na temo: Kako preprečiti onesnaženje okolja DRUŠTVO GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI - VELIKE LASCE organizira 13. razstavo pasemskih malih živali, ki bo 3. in 4. novembra, v Velikih Laščah. BOGAT SREČELOV! Rastavljenih bo preko 400 živali v 70 različnih pasmah (kunci, kokoši, golobi, race, fazani, kanarčki, papige ...) Razstava bo odprta v soboto 3.11. od 8. do 18. ure, v nedeljo, 4.11. od 8. do 17. ure. RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB z oktobrom ponovno organizira vadbo TAE-B0, ki bo ob sobotah, od 19. do 21. ure v TVD Partizan PLANINSKE NOVIČKE: © Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije je konec meseca avgusta 2001 izdala dolgo pričakovano pesmarico "Gorniška 1" (naslov obeta nadaljevanje), v kateri je na 224 straneh zbranih 217 najbolj zaželenih zabavnih, narodnih, gorniških, otroških pesmi, popevk ... Vse pesmi so opremljene tudi z akordi! Pesmarico "Gorniška 1" (cena 1500 SIT) lahko kupite ali naročite v Planinski založbi PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel.: 01/434 30 22, int. 104. © 5. septembra 2001se je v Himalajo odpravila 1. himalajska odprava slovenskih policistov v organizaciji PZS. To je prva alpinistična odprava, v kateri sodelujejo policisti. Vodja odprave je alpinist Viki Grošelj. Cilj odprave pa je, da vsaj eden izmed policistov osvoji vrh 8201 metrov visokega Čo Oj a. Član odprave je tudi ekstremni smučar Davo Karničar, ki namerava smučati z vrha. Člani odprave se predvidoma vračajo domov 5. novembra 2001. © 10. septembra 2001 je izšla septembrska številka Planinskega vestnika (izdaja ga PZS), in sicer pod taktirko novega uredniškega odbora in v prenovljeni obliki. Planinski vestnik bo s to številko ne bo več samo naročniški, ampak bo zaživel tudi v prosti prodaji na več kot 300 pro-dajih mestih (Delo Prodaja) širom po Sloveniji. Del vsebine si lahko ogledate tudi na njihovih spletnih straneh: http:// www.pzs.si/pv! © S koncem septembra planinske postojanke počasi spreminjajo svoj režim delovanja ali jih celo zapirajo do začetka poletja. Zato, preden se boste odpravili v hribe, preverite, ali je koča odprta. Podatke najdete lahko na internetnih straneh Planinske zveze Slovenije: http://www.pzs.si ali na Teletextu TV Slovenija, stran 364. Seveda pa lahko pokličete tudi na PZS, tel: 01/434 30 22 in vam bodo radi pomagali! No, pa je poletje mimo in vsa lepota poletnih toplih noči - v hribih ali kje drugje! Pa tudi sedaj ne bo nič manj lepo, listje počasi dobiva škrlatano-rumene barve, macesni se preoblačijo v topla oblačila... In veste, nič ni lepšega v jeseni, kot opazovati ali biti v družbi barvitih macesnov al' v Trenti al’ na Slemenu... Ko pa boste v naravi, in se boste zavedali lepote in sreče okoli sebe, ne pozabite, daje največja in tista prava pravzaprav v vas samih. "Ni lahko najti sreče v samem sebi, in nemogoče jo je najti drugje. (Agnes Repplier) OKTOBER Datum: SOBOTA, 13.10.2001 Kam: na VIRNIKOV GRINTOVEC (1654 m) Izhodišče: ZgornjeJezersko Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje: 4 ure Datum: NEDEUA, 21.10.2001 Kam: na ČEMŠENIŠKO PLANINO (Tolsti vrh 1173 m,koča 1120 m) Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 3 ur Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). VABLJENI. Zdenka Mihelič ■ >1 INJ 1 1 PvL ■ H>eis:i rvj^i ■6 C »« H P u n RIBNIŠKI PUŠELJC2001 Četrtič zaporedoma je pred nami izbor najbolj zaslužnih osebnosti Ribniške doline. Odločili smo se torej, da na podlagi dela v javnem življenju izberemo PETNAJST osebnosti, društev, klubov, organizacij, jih damo v vašo presojo, vam damo možnost, da omenjenim še vi dodaste PETNAJST novih (po svojem izboru) in na koncu izberemo(te) pet "pušeljcev", kijih bomo nagradili na sklepni prireditvi. Letošnje leto stremimo za tem, da odkrijemo čimveč novih, svežih imen in obrazov, ki so pustili svojo sled v kulturi, podjetjih, medijih, prireditvah, humanitarnih akcijah, skratka nova imena, ki še niso toliko "znana", kot, denimo, dobitniki nagrad v lanskem in predlanskem letu. Torej: Ribniški pušeljc je akcija, ko izbiramo zaslužne osebnosti tekočega leta. Ne gre za življenjsko delo posameznika, podeljevanje nagrad takšnim osebnostim namreč vodi Občina. Društvom, klubom in posameznikom, ki so se letos najbolj dvignili nad poprečje, imate do novembra možnost dodati še petnajst svojih "ljubljencev" in na koncu boste izmed 30-tih izglasovali pet Ribničanov, ki jih je javnost leta 2001 posebej opazila. V tem mesecu smo prejeli dva predloga, kiju uvrščamo med "nominirance". Zraven prištevamo tudi glasove, ki ste jih poslali. Tokrat poleg ostalih kuponov objavljamo tudi kupon za "Pušeljc". Ostane nam le dobra volja in malce truda, da jih izpolnite, vložite v kuverto oz. nalepite na dopisnice in hopla v nabiralnik. Čas je zlato, zlata ni, torej gremo! Predlogi: SAŠA JAMNIK 3 glasovi (zlato priznanje na regijskem tekmovanju in bronasta plaketa na državnem tekmovanju iz flavte. Leta 1998 zlato regijsko in zlato državno priznanje) ALOJZ MARN Iglas (aktivno delo na področju kmetijstva, vedno pripravljen pomagati kmetom in iskati primerne rešitve.) VED HROVAČA (ohranjanje etnološke dediščine in starih običajev) 1 glas Dr. PETER RUS (aktivno in vidno delo v ZD Ribnica) JURE RUDEŽ (donatorstvo) HUBERT KOSLER ml. (donatorstvo, uspešen podjetnik) LUCIJA ČIROVIČ (priljubljena Lata v TV Dober dan) DRAGO MILINOVIČ (uspešen gledališki in filmski igralec, zadnja vidna vloga "V lem") A D'B' TEATR (oživitev alternativnega gledališča ter več dramsko-im-provizatroskih vložkov na prireditvah) MOTORISTIČNI KLUB RIB'NČAN (promocija Ribnice širom po Sloveniji in preko meja) URŠKA TEKAVEC (režiserka nadvse dobro sprejetih gledaliških iger, tudi avtorica tekstov) KEYLA ANDOLIŠEK (4. mesto na medn. plavalnem mitingu, najboljša uvrstitev ribn. plavalcev, obetavna plavalka) PLAVALNI KLUB RIBNICA (uspehi članov PK Ribnica na številnih tekmovanjih, aktivno delo pri promoviranju plavalnega športa) TŠD GRIČ (aktivno delo v amaterskem športu) MASATRAMTE (več zaporednih zmag v ženski konkurenci triatlona) TURISTIČNI PODMLADEK OŠ RIBNICA (zlato državno priznanje 2. leto zapored za razstavo o Cenetovi gostilni) DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE RIBNICA (uspehi na regijskih in državnih tekmovanjih v kmečkih igrah) JAVNI ZAVOD MIKLOVA HIŠA (Knjižnica - promocija bralnih navad, prenova muzejske dejavnosti, odmevne razstave v Galeriji) FOTO SMEŠN1CE Zbirali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič nekaj objavili in nagradili z barvnim foto filmom ter jih shranili do decembra 2001, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc 2001 vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, ki ga poklanja ekskluzivni sponzor akcije Foto Toni. Marko Modrej Predstavljam vam svojo Jaz se pa trmim, jaz se pa trmim, .. ... jaz se pa trmim, jaz se pa trtnim, //Pri[arei|iCO . jaz se pa trmim, jaz se pa trmim, jaz se pa trmim, jaz se pa trmim, Foto Sara Lakota, Ribnica Jaz se Pa trmim~ Foto Mateja Trhljen, Zamostec MMM\ Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 C-AF Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI KINO IDEAL Kolodvorska 9/a OKTOBER 2001 Sobota, 6. oktober, ob 22. uri PODMORNICA U-571 ameriška vojna drama Sobota, 13. oktober, ob 22. uri LARA CROFT: T0MB RAIDER ameriška akcija po video igrici Sobota, 22. oktober, ob 22. uri DNEVNIK BRIDGET JONES ameriška komedija Sobota, 27. oktober, ob 22. uri ARTHUR PRDONJA ameriška najstniška komedija 30 EBšero RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Mag. BRANE KOZINA Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje obprelomu stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju" v arhim in iskanju "nečesa novega". Besedila objavljamo v izvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA ■ SRBSKEMU SODIŠČU RIBNICA 9. MAJ 1939 Dne 6. maja 1939 je prijavil gornji patroli Cundrič Leon, dimnikarski pomočnik iz Ribnice, da mu je istega dne okrog 13 ure ukradeno novo kolo znamke »Tajfun«, vredno 1450 din izpred hiše Čampa Jožeta iz Dol. Lazov, kjer j e čistil dimn-jake. Patrola je takoj začela zasledovati za ukradenim biciklom, ter ugotovila po izjavi priče Jožeta S.. daje pomenutega dne okoli 13 ure videl Rudolfa Z., ki se je ravno s takim bicikljem kakor Cundičev peljal proti Sodražici. Patrola je istočasno zaslišala tudi Rudolfa Z. , kateri je po daljšem zaslišanju priznal, daje ukral predmetni bicikelj ter se z njim odpeljal proti Sodražici, kjer ga je na periferiji vrgel v cestni jarek in šel peške nazaj v Ribnico. Patrola je na osumnjičenem opazila slaboumnost radi čega gaje pustila ispod nadaljnega zasliševanja... Patrola je zaslišala tudi Vesela, kateri je izpovedal, daje okoli 14 ure videl osumljenca, da se je z bicikljem peljal mimo njegove hiše a kmalu je bicikelj razjahal in ga z vso silo vrgel v cestni jarek. Cundrič je oškodovan za uničeno zadnje kolo biciklja za 60 dinarjev... Ljudje iz okolice Ribnice se zelo plaše obnašanja Rudolfa Z. in ga radi tega ne prijavljajo man-jih tatvin. V Ameriki je bil navodno obsojen na 4 leta težke ječe in kasneje izgnan kot nevaren kriminalni tip v Jugoslavijo. OKRAJNO SODIŠČE V RIBNICI - UKAZ ZA IZVRŠITEV KAZNI /ZA POLITIČNE KAZNI! DECEMBER 1934 Z razsodbo sreskega načelstva v Kočevju z dne 17.12.1934 se je Ivanu L. iz Jurjeviče naložila kazen 1 dan zapora. Ta kazen naj se izvrši. Kazen nastopil 30.12. ob 16 uri, kazen prestal 31.12. ob 16 uri. Izvršilni stroški 2.75 din, ki so poravnani. RS. Hrano preskrbite sami. Za kritje zapornih stroškov morate s seboj prinesti in takoj pred nastopom zaporne kazni plačati sodišču 2.75 din. Ako ne morete s seboj prinesti hrane, ali pa ne bi mogli plačati zapornih stroškov, se morate javiti radi nastopa zaporne kazni v roku 14 dni pri sreskem načelstvu v Kočevju... Ako ne bi v odrejenem roku nastopili kazni niti pri sodišču Vas bo orožništvo v zapor oziroma k sreskemu načelstvu privedlo. ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA ■ OKRAJNEMU SODIŠČU RIBNICA 18. DECEMBER 1930 France K. iz Bukovce priznam, da sem svojo ženo F. kritičnega dne sunil s pestjo v obraz. To pa sem storil radi tega, ker je ona mene po nepotrebnem zmerjala. S svojo ženo se ne razumem, ker me ona ne mara in me vedno zmerja, da nič ne zaslužim. Preklican sem že od 1924 in bil oddan v umobolnico, kjer sem bil čez 2 leti. Iz umobolnice sem prišel lansko leto meseca avgusta. Par dni pred kritičnem dnem sem videl mleko na štedilniku, sem omenil svoji hčerki, da bom pil nekaj mleka. Žena, kije to slišala je prijela za posodo, v kateri je bilo mleko in mleko vlila v korito za prašiče. To me je razjezilo in sem jaz prijel eno latvico kislega mleka in jo vrgel po tleh. Žena me je udarila s ponvico po glavi, da mi je prebila glavo in meje oblila kri. Prijel sem ženo za lase in sva se nekaj časa ruvala, končno pa meje ona butnila skozi vrata. Tudi kritičnega dne 27.11. je prišlo do prepira in do poškodbe moje žene radi nje, ker me vedno zmerja in odžene od hiše. Jaz sem mirne narave in tudi priden in bi rad ostal na svojem posestvu. Z ženo sva ločena od leta 1927. Ne pijančujem in tudi v času, ko sva se s ženo prepirala nisem bil vinjen... Dokazovanje Frančiške K.: Resje, da sem vlila mleko prašičem, to pa radi tega, ker je bilo to mleko pripravljeno za prašiče. Obtoženec je v zadnjem času veliko pil in bil vinjen tri dni zaporedoma tako, da je šel ponoči kar oblečen spat v posteljo... ŽANDARMERISKA STANIČA SODRAŽICA - OKRAJNEMU SODIŠČU RIBNICA 19. NOVEMBER 1930 Imenovani Alojzij L. iz Sušja je bil dne 17. novembra 1930 popoldne v domači hiši z ružen-jem koruze zaposlen. Njegova žena Marija ter najstarejša hči pa sta pripravljali in snažili repo, da bi se v kad naribala. Pri tem posluje žena pričela napram možu govoriti, da ni nič vreden, drugi možje vozijo cele NEKDAJ BIL JE ~ TAKŠEN RIBNIŠKI VSAK- \ DAN... i XI. del % vreče moke, potem umetna gnojila in slične stvari domov, a on niti gnoja na polje ne odpelje. Moža je to zaničevanje in poniževanje vjezilo, zato je pričel najprvo prazne koruzne Štoke v ženo metati, nato jo je še enkrat z enim malim stolom po glavi udaril in naposled jo je še s šilom, ki služi za ruženje koruze, enkrat na glavo sunil. Poškodovanka je pričela iz zadobljene rane na glavi močno krvaveti in je tudi dokaj dosti krvi izgubila. Ovadeni Alojzij L. povdarja, daje ženo iz jeze resnično z nekaj koruznimi Štoki obmetaval, nato pa, dajo je tudi s stolom udaril. Da bi jo pa s šilom sunil pa on zanikuje... ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNEMU SODIŠČU RIBNICA 13. JANUAR 1930 ... Imenovani Ivan L. iz Sajevca, priznam, da sem kritičnega dne podrl Petra N. na trgu v Ribnici pred Bregarjevo hišo na tla. Služil sem tedaj pri Arkotu pos. v Bukovci in sem pripeljal njegovo ženo na sejem v Ribnico... Jaz sem imel iti še v Korenov mlin... Jaz sem predno sem prišel do glavne ceste za-hopal, pa so se vsi ostali umaknili le omenjeni Peter N. se ni pravočasno umaknil oz. je skočil na napačno stran tako, da gaje zadela štanga v rebra in ga podrla na tla. Jaz sem videl, daje nato N. (Op. B. K.: priimek ponesrečenca) vstal radi česar sem bil mnenja, da se mu ni nič hudega pripetilo... Konj je sicer tekel toda polahko in bi se lahko umaknil... bilje tudi nekoliko vinjen, ker seje po nezgodi sam izrazil napram Francetu L. mlinarju v Ribnici, da on meni ne more zameriti in, da jaz nezgode nisem kriv, pač pa on sam, ker je bil malo "trd". Izjava Petra N.: Dne 2.1. sem prišel s sejmišča v Ribnici na trg. Šel sem po cesti od "Miklove gostilne" proti Bregarjevi in na vogalu nove Bregarjeve hiše hotel prestopiti na tretoar. V tem trenutku je pripeljal za menoj od gradu proti glavni cesti neki voznik, ki meje povozil, oz. me je zadelo oje v desno...Oko se mi je takoj ra- zlilo in nisem nič videl. Pripomnim, da sem že popreje imel levo oko slabo tako, da sem razločil le dan ob noči. Voznik je vozil prehitro... jaz nisem nič slišal, da bi zahupal... Jaz nisem bil vinjen, ker tisti dan sploh nobene pijače še nisem pil. Na desno oko sedaj prav nič ne vidim in ker je tudi levo oko slabo, sem tako rekoč slep... -A ^1 ■|T4>,e2v *%%*, . #1# ••' *'. £ A, ' fr ." r Ä ^ ’ 6 • S * #' I < äfc. lil e j • 5 , »t '• /' i. # ^ /a + m'v « K • ä ^^a ^ -# ^ - «I > a ^ Sl a™ ä.:» * • .v? s,:i'. ® < '■<- ';:U :■« _•• ■>: < ■» v e-* ;v< V4» ' **8'- % > % i v ♦ >'* i1 -J. *:> * Z*-»'**•. "•i.-. i:-: %- ♦ •< v e " * i v ■ ■ f > s«'k>» i'?lile * -i> .»*.> „ ,?•„ •'# i ' # -i * • mmt, O >-rt " t >: v" - %x . -r-^r' 'Z*" x- »x> :xsV^ > - |,vi. t ,# hT .-v; L ^i> f x»%. ::-: ■-'Z/''Z~ c, ” v» . ^ '"W ^ *!► . c " v ' , * : “V %V.v v . > #: e;;« : v l 4-T |>», **, *; «' - • -t *r • s- . ■ .'•%•.* , - / ,. '*\x x X • ' '*. :♦. % • > * v ♦ <•' »% < v 4 . >»*. '•V'J* ' <17, 7, '*x t i wUt^l :| .1 ti hli " * * IH iff! ., v, »;: | "1 Vi Ji f 'vi 'i ’ ' F I * '- *,*' * • v *» ’* s ■V / »•»i »TV* * »N#^ye Äi|i-- v. .,-^a6,v ■ j.'"- .-v t *”:*'it* ■ •***|W- v**# ,^r ’ 'V - , » '♦-,