gge, 11. DECEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 49 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Današnji Novi Tednik ima 32 strani. Posebna priloga je namenjena predvsem našim delavcem na začasnem delu v tujini, pa tudi sicer bodo v Novem tedniku našli mnogo zanimivega branja. Preko 3000 izvodov našega časnika bo tako ta teden prestopilo mejo. Občinske konference SZDL in skupnosti za zaposlovai^e so pripravile informacije za svoje delavce v tujini, v Šentjurju pa so se odločili, da jim bodo posredovali informacije kar doma v svojem občinskem glasilu. Objavljamo tudi oceno našega dela in predlog vsebinske zasnove Novega tednika za prihodnje leto. V prihodnji številki bomo objavili tudi programsko zasnovo Radia Celje, izid nagradnega žrebanja nagradne ankete in njene razul- tate. Na svidenje ob tednu! ^^^^^ ^^^^ DANES POSEBNA PRILOGA ZA NAŠE DELAVCE V TUJINI Vse lastnike vozniških dovoljenj opozarjamo na to, da morajo najkasneje do 30. decembra letos do- voljenja zamenjati za dvo- delna. Po 1. janua^u 1981 se bo lahko vozniško do- voljenje, izdano po pravil- niku o vozniških dovolje- njih iz leta 1967 zamenja- lo le, če bo imetnik dovo- ljenja dokazal, da iz ob- jektivnih vzrokov (daljše- ga bivanja v tujini...) ni mogel zaprositi za zame- ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ njavo v predpisanem ro- ku. Zahtevku za podaljša- nje veljavnosti vozniške- ga dovoljenja mora imet- nik priložiti tudi dve foto- grafiji v velikosti 35 X 45 mm, ki ne smeta biti starejši od 6 mesecev. S sabo morate imeti tudi zdravniško spričevalo, če ste sedaj imeli kakršno- koli omejitev iz zdrav- stvenih razlogov. Natanč- neje navodila boste dobili na oddelku za notranje zadeve pri vaših občin- skih skupščinah. j y OBMOČJE Triminutni impulz v krajevnem telefonskem prometu Ne samo, kadar iščemo te- lefonsko zvezo v medkrajev- nem prometu, tudi v krajev- nem, zlasti v večjih sredi- ščih, kot je na primer Celje in ne samo mesto ob Savinji na našem območju, imamo težave. Telefon je zaseden. Zveze ni. Poskusiti je treba še enkrat, dvakrat... Morda gre v tretje rado. Telefonski pogovori v kra- jevnem prometu so bili dol- gi, ker je bilo na koncu kon- cev vseeno za naročnika, saj se mu to pri mesečnem raču- nu ni poznalo. Ne glede na čas trajanja pogovora, se je štel le en impulz. Stanje je zaradi tega postalo nevzdrž- no, zlasti v krajevnem pro- metu in seveda v velikih sre- diščih. Zato so slovenski de- lavci v ptt prometu v soglas- ju s pristojnim zveznim in re- publiškim komitejem uvedli s 1. decembrom letos impul- ze tudi v krajevnem prome- tu. Gre za časovni impulz, ki traja tri tninute. Ta pa je tudi ovrednoten. In če bo pogo- vor v krajevnem telefon- skem prometu trajal dlje ča- sa, bo seveda dražji. Doslej ni bil. Gre torej za pot, ki naj skrajša telefonske pogovore v krajevnem prometu, za pot, ki naj razbremeni tele- fonske centrale in omogoči, da se bo povečala možnost pogovorov v »domačem« krogu. Uvedba časovnih impul- zov na tri minute v krajev- nem telefonskem prometu velja za Celje od 1. decembra dalje. Sicer pa so bila v ta krog že na prvem koraku vključena še naslednja me- sta: Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Nova Gorica, Novo mesto in Murska So- bota. V naslednjih treh mesecih naj bi isti režim uvedli tudi drugod, seveda tam, kjer so telefonske centrale prirejene na časovno merjenje pogo- vorov. O tej spremembi je kolek- tiv ptt podjetja obvestil tele- fonske naročnike tudi s pi- smenim sporočilom, v kate- rem je navedeno, da bo trajai impulzni interval v krajev- nem telefonskem prometu tri minute s prvim impulzom na začetku razgovora. Traja- nje telefonskih razgovorov bo sicer neomejeno, toda že- lja je da bi bili razgovori med dvema telefonskima sobese- dnikoma čim krajši. Časovne impulze v krajev- nem telefonskem prometu poznajo tudi drugod. V Av- striji je na primer omejen na eno minuto, na Danskem na 145 sekund, na Norveškem na tri minute, v Veliki Brita- niji na dve, v Svici na 4,48 minute in v Grčiji na eno mi- nuto. , V I. zvezni hokejski ligi so odigrali petnajsto kolo. Vodijo Jesenice pred Olimpijo iz ^J^bljane in Celjem. Slednji so v zadnjem kolu doma dodobra napolnili mrežo beograj- ^•^ega Partizana (10:1) in se mu tako oddolžili za vse letošnje »težave«, p Na sliki stojijo od leve proti desni: Filipovič, Grabler, Zupane, Lesjak, Jan, Ograjenšek, Kerkoš, Sendelbach in Poljanšek ter spredaj »sklonjeni« Audič, Bernjak, Vrstovšek, ^erčie, Bratec in Gale. Celjani so si skoraj že zagotovili tretjo ponovitev tretjega mesta, so pa glavni »krojači« vrstnega reda nad njim - kdo bo pr\'i in kdo drugi. Mnogo bo rešenega že v naslednjih kolih, ^ igrajo doma proti Jesenicam in Olimpiji. TV - Foto: TONE TAVCAR MITJA RIBIČIČ DANES V CEUU Predsednik rrpubliške konference SZDL Mitja Ribičič je včeraj prišel na obisk v celjsko občino. Popoldne je imel preda- vanje o zunanjepolitič- nem položaju, ob 16. uri pa je prisostvoval tudi problemski konferenci SZDL celjske občine. Na 9. strani odpiramo no- vo rubriko, ki naj bi služila vsemu temu, o čemer govori že sam naslov. Zaradi dogod- kov, ki smo jim bili priča ob letošnjem 8. TDF, smo priče- li s filmsko temo i/i sicer ra- zmišljanje o filmu Na svide- nje v naslednji vojni. Prve- mu pismu bodo sledila še druga, vabimo k sodelova- nju. Odprt je prostor za širo- ko tribuno. • odličja sindikalnim delavcem Danes bodo v Ljubljani slovesno podelili letošnje z^te znake Zveze sindikatov Slovenije štiridesetim sindikalnim delavcem in petim osnovnim organizaci- jam v republiki. Med dobitniki teh visokih odličij so tudi trije sindikalni delavci s širšega celjskega ob- močja, ki so z večletnim družbenopolitičnim delom pripomogli k uresničevanju delavskih interesov in nji- hovem uveljavljanju. Zlati znak ZSS bodo prejeli An- ton Erjavec iz Celja, Franc Jelenko iz Slovenskih Ko- njic in Amalija Šilih iz Velenja. Za večletno zgledno, učinkovito in napredno politično delovanje pri uresni- čevanju neposrednih interesov članstva pa bo zlati znak Zveze sindikatov Slovenije prejela tudi osnovna organizacija ZSS Vzgojno izobraževalna organizacija TOZD Vzgojno varstveni zavod Janko Herman iz Žalca. DS • naše oborožene sile V ponedeljek so v domu Jugoslovanske ljudske ar- made v Celju odprli razstavo z naslovom Trideset let oboroženih sil SFRJ. Na razstavi lahko obiskovalci vidijo 450 fotografij in drugih dokumentov tega ra- zvoja, vse skupaj pa je opremljeno še z ličnimi skicami in podnaslovi za lažje razumevanje. Otvoritve so se poleg vojakov udeležili tudi številni predstavniki celj- skega družbene^ra in političnega življenja. JANEZ VEDENIK • mozirje: razstave in predavanja za dan jla Občinski štab teritorialne obrambe Mozirje priprav- lja v počastitev 22, decembra, dneva JLA, za učence osnovnih šol ne samo ustrezna predavanja, marveč tudi razstave o delu in življenju v ljudski armadi, o njeni oborožitvi in drugem. Tako bodo 17. decembra obiskali učence v osnovnih šolah Luče in Ljubno ob Savinji, naslednji dan pa še centralni šoli Gornji grad in Mozirje. MB • velenje: odličen popreček - 19.014 ton Velenjski rudarji so odlično začeli prvi teden v zad- njem mesecu letošnjega leta, saj so v poprečju dnevno nakopali kar 19.014 ton premoga, to pa je vsaj za okoli 1500 ton več, kot v prejšnjih tednih (poprečno seveda). Delali so tudi 1. decembra (ostali ne!) in nakopali 11.600 ton, v torek 19.100 , sredo 21.100, četrtek 21.500, petek 20.400, soboto 20.400 in ponedeljek 19.300 ali skupaj v decembru 133.100 ton! S tem so osnovni načrt presegli kar za 14,8 odstotka, bili pa so boljši tudi od delovnega mesečnega načrta. Od 1. januarja do 8. de- cembra so tako velenjski rud^i nakopali 4 milijone 284 tisoč sto ton in jim tako do izpolnitve letnega plana (4,7 milijona ton) manjka »samo« še 415.900 ton. Ali bo uspela bitka za izpolnitev letnega plana? Težko, ven- dar je po uvodnem tednu v decembru to mogoče! Srečno! T. VRABL • slovenske konjice: veselo srečanje V nedeljo se je v Slovenskih Konjicah zbralo blizu dvesto krajanov iz šestih krajevnih skupnosti, kraja- nov, ki so že dopolnili sedemdeset let. Srečanje je bilo veselo in prisrčno, zbrane pa je pozdravila predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Marinka Hasendi- hlova. Za še boljše razpoloženje so poskrbeli pevci društva upokojencev, pevke ženskega pevskega zbora in ansambel Comet, darila, ki so jih pripravili otroci osnovnih šol, pa so tudi razveselila. Srečanja so že bila v Jerneju in Vitanju, še ta mesec pa bodo tudi v drugih krajih občine. MBP 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj CELJE: ODGOVORNO ZAGOTAVLJAM SOCIALNO VARNOST Med temeljne naloge skupnosti socialnega skrbstva sodi poglablja- nje samoupravnih od- nosov, s ciljem, da bodo ogroženi ljudje hitreje sprejemali pomoč druž- be, v okviru katere bodo .uporabniki in izvajalci odgovorno oblikovali so- cialno varnost ogroženih skupin občanov. Delovanje skupnosti socialnega skrbstva bo tudi v prihodnjem letu usmerjeno predvsem v razvijanje vseh preventiv- nih oblik dejavnosti. V programu, o katerem bo- do razpravljali delegati 22. decembra, so sicer omejene materialne mož- nosti za naslednje leto, vendar bo kijub temu za- gotovljena socialna var- nost tistim, ki so pomoči potrebni. Določili bodu tudi višino socialnih pre- jemkov in jih usklajevali z gibanjem osebnih do- hodkov. Z. S. ŠENTJUR Delo ne sme zastati niti za hip Rezultati nedeljskega refe- renduma, ki je po 11 krajev- nih skupnostih potekal v šentjurski občini, je uspel nad pričakovanji. Od 12473 glasovalcev se jih je kar 9127 opredelilo za samoprispe- vek, ali v skupnem seštevku 73,2%, Udeležba je bila 89,6% in bi bila verjetno še višja, če ne bi ponagajalo sla- bo vreme. Sicer pa so bili rezultati izi- da referenduma za III. samo- prispevek naslednji: Šent- jur-okolica 67,1%, Šentjur- center 70,8 , Gorica pri Sliv- nici 77,9%, Planina pri Sev- nici 88,9%, Dobje 61%, Dramlje 76,1%, Prevorje 53,5%, Loka pri Zusmu 79,1%, Blagovna 72,9%, Po- nikva 80,5 inKalobje64 .Ti nadvse ugodni rezultati so še en dokaz, da se krajani v po- sameznih krajevnih skupno- stih dodobra zavedajo, da brez vlaganja dodatnih sred- stev tudi v prihodnjem ob- dobju ne bi šlo in da bi mar- sikateri kilometer ceste ostal še naprej makadamski ali slabo prevozen. Počasneje bi rasle šole, večnamenski do- movi, vodovodno, kanaliza- cijsko, elektro in ptt omrežje. Oceno izvedbe referendu- ma so v ponedeljek podali tudi na razširjeni seji občin- ske konference ZK Šentjur, kjer so komunisti poudarili, da je zdaj prva naloga, ki se je treba čimprej lotiti, izdela- va razreza sredstev. Nadalje pa je potrebno skrbeti za smortno porabo sredstev III. samoprispevka in na tak na- čin zbran denar na najboljši način oplemenititi še z dru- gimi viri. Delo zdaj po izidu referenduma ne sme zastati niti za hip, sicer bo zastavlje- ne programe posameznih krajevnih skupnosti težko uresničiti. Podrobnejšo oceno in ana- lizo iz referenduma bodo ko- munisti šentjurske občine obravnavali na svojem zboru 17. decembra. nedeljski utrinki Izglasovan je III. samopri- spevek v šentjurski občini, kar pomeni novo in po- membno demokratično od- ločitev krajanov za hitrejši napredek svojega kraja. Zato je bilo v nedeljo praz- nično v vsej občini, ko so na okrašena glasovalna mesta, teh je bilo več kot 60, pričeli prihajati prvi krajani. Mnogi so se podali na pot po strmih zasneženih poteh, po cestah, ki jih izpod novo zapadle odeje skoraj ni bilo videti. Čeprav so bila glasovalna mesta (v šentjurski občini so jih povsod dosledno imeno- vali kar volišča), dobro raz- porejena po vsem terenu, je bila za nekatere slaba pot kar huda ovira. A velika večina krajanov je kljub vsemu od- dala svoj glas in s tem potrdi- la svojo pripravljenost za iz- gradnjo mnogih pomembnih objektov. Nekatera glasovfil- na mesta so tako zaprli kma- lu po 10. uri, ker so dosegli 100% udeležbo. Tako je bilo v Brezju, v krajevni skupno- sti Šentjur-okolica, pa v obeh Stražah v krajevni skupnosti Dramlje in v Vrhu pri Slivnici. MATEJA PODJED NI VEČ POCENI KREDITOV Gospodarstvo je v prvih devetih mesecih plačalo za 18 milijard ali 42% več obresti, kot v istem času la- ni, vendar te rasti ne sprem- lja ustrezna rast kreditov. V skupnih sredstvih gospo- dars va za financiranje in- vesticij, zadovoljevanje ostalih potreb za obratna sredstva in sanacije, so bili namreč bančni krediti ude- leženi le s 37,8%, zadolžitev pa je bila večja le za 0,7%. Izdvajanje za čiste OD so v 9 mesecih namesto za 5, kot je bilo predvideno z re- solucijo, kar za 9,8 indek- snih točk zaostajala za rast- jo dohodkov. Posledice so znane: realni OD delavcev v gospodarstvu se je zmanjšal za 7%. To pa ne prispeva k večji motiviranosti delav- cev za učinkovito gospodar- jenje. Na videz OD, bančni kre- diti, obresti in cene nimajo medsebojne povezave, ven- dar v SDK Jugoslavije pou- darjajo pogojenost teh ele- mentov. Počasnejša rast OD od življenjskih stroškov naj bi bila posledica prizadeva- nja nekaterih kolektivov, da bi izdatke za investicije pokrili z lastnimi sredstvi in se tako rešili dragih bančnih uslug - kreditov in obresti. Iz tega lahko potegnemo nauk - minil je čas poceni kreditov in lahkomiselnih zadolžitev. Nepremišljeno dvigovanje rok za nove za- dolžitve bi pomenilo tudi pripravljenost na novo in dolgotrajnejšo samoodre- kanje - tudi na področju OD. (BORBA) LAŠKO Realno in kritično Letne programske konfe- rence v krajevnih organizaci- jah SZDL v občini Laško so bile v preteklem tednu zak- ljučene. Pokazale so se kot dobro vzpostavljena oblika dela tega najvišjega organa krajevnih organizacij. Bile so mesto, kjer so krajani kri- tično ocenjevali oblike in metode dela ter vlogo, ki jo posamezna krajevna organi- zacija v svojem okolju odi- grava. Ocene, sprejete na pro- gramskih konferencah, so bile, brez izjeme, kritične in tudi realne. Iz njih je razvi- dno, da krajevna organizaci- ja Socialistične zveze najbo- lje deluje predvsem tam, kjer dobro delajo ulični in vaški odbori. Ti že marsikje postajajo nosilci množične in demokratične vsebine de- lovanja Socialistične zveze. Seveda pa stanje ni povsod enako zadovoljivo. V marsi- kateri krajevni skupnosti or- ganizacija Socialistične zve- ze še vedno deluje preozko in kampanjsko. Značilna za te organizacije je ugotovitev, da odgovornost in delo sloni- ta na peščici zavzetih posa- meznikov, ki so zaradi tega preobremenjeni in seveda tudi manj uspešni. Skoraj povsod pa je prisoten pro- blem vključevanja mladih v družbenopolitično delo. Od množičnih oblik dela v krajevnih skupnostih v okvi- ru organizacije SZDL so naj- pogostejši zbori krajanov po teritorialnem principu ulič- nih oziroma vaških odborov, manj pa je bilo javnih tribun in problemskih konferenc ter sekcij. M. A. NAŠIM ZDOMCEM V RAZMISLEK Ko sem pred meseci v delegaciji jugoslovanskih no- vinarjev v Zvezni republiki Nemčiji prišel ' stik z najodgovornejšimi politiki, vladnimi in sindikalnimi funkcionarji v Bonnu, Dusseldorfu, Munchnu in dru- gih krajih: niti en razgovor ni minil brez obravnave problematike naših delavcev na začasnem delu v tej državi. Spoznanja, ki so jih nagrmadila stališča in ob- vestila naših nemških sogovornikov, ne kažejo nič kaj obetavnega za vse tiste, ki pojem »začasno delo« jem- Ijejo resno in računajo na to, da se bodo prej ali siej vrnili v domovino. Najprej je treba povedati, da v ZRN pojma »začasna zaposlenost« niti približno ne jemljejo tako kot mi, kot večina naših zdomcev v tej državi. Kljub naraščajoči nezaposlenosti, ki je kljub predvolilnim obljubam vla- dajoče SPD niso mogh zajeziti, so tuji delavci nem- škemu gospodarstvu še vedno potrebni, vendar ne v tolikšni meri kot pred leti. Računajo tudi na to, da so tuji delavci bolj gibljivi kot domačini, ki neradi me- njajo kraj bivanja in zaposlitve. Nadalje so tuji delavci tisti, ki morajo prijeti za vsako delo, težje, bolj nevarno in tudi manj plačano. Vendar pa ni dvoma, da bi ob še večji stopnji nezaposlenosti bili »Gastarbeiterji« prvi na udaru, ki bi ostali brez dela in ki bi jim bržčas odrekli tudi gostoljubje. Ko se v deželo spustih tudi družine tujih delavcev, so Nemci računali predvsem na druge in vse naslednje generacije, do katerih imajo poseben interes. Računa- joč na njih so tudi zaustavili priliv novih »delovnih gostov« ter z raznimi intergacijskimi prijemi odprli vrata asimilaciji. Na videz so to ukrepi, ki imajo izrazit humanistični značaj, ki izenačujejo Nemce in tujce v pravicah, ki izvirajo iz dela, socialnih razmerij itd. Olajšave za mlade, v ZRN doraščajoče otroke tujih delavcev pa imajo izrazit asimilacijski cilj. Enake pra- vice pri šolanju, pridobivanju poklica in možnosti hi- tre pridobitve nemškega državljanstva so zgovoren dokaz za to trditev. Takšna razmišljanja podkrepljuje tudi dejstvo, da v ZRN neradi slišijo zahteve o poseb- nih otroških vrtcih, za najmlajše zdomce, da sicer ne ovirajo dopolnilnega pouka v materinščini, obstoj zdomskih klubov in društev-jih pa tudi ne podpirajo z velikim navdušenjem. Primer Turkov, ki jih želijo razseliti in razkropiti v »izogib nastajanju getov«, lahko zadene tudi druge narodnostne skupine »Ga- starbeiterjev«. Kaj vse to pomeni? Pomeni vse manjše izglede za vse tiste, ki resno mislijo na povratek v domovino, tudi po dveh desetlet- jih dela v tujini. Zakaj? Zato, ker popolna integracija druge generacije v nemško družbo postavlja vprašanje, če se bodo tudi starši tako lahko odločili za povratek brez svojih sinov in hčera, za katere bivanje v ZRN ne pomeni samo priložnost za zaslužek, marveč tudi način življenja, socialno in kulturno vraščenost, v vse številnejših pri- merih pa tudi mešane zakonske zveze. Tako je za mnoge naše družine v ZRN odločitev za povratek do- mov že hudo zakasnela. Vsak dan, vsako leto bo še težje. Kdor je blizu te dileme, je čas, da se odloči. Predvsem je pomembno, da zdomci na tujem s po- močjo domovine še bolj okrepijo medsebojne vezi, se bolj odločno zavzamejo za navezanost mladih do do- mačega kraja, do svoje resnične domovine. Kajti treba je biti pripravljen na to, da je sicer gostoljubna tujina še vedno tujina, ki utegne ob kakšnih težjih razmerah biti tudi neprijazna in mačehovska. JURE KRAŠOVEC SLAVKO PINTER Slavko Pinter dodobra pozna razvojno pot šent- jurskega Alposa, saj je te- mu kolektivu zvest že dolga leta. Izučil se je bil sicer za kovača in bil ne- kaj časa zaposlen v kra- jevnem kovaštvu Rifnik. Od ustanovitve Polistro- ja, iz katerega seje kasne- je razvil Alpos, je v tem kolektivu. Rad ga ima, pravi, in težko bi se zdaj po 29 letih zvestobe ločil od njega. Poklic kovača je medtem opustil in zdaj v tej delovni organizaciji opravlja delo skladiščni- ka, kar sicer ni naporno, terja pa veliko mero na- tančnosti, ki ji je Slavko dodobra kos. Pogovarjala sva se o de- lovni organizaciji, kjer je Slavko tudi član centr^- nega delavskega sveta. Seznanjen je z mnogimi problemi in težavami, s katerimi se srečuje nje- gov kolektiv. Ponosen je na vse delovne in poslov- ne uspehe, ki prinašajo v delovno sredino zado- voljstvo in nov delovni polet. Zelo pomembno za boljše delovne rezultate v kolektivu je razumeva- nje, so medsebojni od- nosi. Marsikaj je seveda odvisno tudi od osebnih dohodkov delavcev. Če je delavec zadovoljen z nji- mi, mu je to najboljša sti- mulacija za doseganje še boljših rezultatov. In če- prav se osebni dohodki delavcev v Alposu še ve- dno nizki v primerjavi z republiškim povprečjem, so vendarle boljši kot so bili pred časom. Tudi po- goji za delo so se v marsi- čem izboljšali in celoten kolektiv si prizadeva, da bi bili v prihodnje še bolj- ši. Vse je odvisno od skupnih naporov in vla- ganj. Slavko Pinter se aktiv- no vključuje tudi v delo v domači krajevni skupno- sti in si želi, kot vsi ostali krajani Blagovne, da bi se tudi ti kraji hitreje razvi- jali in stopali v korak z bolj razvitimi krajevnimi skupnostmi. Zato so tudi vsi podprli prizadevanja in akcijo, ki je tekla pred uvedbo III. samoprispev- ka. Toda zdaj, ko je samo- prispevek izglasovan, bo treba še složneje poprijeti za delo in zgraditi to, za kar so se odločili. MATEJA PODJED MOZIRJE SZDL o svojem delu in nalogah Kljub slabi udeležbi, saj je bilo od 65 članov kar 29 odsotnih in nič kaj živahne razprave, so na ponedeljko- vi programski seji Občin- ske konference SZDL v Mo- zirju dobro in kritično oce- nili delo občinske konferen- ce in njenih organov v zad- njem obdobju in prav tako krajevnih konferenc SZDL. Ob kritičnosti, ki se je na- našala predvsem na po- manjkljivosti v frontni uve- ljavitvi krajevnih organiza- cij, ni manjkalo priznanje za opravljeno delo. Ne samo le- tos in lani, marveč vseskozi, saj je bila in je zlasti Sociali- stična zveza pobudnik števil- nih akcij v občini in krajev- nih skupnostih, nosilec ne- štetih n^og itd. Ob tem pa je zabolela ugotovitev, da v ne- katerih krajevnih organizaci- jah še niso dojeli frontne or- ganiziranosti SZDL in zato tudi nalog ne izvršujejo pre- ko vseh družbenopolitičnih organizacij. Ugotovitev je takšna, da nujno terja ustrez- ne ukrepe, zlasti v vrstah Zveze komunistov, med bor- ci, mladimi. Tudi ugotovitve o slabem delu delegacij, predvsem za interesne skupnosti, o krat- kih stikih na poti do povrat- nih informacij, zaradi česar delovni ljudje in občani kri- tizirajo, da ne vedo prav, kaj se v nekaterih interesnih skupnostih sploh dogaja, nujno terjajo določeno aktiv- nost. Sicer pa je predsednik Ob- činske konference SZDL Jo- že Kumer, ko je v-^enjeval delo in probleme občinske organizacije, opozoril tudi na odgovornost do izvrševanja sprejetih nalog, na maraton- ske seje, ki dostikrat ne po- vedo, kdo in kdaj mora kaj napraviti in podobno. ^zen tega se je tudi v raz- pravi uveljavila zahteva, da bo treba delo občinske kon- ference obogatiti bolj vse- binsko. Na seji so nadalje sprejel' akcijsko usmeritev in pr"" gram dela občinske konf^, renče v prihodnjem letu. » akcijski usmeritvi je glavi" poudarek na nadaljnji dem''' kratizaciji družbenega in P"" litičnega življenja v občin'' na povezovanju vseh sil ^ ustalitev in učinkovitejše ^ spodarjenje ter na krepit®^ obrambne in samozaščit'^^ usposobljenosti. Seveda P^ ostaneta frontnost in mu": žičnost dela tudi v napr^' glavni nalogi. Ob zaključku so za noveg? člana predsedstva občins^^ konference izvolili Toma^ Križnika, sekretarja ob^i ske mladinske organizac|^^ jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 ceuE 12.000 ZAPOSLENIH 1905. LETA l^t^oz vsako leto za osem odstotkov večji pelegati zborov celjske Ijčinske skupščine so na -adnjih ločenih sejah, 27. no- .g,nbra, med drugim spreje- li osnutek družbenega plana ^Ijčine za obdobje 1981-85. p je o razvojnih vidikih v ^slednjih letih govoril na ll^upni seji zborov predse- jdik izvršnega sveta Venče- jlav Zalezina, je med drugim -oudaril: (navajamo iz- mečke): , Nesporno je, da moramo ^ naslednjem srednjeroč- en! obdobju računati na jinogo bolj zaostrene pogoje gospodarjenja, tudi zaradi Odvisnosti industrije od do- oave reprodukcijskega ma- jeriala in surovin iz uvoza in jomačih virov, zaradi zasta- lele tehnologije. - S 4% stopnjo rasti druž- jenega proizvoda bi v letu 1985 ob predvidenih 67.460 prebivalci v občini ustvarili 59.550 din družbenega proiz- voda na prebivalca, v čemer bi za okoli 45% presegli pre- jvideno republiško po- prečje. - Delež celjskega gospo- darstva v družbenem proiz- vodu SR Slovenije se bo po- večal od 5.1 na 5.5%.' - Zaposlenost naj bi nara- sla po stopnji 1,5, kar pome- ni, da bi naj bil lastni priliv okoli 600, okoli 200 delavcev pa iz drugih območij. - Leta 1985 bo v občini okoli 42.000 zaposlenih, od tega v materialni proizvodnji 35.000 ali 85%. - Na področju investicij pričakujemo, da se bo delež vlaganj v osnovna sredstva zmanjšal od sedanjih 27 do 28% na 20.9%. Skupaj raču- namo na 11.052 milijona de- narjev za vlaganja v osnovna sredstva, in sicer v gospodar- stvo z infrastrukturo okoli 8.500 milijonov ter v družbe- ne dejavnosti s stanovanjsko izgradnjo okoli 2.600 milijo- nov dinarjev. - ob 4% stopnji rasti druž- benega proizvoda in ob predpostavki, da bodo vse oblike porabe naraščale za 10% počasneje od rasti do- hodka, bi dosegli 6.5% stop- njo rasti akumulacije, oziro- ma 5.4% stopnjo rasti sred- stev za reprodukcijo. Tako bi v 1981-85 ustvarili za repro- dukcijo 12.212 milijona di- narjev. Delež sredstev za re- produkcijo v družbenem proizvodu bi znašal 23%. Glede na obstoječe obvezno- sti in vlaganja v manj razvite, bo za nove naložbe ostalo ko- maj 40% ustvarjenih sred- stev za reprodukcijo. - Rast sredstev za osebno potrošnjo se bo gibala v viši- ni 3,5%. Poraba družbenega proizvoda (skupaj 52.950 mi- lijonov dinarjev) pa bi se naj gibala takole: Za osebne do- hodke in druge osebne pre- jemke okoli 42%, za naložbe 27%, za skupno porabo 14%, za splošno porabo 11% in za dru^o (razna finančna preli- vanja) 6%. - Realni osebni dohodki se verjetno ob predvideni politiki cen ne bodo gibali hkrati z rastjo produktivno- sti, marveč počasneje. - Pri zunanjetrgovinski menjavi moramo z odločno in organizirano akcijo pospe- ševati izvoz - z rastjo 8% in zmanjševati uvoz - stopnja 4%. - Zelo pomembno je, ka- ko bomo izkoristili obstoječe možnosti da bi povečali pro- izvodnjo hrane in dosegli višjo stopnjo samooskrbe z osnovnimi prehrambenimi artikli. Zato moramo nuditi kmetijstvu vso podporo. Po- krivanje potreb po hrani mo- ramo dvigniti na bistveno višjo raven, zlasti pri mesu. kjer..znaša samo 30%. - Osnovne naloge v kme- tijstvu bodo: krepiti koope- rantske odnoSe, zaščititi kmetijsko zemljo, izkoristiti neobdelane in zapuščene po- vršine ter zadržati v funkciji hribovite predele. Vsaka ko- ličina hrane, ko jo bomo pri- delali doma, je dragocena. - Na področju industrije nas čakajo izredno zahtevne naloge. Tu gre za učinkovi- tejše in hitrejše preusmerja- nje v tehnološko rezvitejšo proizvodnjo, v proizvodnjo za izvoz, kakor tudi za dose- ganje večjega dohodka z manj vloženimi sredstvi. - Odpraviti moramo do- končno nekatere stare pro- bleme, kot je zastarela proiz- vodnja v EMO, zatem pro- blem v Žični, Metki itd. V večji meri kot doslej bo po- trebno izvajati modernizaci- jo tehnologije in organizacijo dela. Hitreje je treba uvajati znanstveno raziskovalno de- lo in razvijati inventivno de- javnost. - Največji poudarek bo- mo dajali kovinsko predelo- valnemu kompleksu, črni metalurgiji, predelovalni ke- miji in grafični dejavnosti. V okviru teh področij bo treba izbrati posamezne smeri, ki so v razvojnem in dohodkov- nem smislu zanimivejše. - Gradbeništvo mora biti usmerjeno v višjo stopnjo in- dustrializacije. MB »ZDRUŽENI V OBRAMBI IN ZAŠČITI« Zaključne slovesnosti vseh aktivnosti zveznega pomena ob Dnevu civilne zaščite v prihodnjem letu pod skupnim geslom »ZDRUŽENI V OBRAM- BI IN ZAŠČITI« bodo v Celju in to predvidoma od 4. do 6. junija. Pro- dam je pripravljen in i^edno obširen. Vse ak- tivnosti morajo biti uskla- jene s programsko aktiv- nostjo skupne družbene akcije NNNP 80-81, s programom vaj obramb- no samozaščitnih struk- tur v občini za prihodnje leto ter po možnosti z ak- tivnostmi ob 40 letnici vstaje. Pri načrtovanju zak- ljučnih aktivnosti bo po- trebno posvetiti osrednjo pozornost tistim ukre- pom in nalogam, ki so najpomembnejše tako za delovanje v vojnih razme- ■"ah, kakor tudi v primeru fiaravnih nesreč. . Zaključna združena va- obrambnozaščitnih stmktur bo izvedena v obliki množične praktič- ne vaje na osrednjo temo •Celje v obrambi in zašči- v kateri morajo priti Poleg elementov zaščite jn reševanja prebivalstva materialnih dobrin do Polnega izraza vse aktiv- na oblike splošnega Ijud- ^'^ega odpora. . Priprave za vajo so se začele in to ne samo ^■"eko pripravljenega pro- S^ama, pač pa tudi preko ^zličnih praktičnih vaj. • Se pa v želji, da bi osred- ^^ vaja, ki bo predvido- J^a 6. junija 1981 v dopol- danskih urah in jo bo pre- j® različnih oblik obve- •^anja spremljala vsa Ju- ^^slavija, popolnoma T. VRABL MOZIRJE VSE VEO O TURIZMU Delegatska skupščina o srednjeročnem načrtu Ni naključje, če so delegati zborov Občinske skupščine Mozirje na ločenih sejah, v sredo, 3. decembra, posvetili glavno pozornost dokumen- tom o razvoju in poteh obči- ne v naslednjih petih letih. Živahna razprava je potrdila, da so delegacije dobro delale in se srečevale z mnogimi vprašanji, ki so jih za tem na sejah tudi posredovale. Dosti besed je bilo izrečenih na račun turizma in njegove usmerjenosti, tudi vprašanje o nosilcu celotne aktivnosti in podobno ni manjkalo. Ta- ko je ta razprava potrdila, da dobiva turizem tudi v plan- skih dokumentih in sploh v hotenjih v občini prvenstve-. no mesto, saj gre za dejav- nost, ki bo lahko ob ustrezni organiziranosti, povezova- nju navzven in še kako dru- gače dajala dosti več, kot daje. Nekaj pripomb so imeli tu- di gozdarji, saj so menili, da bo družbeni sektor težko iz- polnil plan sečnje, medtem, ko bi zasebni lahko dajal več, kot je predvideno. In potem pripombe na ra- čun zaposlovanja, gradnje stanovanj in ša kaj. Predla- gali so, da naj bi pospešili gradnjo individualnih stano- vanj. Na sejah so tudi potrdili, oziroma soglašali s samou- pravnimi sporazumi o teme- ljih planov občinskih intere- snih skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdi^bju, sprejeli samoupravni spora- zum o oblikovanju in delova- nju skupnosti za pospeševa- nje kmetijstva v občini in prav tako sporazum o usta- novitvi regijske interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in preskr- bo prebivalcev v občinah te- ga območja. Poleg tega so na skupnem zasedanju vseh zborov pod- prli pobudo o sofinanciranju gradnje Muzeja ljudske revo- lucije Slovenije v Ljubljani in ob tem menili, da bi naj realizacijo naloge prenesli v naslednje plansko obdobje. MB SKRB ZA BOLJŠI JEZIK JEZIKOVNO RAZSODIŠČE Vabilo k sodelovanju vseh! Jezikovno razsodišče je posebna delovna skupina Sekcije za slovenščino v javnosti pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Njen namen je obravnavati najhujše krši- tve dobrega jezikovnega in slogovnega vedenja. Jezik nam vsem kaže našo samo- bitnost, omogoča vseh vrst sporazumevanja in izražanja, s tem pa je tudi pomembna prvina medsebojnih družbe- nih razmerij. Dobra in ra- zumljiva slovenščina je torej vprašanje naše družbene kulture v najširšem pomenu; to še posebej velja za sociali- stično samoupravno družbo, ki po zamisli in ustavi teme- lji na neprestanem sporazu- mevanju in dogovarjanju. Razsodišče vabi vse posa- meznike, društva, ustanove in organizaciji, ki jim skrb za slovenski ^zik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija slovenščino v javnosti, Jezi- kovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. V obravnavo je mogoče predlagati vse, kar se zdi bo- disi slabo ali pa posebno do- bro zapisano ali govorjeno, npr. poimenovanje poslov- nih prostorov, imena izdel- kov, navodila za njihovo uporabo, prospekti, plakati, napisi, članki v dnevnem in drugem tisku, poslovni dopi- si, govorjenje na televiziji in po radiu, v gledališču ali fil- mu, javni govori, poročanja in razpravljanja s sej in po- dobno. Pobudam naj bo, prosimo, po možnosti prilo- ženo tudi dokazno gradivo. Razsodišče bo izmed pri- jav sproti izbiralo najizrazi- tejše primere, jih razčlenilo in ocenilo. Sporočilo o raz- sodbi bo objavljeno v mno- žičnih občilih, s posebnim dopisom pa bodo o tem ob- veščeni tudi grajani ali hva- ljeni. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! SREDA, 3. DECEMBRA Uspehi v kmetijstvu sicer so, a neizkoriščenih mož- nosti je preveč. To so poudarili na seji Zvezne konfe- rence SZDLJ, ko so razpravljali o družbenoekonom- skih odnosih v kmetijstvu. V proizvodnji hrane bi lahko storili znatno več in jo veliko izvažali, tako pra jo še vedno celo uvažamo. Spoznanje, da je hrana jugo- slovanska nafta, še ni prodrlo, kot se tudi v proizvod- nji hrane še ni dovolj uveljavila ekonomska lo- gika... Koordinacijski biro neuvrščenih je določil program za konferenco zunanjih ministrov, ki bo v New Delhiju, februarja 1981. Iz dnevnega reda izstopa nekaj ključnih vprašanj: Ocena mednarodnega polo- žaja, svetovni ekonomski položaj, program vzajemne pomoči neuvrščenih in podobno... Nasilje v Salva- dorju se nadaljuje. Tu so danes pokopali šest vidnih opozicijskih voditeljev... Poljska je še naprej v sredi- šču zanimanja. Tu so izključili iz CK PZDP bivšega prvega sekretarja Giereka in bivšega premierja Ja- roszewicza... ČETRTEK, 4. DECEMBRA Celo prihodnje srednjeročno obdobje bo v Jugosla- viji v znaku ekonomske stabilizacije. To so poudarili na seji CK ZKJ, ko so razpravljali o idejnopolitičnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja v prihod- njih petih letih, na osnovi referata Andreja Marinca. Ne moremo zatiskati oči pred razvojnimi problemi in nakopičenimi napakami iz preteklosti, so poudarili. Razvojne cilje bo treba natančno določiti, v uresniče- vanju politike ekonomske stabilizacije pa je ena os- novnih nalog razvijanje in krepitev sistema sociali- stičnega samoupravljanja... Na Poljskem se je po zaključenem plenumu CK PZDP ta obrnil na vse Poljake s pozivom, da je usoda naroda na kocki in da bi nadaljevanje nemirov pripeljalo Poljsko do skraj- nih meja gospodarskega in moralnega uničenja. Vse »razumno misleče ljudi« so pozvali naj se pridružijo skupni smeri razumnosti in odgovornosti. Zahodne države, še zlasti ZDA ostro opozarjajo SZ, da bodo reagirali na morebitno intervencijo... PETEK, 5. DECEMBRA Po vsej Poljski se vrstijo sestanki partijskih vod- stev, na katerih razlagajo sklepe zadnjega plenuma. Kaže, da je v večini delovnih kolektivov dovolj pri- pravljenosti za pomoč partiji v boju za socialnistično družbeno obnovo. Medtem pa so se v Moskvi sestali državni in partijski voditelji članic varšavske zveze in obravnavali razmere na Poljskem. Osnovno stali- šče je, da je Poljska sama sposobna premagati svoje težave. »Suverena pravica poljskega ljudstva je, da samo ureja svoje probleme.« To je v izjavi za tisk poudaril Mirko Kalezič... Portugalska žaluje za svo- jim premierom Sa Caneiro, ki se je včeraj skupaj z obrambnim ministrom da Costo in drugimi sode- lavci smrtno ponesrečil v letalski nesreči. Volitve v nedeljo bodo kljub temu tragičnemu dogodku... Skupščina RTV Ljubljana se je odločila, da bodo že januarja nadaljevali snemanje Dražgoške bitke... SOBOTA, 6. in NEDEUA 7. DECEMBRA Na Dunaju se je pričel 24. kongres avstrijskih ko- munistov, ki se ga udeležuje tudi jugoslovanska dele- gacija na čelu s Stanetom Dolancom. Ta je govoril v nedeljo in v svojem govoru opozoril na nerešena vpra- šanja slovenske in hrvaške nacionalne manjšine... Kongres komunistov se je pričel tudi v San Marinu. Našo delegacijo na njem vodi France Popit... General Eanes bo se naslednjih pet let vodil Portugalsko. Tako so se odločili portugalski volilci, ki so Eanesa izvolili s prepričljivo večino... V nedelj je bilo več referendumov v Sloveniji. Prebivalce Šentjurja, Ki- dričevega, Ptuja in Polenšaka slabo VTeme ni oviralo, da se ne bi izrekli za programe samoprispevkov... PONEDELJEK, 8. DECEMBRA Na Poljskem mirno ocenjujejo stališča sestanka voditeljev dežel varšavske zveze. Medtem pa iz Moskve poročajo o ostrih napadih tiska, ki opozarja na »odkrito delovanje kontrarevolucionarnih skupin na Poljskem«. Te naj bi se skrivale za krajevnimi organi svobodnih sindikatov... Domala vsa Jugosla- vija je bila danes skoraj dve uri v temi, ko je nekaj po 16. uri dobesedno razpadel elektroenergetski sistem v republikah z izjemo BiH in Črne gore. Iz Slovenije poročajo, da razen pri izpadu proizvodnje večje škode ni bilo... Leonid Brežnjev je prišel na štiridnevni prijateljski obisk v Indijo. Na prvih pogovorih z In- diro Ghandi sta razpravlj^a o »kritičnih mednarodnih odnosih«... Z jordansko-sirske meje poročajo o po- puščanju večdnevne napetosti, ki je pretila z voja- škim spopadom. Kaže, da je spor rešen in da se enote umijako... Jugoslovanski predstavnik na madrid- skem pripravljalnem sestanku za konferenco varno- sti in sodelovanja v Evropi, se je zavzel za stalno delo konference, ki naj bi bila vsaki dve ali tri leta... TOREK, 9. DECEMBRA Predsedstvo RK SZDL je obravnavalo predlog za- kona o stanovanjskem gospodarstvu in se zavzelo zanj, posebej pa so izpostavili solidarnost in vzaje- mnost ter predlagali dopolnitev, ki bi skrajšala pot mladih družin do stanovanj... Bojan Križaj je v prvi tekmi za svetovni pokal v slalomu v Madoni di Cam- piglio osvojil tretje mesto. Zmagal ie Stenmark... Iz New Delhija, kjer tečejo pogovori Brežnjeva in In- dire Ghandi, prihajajo vesti o potrjenem prija- teljstvu obeh dežel, vendar tudi različnih pogledih na vprašanja mednarodnih odnosov in v tem okviru še posebej na intervencije... V New Yorku je Hava- jec Chapman s streli iz pištole ubil znanega glasbe- nika Johna Lennona, vodjo Legendarnih Beatlov... 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj SVET ZSS CELJE DOGOVOR ŠE SPLOŠEN Naglašena odgovornost za pripravo strokovnih podlag Družbeni dogovor o skup- nih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki ga bodo obravnavali in sprejeli na II. konferenci slo- venskih sindikatov prihod- nji teden v Ljubljani, je še vse preveč splošen, da bi ga lahko s pridom uporabili v praksi. Zato je potrebno od podpisnikov dogovora, to je od Republiškega sveta ZSS, Gospodarske zbornice Slo- venije in Izvršnega sveta Slovenije terjati, da v naj- krajšem času pripravijo še vse potrebne strokovne pod- lage kot dodatek k dogovoru in s tem omogočijo polno uresničevanje določil tega pomembnega dokumenta v praksi. Tako so preudarili na po- nedeljkovi seji člani občin- skega sveta zveze sindikatov v Celju, ko so razpravljali o vsebinskih pripravah na drugo konferenco sloven- skih sindikatov. Razpravljal- ci so med drugim dejali, da je 39. člen dogovora, ki govo- ri o minulem delu, dokaj ne- razumljiv in da pred spreje- mom Zakona o minulem de- lu tudi ne bo uresničljiv v vsakodnevni samoupravni praksi. Veliko nejasnosti je tudi v ostalih določilih dogo- vora, pričakovati pa je, da bo nekatere nejasnosti razbi- strila že sama razprava na konferenci. Kljub takšnim, bi rekli prevladujočim razpravam pa so člani občinskega sveta ZSS Celje soglašali, da so predložena gradiva primer- na za sprejem na drugi kon- ferenci sindikatov. Naglasih pa so odgovornost vseh, ki bodo pripravljali strokovne podlage dogovoru, da to sto- rijo v čim krajšem času in s tem omogočijo učinkovito in hitro izvajanje določil dogo- vora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sred- stev za osebne dohodke in skupno porabo v praksi. Na seji sveta so člani obravnavali tudi informacijo o uresničevanju nalog go- spodarske stabilizacije ter v zvezi s tem sprejeli tudi več napotkov in nalog, dogovori- li pa so se tudi o izvedbi član- skih sestankov organizacij zveze sindikatov, ki bodo na začetku prihodnjega leta. DAMJANA STAMEJCIČ POSKUS V LAŠKI OBČINI PREDSEDNIK JE PONUDIL ROKO Delegati se niso odzvali na vabilo k sodelovanju Od vsega začetka razvoja naše socialistične in samo- upravne poti si v naši druž- bi neprestano prizadevamo najti rešitve, kako in na kakšen način omogočiti na- šim delovnim ljudem v združenem delu čimbolj ne- posredno urejanje skupnih družbenih zadev. Delegatski sistem mora bi- ti bistvo našega vsakodnev- nega ravnanja. Na žalost pa skozi' delo delegacij še vse premalo prihaja v zavest na- ših delavcev in delovnih lju- di, da so delegacije tiste, ki omogočajo uresničevanje in- teresov in potreb slehernega posameznika v procesu od- ločanja v delegatskih skup- ščinah in zborih. Primer iz laške občine to dejstvo ne- dvomno potrjuje. V želji, da bi bil program dela zborov laške občinske skupščine za leto 1981 po- stavljen fealno in izobliko- van tako, da bi zagotavljal prednost reševanju najbolj aktualnih nalog v občini ter da bi bil program dejansko rezultat življenjskih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov, je predsednik Skupščine občine Laško pravočasno pozval v pismeni obliki vse vodje delegacij za zbor združenega dela in kra- jevnih skupnosti, delegate družbenopolitičnega zbora, vodstva družbenopolitičnih organizacij občine, samou- pravnih interesnih skupno- sti, izvršni svet ter upravne organe, da sodelujejo pri oblikovanju programa dela zborov občinske skupščine za naslednje leto s svojimi predlogi in pobudami. Rezultat tega poziva je bil zaskrbljujoč. V enomeseč- nem roku, ki so ga naslov- Ijenci imeli na razpolago, je na skupščinski naslov pri- spela ena sama delegatska pobuda, en sam predlog. Kakšen bo program dela zborov laške občinske Skup- ščine za leto 1981, ni vpraša- nje, na katerega bi bilo ti eba v tem trenutku odgovoriti. Vprašati bi se bilo treba, in to čimprej, kakšen je naš de- legat, koliko je povezan s svojo samoupravno bazo in Skupščino, koliko je izviren in pristen zastopnik delov- nih ljudi, ki jih zastopa pri družbenem odločanju ter ko- liko je družbeno usposobljen za naloge, ki jih v okviru de- legacije prevzema. Šele ta- krat, ko bomo dobili odgov^o- re na vsa ta vprašanja, bodo postale delegatske pobude osnova za programiranje de- la naših občinskih skupščin. Vse dotlej pa bodo dnevne rede skupščinskih zasedanj, tako kot doslej, sestavljali na občinskih izvršnih svetih. Nekdo jih pač mora. MARJELA AGRE2 ŠOLA V DEKORJU z namenom, da bi mlade ljudi usposobili za boljše in bolj kvalificirano delo, so v temeljni organizaciji Dekor Kozje letos organizirali eno- letno šolo. S poukom je pri- čela v septembru, v njej pa se predvsem mladi delavci izobražujejo za kvalificirane steklobrusilce ozkega profi- la. Letos se je v šolo vključilo enajst mladih delavcev, ki se šolajo ob delu in sedem učencev, ki so se v to enolet- no šolo vključili po končani osnovni šoli. Šola v Dekorju dela pod okriljem Steklarske šole v Rogaški Slatini, pouk pa izvajajo tako strokovni delavci Deko^a, kot učitelji osnovne šole iz Kozjega. ds JURE VOVK-PU CELJE Obveščanju v združenem delu namenjamo v zadnjem obdobju vse več pozornosti tako v združenem delu kot v okviru sindikatov na občin- ski, regijski in republiški rav- ni. Gre za proces v katerem delavski razred že spoznava, da postaja obveščanje njego- vo glavno orožje za kar naj- bolj kvalitetno in učinkovito odločanje. Razveseljivo je dejstvo, da smo že začeli se- gati sami po informacijah oz. jih zahtevamo, v kolikor nam niso ponujene. To pa pomeni, da se tudi v naši zavesti obli- kuje potreba po informaci- jah, ki so nam potrebne pri samoupravnem odločanju in pomenijo osnovo za obliko- vanje stališč v delegatski bazi. Seveda pa pri vprašanju in- formacij ni vseeno, kako je informacija oblikovana in kdaj je posredovana. Zato se pri nas zavzemamo, da posre- dujemo kar največ informa- cij, kratkih in pomembnih, ti- stih, ki jutri pomenijo samou- pravno odločitev. V našem iHKljetju si še po- .sebej prizadevamo zagotav- ljati tisti minimum informa- cij, ki so delavcu pri delu in samoupravljanju neobhodno {X)trebne in, ki so tudi sicer nujne za učinkovito gospo- darjenje. To pa prav gotovo povzroča dodatne napore strokovnih služb, saj je po- trebno »strogo« poslovne in- formacije preoblikovati v ra- zumljive pisne in delavcu do- stopne informacije. Prav pri zahtevi zagotavljanja mini- malnih informacij, se je s strani nosilcev posameznih strokovnih služb zaustavilo, vendar smo prepričani, da bomo tudi tu, z ustrezno, me- ro razumevanja in odgovor- nosti, uspeli zagotavljati ustrezne informacije. Zavedati se moramo, ko govorimo o obveščanju, da moramo imeti v mislih vse oblike informacijskih sred- stev. Pri teh dajemo še vedno na prvo mesto informativne sestanke samoupravnih de- lovnih skupin, ki se morajo in se lahko sestajajo v doleče- nih časovnih obdobjih glede na aktualnost dogodka. Razen te oblike uresničuje- mo v našem podjetju tudi ob- like pisnih informacij. Gre v prvi vrsti za obveščanje z zak- ljučki sej samoupravnih or- ganov, ki jih prej me sleherna najmanjša delovna sredina. Pomembno je, da so delavci čimprej seznanjeni s povrat- no informacijo o delu svojih delegatov. VELENJE: KONČNO LE KLJUČI Številnim zatikanjem na področju stanovanjske iz- gradnje v Velenjski občini še ni kraja. Razplet številnih za- gonetk se pospešeno rešuje, vendar gre za probleme, ki imajo izvor v že znani politi- ki in gospodarstvu na po- dročju gradbeništva in sta- novanjske politike. Potem, ko so v petek, 5. decembra prva pričakovalci iz Velenjskih delovnih orga- nizacij že prejeli ključe sta- novanjskega bloka D3, v uli- ci Petra Stanteta - Skale 17 v naselju Šaleg-Gorica II, ka- že, da bo krenilo tudi s stano- vanji na boljše. Stanovanjski lepotec s 96 stanovanji, ki so bila proda- na tržno, je bil pri dveh prev- zemih oporečen, na koncu pa je štrene bodočim stano- valcem zmešala cena kva- dratnega metra stanovanja, ki je presegala zmožnosti kupcev pa tudi realne tržne razmere. Končno je prišlo po sklepu Izvršilnega odbora Stano- vanjske skupnosti in spora- zumno z izvajalcem del, »Ve- gradom«, do dodelitve sta- novanj v celem bloku po ce- ni 14.081,93 dinarjev za kva- dratni meter do dokončnega obračuna. Po odpra\d pomanjkljivo- sti na objektu BI, gre za okrog 40 tehničnih napak, ki naj jih odpravi izvajalec GRADIŠ do 15. decembra, bo vseljiv tudi 76 stanovanj- ski blok v isti soseski, cena pa bo le 14.015,13 din po m^ in ne 18.000,00 kot je bila po- stavljena prvotno. JOŽE MIKLAVC Rogaški steklarji imajo v komercialnem oddelku posebno sobo, v kateri skrbno shrani^ jejo vsa domača in tuja priznanja, ki jih dobijo za svoje izdelke. Med njimi prevladujem odličja, ki so jim jih podelili ameriški trgovci za kakovost izdelkov in v priznanje^ dolgoletno sodelovanje. Na posnetku: glavni direktor steklarne dipl. inž. Vojo DjinovsK^ opozarja na posebno diplomo. ROGAŠKA SLATINA VSE VEČ V IZVOZ Letos 7 milijonov dolarjev Izdelke rogaških steklar- jev poznajo po vsem svetu. Ni naključje, da so zelo iska- ni v Združenih državah Amerike. Steklarji iz tovarne »Borisa Kidriča« so namreč znali prisluhniti ameriške- mu okusu, zato tudi ni nak- ljučje, če ponujajo rogaško steklo svojim kupcem naj- večje in najbolj ugledne ameriške trgovske hiše. Letošnji skupni izvoz ro- gaškega stekla bo veljal oko- li sedem milijonov dolarjev, približno 80% te vrednosti odpade na ameriško tržišče. Po razgovorih, ki so jih imeli minule dni predstavni- ki kolektiva rogaških ste- klarjev s trgovci v Združenih državah Amerike, bodo izvoz po količini in vrednosti že prihodnje leto povečali za okoli deset odstotkov. Zanimiv v tej zvezi je bil predlog ameriških trgovcev, ki so dokazali, da bi se lahko prodaja izdelkov rogaških steklarjev znatno p>ovečala. če bi proizvajalec sam vloži' določena sredstva v ek^ nomsko propagando tudi n« njihovem območju. Trgo^'^ so tudi pripravili predi® kako naj bi takšna reklai^ izgledala, koliko bi stala ^ kakšne rezultate bo Kot kaže, rogaški steklar]' pobude ne bodo prezrli- Primera nismo navedli ^ radi odnosov, ki vladajo m ameriškimi trgovci in rog škimi steklarji, marveč gadelj, ker veliko pove-'j bi bilo, če bi ga osvojili ^^^ pri nas! Sredstva za P^^ ekonomsko propagando jj sestavni del poslovne P^ j. ke, ne pa tista, ki so v us ^ tvenih prizadevanjih P^^ i udaru. Od dobre rekla^j^ odvisna prodaja, od pr^jii pa dohodek. Nič novega- vendar! ^^fji. M. jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 KAKO obveščamo? Informiranje v Zvezi jjornunistov, odprtost in dostopnost informacij de- lavcem in občanom, polo- in vloga informacij- jl^ih centrov in druga ^•prašanja bodo osrednja {grna današnjega posveta jiovinarjev in urednikov - [(omunistov sredstev jav- nega obveščanja s širšega (celjskega območja s člani [(omisije za informativno dejavnost in politično propagando pri Medob- činskem svetu ZKS Ce- lje. Posveta, ki se bo pri- jel ob 12. uri, se bodo udeležili tudi predsedniki in člani ustreznih komisij iz posameznih občin celj- siiega območja ter drugi vabljeni, na njem pa bo sodeloval tudi izvršni se- kretar predsedstva CK ZKS Alojz Gojčič. DS ODMEVNOST RADIJSKE ODDAJE BLAŽILO ZA ŽUUE Zvrhana košara problemov, ki tarejo ljudi Ko smo pred letom dni na- črtovali v našem uredništvu oddajo na Radiu Celje, v ka- teri naj bi bil naš gost Rudi Peperko, družbeni pravobra- nilec samoupravljanja za celjsko, laško, šentjursko, šmarsko, konjiško in mozir- sko občino, pravzaprav ni- smo pričakovali, da bo med poslušalci naletela na tako širok odmev. Zato smo se domenili, da jo bomo v spo- red uvrstili le enkrat meseč- no. Pa smo se seveda ušteli. Kajti oddaja je takoj odjekni- la med radijskimi poslušalci, telefonski klici poslušalcev so dobesedno deževali in od- pirali probleme, ki jih delav- ci in občani čutijo na delov- nem mestu, v stanovanjski hiši, v krajevni skupnosti. Tako se je od lanskega ja- nuarja pa do sedaj zvrstilo v sporedu Radia Celje že sedemnajst oddaj - na spore- du so ob četrtkih vsakih šti- rinajst dni - v katerih je bil gost družbeni pravobranilec samoupravljanja. V tem času nas je poklicalo preko telefo- nov kar 471 poslušalcev ali 28 poprečno na oddajo. Prejeli smo tudi več pisem tistih radijskih poslušalcev, ki doma nimajo telefonov in na katera je družbeni pravo- branilec samoupravljanja prav tako dajal svoje mnenje ali odgovor kot na direktne telefonske pozive. Zato v uredništvu sklepamo, da je bila tako zasnovana kontakt- na oddaja, ki poteka iz studia preko radijskih valov v živo, potrebna, saj je več kot očit- no, da delavci in občani po- trebujejo neposreden kon- takt s strokovnjakom, ki jim bo svetoval, kako razrešiti probleme, ki jih tarejo. In kakšna je vsebina vpra- šanj, ki jih posredujejo po- slušalci preko telefonov družbenemu pravobranilcu samoupravljanja? Z eno be- sedo bi lahko rekli - pisana. Kajti ljudi zanima prav vse. Od tega, kako naj razrešijo svoj stanovanjski problem, do tega, zakaj v delovnih or- ganizacijah »odštevajo« dne- ve dopusta, kolikšen je po pravilniku pripravniški staž, kako je s plačilom nadur, ali delavcu pripada študijski dopust, kako je z izplačilom jubilejnih nagrad, zakaj je treba plačati dimnikarske usluge ne glede na to, če je bilo delo opravljeno, kakšni so roki za pritožbe v posa- meznih postopkih urejanja spornih zadev in še in še bi lahko naštevali. Vprašanja povečini zadevajo medseboj- na delovna razmerja delav- cev v temeljnih organizaci- jah združenega dela, kjer je - kot kaže - še veliko proble- mov in težav. Predvsem izhajajo težave tako sklepa- mo, iz neurejenih odnosov med delavci, pa tudi iz neza- dostne obveščenosti in tudi osveščenosti delovnih ljudi. Odgovori, mnenja in predlo- gi družbenega pravobranilca samoupravljanja so zato veli- kokrat kot blažilo za žulje vsem tistim, ki jih tarejo pro- blemi ali težave in ki čutijo, da se jim zaradi tega ali one- ga storila krivica v delovni organizaciji. Oddaja Radia Celje z go- stom družbenim pravobra- nilcem samoupravljanja je torej dosegla namen. Široko je odprla vrata vsem, ki po- trebujejo nasvet za to, da bi se izkopali iz zagate in po drugi strani postala strezni- tveni tuš za one, ki bi radi na tuj račun uveljavljali zgolj svoje pravice. DAMJANA STAMEJCiC LAHKO KRAMP VIHTIJO SAMO ŽULJAVE ROKE? Ljudje, ki so preživeli vso ^ozo vojne vihre in te- gobe povojne izgradnje skoraj do tal porušene domo- vine nas mnogokrat spomnijo na delovne akcije, ki so bile v tistih prvih letih svobode nenapisano pravilo obnašanja ljudi. Z delovnimi akcijami so bili zgrajeni kulturni in zadružni domovi, z delovnimi akcijami so bila zgrajena prva stanovanja. Pravzaprav je bilo vse, karkoli se je pač gradilo ah obnavljalo, narejeno s pomočjo solidarnosti, pripravljenosti in dobre volje ljudi, s pomočjo delovnih akcij. Ta lepa navada, ki je bila seveda v povojnih letih nujnost temeljne izgradnje nove države, je seveda za- čela v petdesetih in šestdesetih letih počasi plahneti. Razumljivo, saj je standard - tako osebni, kot družbeni - vidno rastel, gradbeni objekti so bili vse zahtevnejši, gradbena mehanizacija vse bolj razvita. Naša država se je izkopala iz vezi nerazvitosti, zato delovne akcije niso bile več družbena nujnost, temveč so ostale le še lep spomin na tovarištvo, slika v albumu. Razen v nerazvi- tih okoljih, kjer brez prostovoljnih delovnih akcij še danes ne gre, so praviloma čisto zamrle. Zakaj, se vprašamo, zakaj je tako? Kajti še danes je na vsakem koraku toliko priložnosti za delovno akcijo, s katero bi lahko uredili okolje tovarne, počistili zele- nice v krajevni skupnosti, postavili otroško igrišče, izkopali jarek za telefonsko omrežje. Toda ne! V razvi- tejših, tako imenovanih urbanih okoljih ljudje niso več pripravljeni zavihteti kramp ali zasaditi lopato. Kljub pozi^i^ni vodstev krajevnih skupnosti ali hišnih svetov ljudje raje gledajo iz varnih kotičkov svojih stanovanj, kako tri ali štiri »črne vrane« delajo na dvorišču. In še posn\ehujejo se jim, češ, glej jih, norce, kaj se grejo! Nešteto primerov bi lahko navedli o jalovih akcijah, ki so naletele na gluha ušesa meščanov. Da, meščanov, drugače jim pravzaprav ni mogoče reči. Kje so mla- dinci, ki so bili nekdaj udarna moč delovnih akcij? Kje so vsi mladi ljudje, ki bi lahko z močnimi rokami zgrabili za kramp, lopato ali samo pobrali s tal papir, ko je očiščevalna akcija? Vse kaže, da jih ni, da so takšni ljudje le še v odročnih, hribovitih krajevnih skupnostih, kjer si morajo ljudje s pomočjo delovnih akcij še danes napeljevati vodovode, elektriko. Kjer že sicer žuljave roke še znajo poprijeti za kramp. V tako imenovanih mestnih krajevnih skupnostih, pa tudi v tovarnah in ustanovah bodo morali znova razmišljati o delovnih akcijah kot o tisti obliki organi- zirane aktivnosti, ki bo pripomogla k dvi^ splošnega družbenega standarda ljudi. Kajti stabilizacijsko si bomo morali zategniti pas predvsem na tem področju, zato preprosto ne bo denarja za vse, kar bi ljudje želeli imeti »od družbe« v krajevni skupnosti. Delovne ak- cije ljudi bodo zato ena od možnosti, s katero bomo lahko mersikateri dinar prihranili, potešili željo po tem ali onem in obenem znova obudili v življenje vrednote, na katere se je, žal, že ulegel prah: tovarištvo, prija- teljstvo in solidarna pomoč. DAMJANA STAMEJCIC iALSKE NALOŽBE Želje so še vedno večje od možnosti v občini Žalec so pripra- vili zanimivo poročilo o za- gotavljanju sredstev in za- varovanju plačil za nalož- il, ki so v teku. O vsaki na- ložbi so zbrali štirinajst os- novnih podatkov, ki poleg nosilca in objekta, povedo tudi višino predračunske Trednosti, strukturo zago- tovljenih sredstev ter obseg ie pripravljenih pogodbe- lih del. O tem je na nedavni »ji občinske konference TKS v Žalcu govoril tudi lačelnik za gospodarstvo skupščine občine Žalec Jože Cerovšek. V občini je trenutno v teku 31 naložb. Od tega je 22 go- spodarskih. Skupna predra- funska vrednost teh naložb maša 662 milijonov 453 tisoč dinarjev. To predstavlja peti- no ocenjenega družbenega proizvoda za letošnje leto. Vrednost gospodarskih na- ložb znaša nekaj več kot 526 "lilijonov dinarjev, v nego- ^darstvu pa 135 in pol mi- lijona dinarjev. Zanimiva so povečanja predračunskih vrednosti teh naložb, saj zna- šajo v gospodarstvu le slab odstotek, skupne predračun- ske vrednosti v negospodar- stvu pa so višje skoraj za šest odstotkov. Lastnih sredstev je gospodarstvo zagotovilo 37,5 odstotka, negospodar- stvo pa skoraj sedemdeset odstotkov. Od teh sredstev jih je gospodarstvo izločilo na poseben račun 16,2 od- stotka, ostalih dvajset od- stotkov pa predstavlja bodo- či priliv z garancijo bank. Negospodarstvo je od 68 od- stotkov lastnih sredstev izlo- čilo na poseben račun 31 od- stotkov, na bodoči priliv z garancijo bank pa je vezanih 29 odstotkov sredstev skup- ne predračunske vrednosti. Od že omenjenih 37,5 odstot- kov lastnih sredstev v gospo- darstvu znaša udeležba kre- ditov domačih bank 49.5 od- stotka, drugi kreditorji so prispevali 8,4 odstotke sred- stev, tuji pa 4,6. Na tuje vire odpade torej v gospodarstvu skupaj 62,5 odstotkov sred- stev predračunskih vredno- sti naložb. V negospodarstvu je to razmerje ugodnejše, saj predstavljajo krediti bank le slabo tretjino, drugih kredi- tov je en odstotek, 69,2 od- stotka pa je lastnih sredstev. Sicer pa v Žalcu znova ugotavljajo, da je naložb manj kot so jih načrtovali, da so lastna sredstva v gospo- darstvu prenizka, da je pre- majhna udeležba tujih bank v gospodarskih naložbah in da so le te preveč razdroblje- ne. Neusklajena je tudi struktura naložb po panogah glede na srednjeročni načrt preosnove žalskega gospo- darstva. JANEZ VEDENIK tema jih ni zmotila Medtem ko so šentjurski l^omunisti na razširjeni seji občinske konference ZK ocenjevali dosedanja priza- devanja in vsebino srednje- •pčriega planiranja, je (kakor •isto popoldne v celi Slove- niji) zmanjkalo električnega Razprava je nekaj časa ^ tekla v temi, potem pa je Posedujoči predlagal 5 mi- nutni odmor, da bi si med- eni priskrbeli plinsko svetil- Predlog je bil v celoti sprejet. Nekdo od prisotnih P® je pripomnil: »Seveda, saj ^ ne moremo pogovarjati o ^etli prihodnosti v temi!« MAP ^opravek in ^f^ravičilo! Ko smo v zadnji številki ^"■očali o otvoritvi novega tez Savo v Radečah, j^o v članku pod naslovom most v Radečah odprt, ^'.motoma zapisali, da je 'ključne ceste v dolžini kilometrov, gradilo ^^stno podjetje Celje, v re- pa so to zahtevno delo pravili delavci Komunalne- "^entra iz Velenja, TOZD Q ^ke gradnje. Za napako se yravio- mena, pa je večkiat že pre- pozno. - Kako popravljati, nado- mestiti zamujeno pri šolarju, ki sledi pouku nezainteresi- rano, se uči zato, da ne bo doma kaznovan ali prikraj- šan za obljubljene dobrine? Kajti, potrjena je izkušnja: »Kakršen je bil majhen otrok pri igri, takšen je šolar pri učenju in človek pri delu«. - Kako preusmeriti iztirje- nega mladoletnika, ki brez- brižno uničuje materialne dobrine k upoštevanju dru- gih vrednot, ki jih ni spoz- nal? - Kje so vrzeli ali vzroki v razvoju, da so si otroci - snto si ljudje - tako silno različni, da večkrat ne najdemo skup- nega jezika? - Je verjetno, da se v navi- dezno tako nepomembni de- javnosti kot je igra, otrok s pridobivanjem vedno novih izkušenj, pripravlja na življe- nje? Med drugimi življenj- sldmi dejavniki korenini tu mnogo vzrokov otrokove (ne)uspešnosti. - Iz opazovanja otrok je ugotovljeno, da preživijo otroci v igri tudi več kot de- vet ur na dan. Menjavanje vrste aktivnosti nam ne da tega občutka. Mlajši je otrok, krajša je njegova sposobnost pozornosti in koncentracije. Zato mora imeti na razpola- go vrsto možnosti za izpol- njevanje potrebe po gibanju, radovednosti, ki dobi kasne- je kvaliteto vedoželjnosti ob odkrivanju novega. - Potreba po igralni aktiv- nosti ni značilna oz. omejena le na predšolsko obdobje. V kasnejšem razvoju dobiva neomejene razsežnosti v ra- zličnih ustvarjalnostih. Iz- polnjuje prosti čas in omogo- ča človeku aktivni počitek - sprostitev. - Iz spontane igre, ki ima na začetku smoter sama v se- bi, da pač otrok nekaj počne, se lahko pod vodstvom star- šev .in poklicnih vzgojiteljev igra razvije v načrtovane de- javnosti, preko katerih se ra- zvija vrsta otrokovih tele- snih in duševnih sposobno- sti. Seveda pa igra pri tem pomembno vlogo otrokova čustvena navezanost na lju- di, s katerimi je v sožitju v družini ali družbeno organi- nrani vzgoji v vrtcu, šoli. V sleherni igri se kaže otroko- va potreba, da bi na svoj na- čin vplival na okolje in ga tudi spreminjaj. Zato mu je potrebno sle^ti z določeno mero potrpežljivosti. V navi- dezno še tako nepomembni dejavnosti, se otrok uči, si pridobiva določena izkustva. Igrača ali nek predmet igre inna vrsto lastnosti: obliko, barvo, kakgvost, količino, se sestavlja, razstavlja, se lahko giblje ipd. Nova spoznanja vzpodbujajo nova zanima- nja. Zato velja o igri resno razmišljati. Ni vseeno, kaj in kdaj otroku ponuditi, da se bo lahko igr^. Navsezadnje niso samo industrijsko izde- lane in kupljene igrače sred- stvo za izpobijevanje otroko- ve aktivnosti, prav tako niso vse igrače dobre igrače. Dobre igrače so ugodni po- budniki igre, otrokovi spremljevalci in prijatelji. (Dtroku so potrebne kot kruh. Trditev ni pretirana. Kako naj se starši, otroko- vi skrbniki in spremljevalci ter p)oklicni vzgojitelji znaj- demo ob tolikži vprašanjih in dilemah: - katere igrače so v množi- ci, ki se ponujajo v trgovi- nah, res dobre, primerne za našega otroka in njegov vse- stranski razvoj - ali je cena merilo kvali- tete - naj prisluhnemo otroku, ki še nima kriterijev za do- bro in hitro nasede reklami in kiču, rad bi imel vse, ali o nakupu odločimo sami - morda v slepi ljubezni večkrat ne pretiravamo z ob- sipavanjem otroka s prešte- vilnimi igračami - nudimo otroku dovolj čustvene topline in sodeluje- mo z njim v igri, ko nas po- trebuje - ima otrok za svoje aktiv- nosti na razpolago dovolj prostora? Receptov za vzgojo ni. Vsak otrok je primerek člo- veka zase in zahteva indivi- dualno ravnanje glede na njegove značilnosti, sposob- nosti in potrebe. Eno pa je vendarle skupno vsem, žejni smo človeške topline in lju- bezni, ki je ne morejo nado- mestiti še tako dragoceni predmeti brezmejnega mate- rialnega sveta. Prof. ANA CETKOVIC LJUBEČNA: NEZADOVOLJNI S POŠTNO DOSTAVO v krajevni skupnosti Ljubečna so že vrsto let nezadovoljni z poštnimi uslu- gami. V razvoju telefonskega prometa so še vedno na repu. Nič boljše pa ni z dostavo, ki jo opravlja pošta v Škofji vasi. Prav zato so v preteklem letu kra- jani preko krajevne skupnosti dali po- budo za ustanovitev pošte v Ljubečni. V ta namen so našli celo zgradbo, kjer bi pošta lahko bila. Lokacija bi bila nadvse ugodna saj bi bila pošta lahko v neposredni bližini delovne organiza- cije Ljubečna in v bližini bodočega no- vega naselja Ljubečna. Vendar so jim predstavniki pošte na skupnem razgo- voru v Ljubečni take želje zavrnili. Ob tem pa so jim obljubili, da bodo izbolj- šali dostavo in skušali čimprej v Lju- bečno potegniti še kak telefonski ka- bel z novimi linijami. Vendar od teh obljub je ostalo le bore malo. Se več, dostava se je v zad- njih dveh mesecih občutno poslabša- ča. Poštarji pošte ne raznašajo več ob sobotah. V zadnjem času pa niti ob torkih. Tem dnem pa se pogosto pri- druži še kakšen. Krajani zato upraviče- no zahtevajo rešitev. Zavedajo se, da se tudi pošta srečuje s kadrovskimi problemi, vendar so prepričani, da se da marsikaj rešiti. V svetu krajevne skupnosti Ljubeč- na so prepričani, da bodo s pomočjo vseh prizadetih le kako rešili problem poštne dostave. MILAN BRECL IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV Vzgojno izobraževalni zavod šentjurska občine je izdelal program izobraževani svojih delavcev, ki je zelo stvaren in živ Ijenjski. Program zajema v aktivih razre dnih učiteljev od I. do IV. razreda vse prvi ne in specifičnosti posameznih razredov v razredih od V. do VIII. razredov pa posodo- bitev raznih predmetnih skupin. Aktivi so planirali svoje sestanke, na katerih imajo tudi praktične nastope trikrat letno. ERNEST RECNIK NOČNI KLUB V PREBOLDU v petel^so v hotelu Prebold odprli nočni klub, ki bo v prostorih nekdanjega disco kluba. Prostor je lepo preurejen, nočni klub pa bo odprt ob četrtkih, petkih in sobotah. Direktor DO Gostinstvo Turizem Miloj Frankovič je na otvoritvi povedal, da bodo v nov lokal spustili največ 80 ljudi. Glasba bo prirejena, tako da bo v nočnem klubu pro. stor tako za starejše kot tudi mlajše obisko- valce. JANEZ VEDENIK VCELJU»TRIM« PRODAJALNA Na začetku prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek, bo kolektiv trgovskega podjetja Tkanina v Celju odprl v novi stolpnici na vogalu med Stanetovo in Miklošičevo ulico novo prodajalno »TRIM« V njej bodo nudili vse potrebščine in opremo za šport in re- kreacijo. Z otvoritvijo te trgovine bodo opu- stili športni oddelek v veleblagovnici Tkani- ne in tako celotno prvo nadstropje velebla- govnice posvetili blagu »vse za otroka«. STEKLINE JE NAJVEČ NA CELJSKEM PODROČJU! Silvatična steklina se na področju Slovenije vztrajno širi. Po zadnjih po- datkih je s steklino okuženih že 20 ob- čin, od teh na našem področju občine Velenje, Mozirje, Žalec, Slov. Konjice in Celje, v zadnjih dneh pa so ugotov- ljeni novi primeri stekline pri živalih tudi v občinah Šentjur in Šmarje. Kot smo že poročali, je to obolenje, ki se širi med divjimi živalmi, glavni prenašalec okužbe pa so lisice. V Slo- veniji je bilo do konca oktobra ugotov- ljenih 414 primerov stekline pri živa- lih, od teh 375 lisic, 15 srn, 9 jazbecev, 5 mačk, 4 dihurji in tri goveda. Ce pri- merjamo te podatke z izolacijami na področju zdravstvene regije Celje, lah- ko vadimo, da je več kot polovica vseh ugotovljenih primerov z našega po- dročja, saj smo v istem obdobju v na- ših občinah registrirali 247 okuženih živali, od teh 220 lisic, 10 sm, 7 jazbe- cev, 4 mačke, '4 dihurje, eno govedo in en primer pri psu. IM tem je največ izolacij v občinah Velenje in Mozirje, od koder se je silvatična steklina razši- rila na naše področje - Velenje 108, Mozirje 45, Celje 40, Žalec 34 in Slo- venske Konjice 20 izoliranih steklih živali. V novembru pa je število izola- cij še porastlo, okužba se je razširila še na področje občine Šentjur in Šmarje. ZA izredno hitro širjenje stekline na našem področju je verjetno krivo pre- veliko število lisic, ki omogoča, da se veriga okužbe ne prekine. V boju proti širjenju stekline imajo zato zelo veliko vlogo lovci, ki bi naj poskrbeli za od- strel sumljivih živali in za redčenje po- pulacije lisic. Pri tem lahko pohv^imo nekatere lovske družine, predvsem s področja Celja, Velenja in Mozirja in v zadnjem času občine Slov. Konjice. Najbolj zgovorni pa so podatki o pK>- slanih materialih na preiskavo za ste- klino. V obdobju do konca oktobra so lovci in veterinarska služba z našega področja poslah 880 živali, od tega iz občine Celje 245, Slov. Konjice 95, Ža- lec 125, Šentjur 3, Šmarje 2, Velenje 191 in Mozirje 217. Ostale občine niso poslale nobene živali. Vse ostale obči- ne Slovenije so v istem času F>oslale 1087 sumljivih živcili na preiskavo. Od- stotek izolacij stekline, glede na obde- lane primere je pri nas zelo velik, v primerjavi z republiko (28% : 15%). Velik odstotek izolacij lahko razlaga- mo, kot dobro organizirano pošiljanje surnljivega materiala, lahko pa je le posledica zelo resne situacije, saj po drugi strani vidimo, da je število posla- nih materialov neposredno ogroženih - sedaj že okuženih občin, minimalno. Tako je tudi možno razlagati nenaden pojav stekline sredi določene neoku- žerie občine. Steklina se torej širi in po izkušnjah drugih evropskih držav, kjer se že leta bojujejo z njo, bomo v naslednjih letih živeli z njo v soseščini. Preprečitev sti- ka s sumljivo živaljo je še vedno najpo- membnejši preventivni ukrep. Vemo, da je sumljivo obnašanje živali - npr. lisic, ki so okužene, da izgube strah pred ljudmi, pridejo na dvorišča tudi podnevi, rade se stepejo s psom in tudi napadejo in se vedejo kot domače. Pri živali je opazno slinjenje ali paraliza okončin. Glede obnašanja steklih živa- li, smo zbrali podatke o živalih, pri katerih je bila izolirana steklina z naše- ga področja. Od 247 poslanih živali, pri katerih je bila izolirana steklina, jih je 33 bilo najdenih poginjenih, 2 povože- ni, 28 jih je bilo pobitih na dvorišču, 19 se jih je steplo s psom, 6 jih je napadlo motoriste, ostale so bile ustreljene ali uplenjene. Možnosti, da se le srečamo s steklo živa^o, je torej veliko. Ce je že prišlo do ugriza ali druge poškodbe, takoj speremo mesto poškodbe z vodo in milom in takoj poiščemo zdravniško pomoč. Cepljenje proti steklini je ob- vezno le pri ugrizu steklih živali, divjih ali neznanih domačih živali, ki jih ne moremo imeti pod veterinarskim nad- zorom, zato je zelo važno, da ugotovi- mo lastnika živali in to javimo najbližji veterinarski postaji. V antirabični am- bulanti je na razpolago zadostna koli- čina uspešnega francoskega cepiva proti steklini (HDC), ki nam zagotavlja sigurno zaščito, če je cepljenje izvede- no pravočasno. Cepljenje je najbolj uspešno prvih 24 ur po ugrizu. Do kon- ca oktobra se je javilo v antirabični ambulanti 86 ogriženih oseb, 28 jih je bilo zaščitenih proti steklini. Borba s silvatično steklino bo torej še dolga in draga. Ob boljši povezano- sti vseh odgovornih, predvsem lovcev, veterinarjev in zdravstvene službe zdravstvenih posledic na občanih ne sme biti. Vsaka panika je torej odveč, potrebna pa je skrajna previdnost, poznavanje problematike in takojšnje ukrepanje. Center za socialno medicino in higieno Celje ELIZABETA KRUMPAK AKCIJA PROTI STEKLINI Lovska družina Dobrna gospodari na območju kjer vlada steklina. Območj^^ precej ogroženo. Res je, da direktnih ugrizov dosedaj še ni bilo, pred stekl® pobesnelo lisico pa je krajan že moral splezati na drevo. Lovci so pokončali lepo število lisic, nekaj pa je bilo tudi okužene smjadi. Problem so še vedno klateški psi in premajhna osveščenost krajanov. ^ m varstveniki te družine ocenjujejo, da je še vedno najmanj 50% psov necepljei^ ^ Za boljšo osveščenost so se lovci te družine dogovorili, da bodo med skup"^^ lovi krajanom delili letake proti steklini, ki jih je dala na razpolago antirabic ambulanta v Celju. ^ p, Fotografija prikazuje lovskega varstvenika pri razdeljevanju letakov. ^ RMiEČE IN MLADINSKI KLUB Naš mladinski klub deluje že dve leti v okviru krajevnega sveta ZSMS Radeče. Le-ta združuje 10 OO ZSMS iz rade- škega območja. Od tega ^ ena OO ZSMS na osnovni šoU, dve sta na terenu in 7 p>a jih je v TOZD. Vsaka OO ima svoje predstavnike v odboru za klubsko dejavnost pri KS ZS^^ Radeče. Le-ta ima tudi druge odbore in komisije ter centre- Glavni namen Mladinskega kluba je v tem, da združuje mlade s tega področja, in da razvija k^ najširši krog intere- snih dejavnosti, da bi zajel čim več mladih. V času od ponovne oživitve kluba pa do danes je imel klub zelo veliko prireditev z različnih področij, tako vzgojnega kot drugih. Razvijati poskušamo tudi različne sekcije in da bi dobili kar najboljšo podobo o zanimanju mladih, smo se odločili za širšo anketo, v kateri vabimo mlade k sodelovanju. Ta an- keta je do sedaj pokazala zelo dobre rezultate, saj smo pridobili že veliko članov, ki imajo tudi izredno p>estre in zanimive ideje. Tako čaka vodstvo mladinskega kluba težko, vendar prijetno delo saj bomo lahko skupaj z novimi člani še bolj popestrili naše delo. Prav tako bomo lahko širše razvili dejavnost, za katero je največ zanimanja in poskusili iz naših vrst usposobiti tudi nientorje za te dejavnosti. Pomembna n^oga mladinskega kluba je tudi, da se vklju- čuje v družbeno življenje Radeč. Tako smo se mladi vključili v praznovanje krajevnega praznika kar z enotedenskimi prireditvami, ki so tako med mladimi kot med starejšimi vzbudile veliko zanimanja. Vodstvo mladinskega kluba upa, da bo s pomočjo novih in starih članov razvilo pestro dejavnost, ko bo pripomogla k zbliževanju mladih in k spoznavanju vseh problemov naše bližnje in dalnje okohce. SASI PESEC jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 Informacija so pripravile občinske skupnosti za zaposlovanje Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje in Velenje v sodelovanju z občinskimi konferencami SZDL Spoštovani rojaki! Vrnitev v domovino je go- tovo želja vsakega našega ro- jaka. Tudi Vi se boste slej ali prej odločili, da bi si uredili življenje in delo v domačem okolju. Pri tej odločitvi bo verjetno Vaša največja skrb namenjena iskanju primerne zaposlitve. In prav pri tem bi Vam radi pomagali. Pripravili smo za Vas kra- tek pregled možnosti zapo- slitve v nekaterih večjih or- ganizacijah združenega dela našega območja. V letu 1980 največ potreb izkazujejo or- ganizacije združenega dela, kar je razvidno iz posebnega prispevka v tej prilogi. Naše temeljne organizacije združenega dela razpisujejo prosta dela in naloge v časo- pisih (DELO, Dnevnik, Ve- čer, Novi tednikin dr.). Zve- za skupnosti za zaposlovanja pa objavlja potrebe po delav- cih, ki so jili prijavile delov- ne organizacije in zasebni delodajalci pri občinskih skupnostih za zaposlovanje ter niso bile pokrite iz vrst začasno brezposelnih iskal- cev zaposlitve v Sloveniji. Tudi Vi lahko kandidirate na razpisana dela in naloge, ki so zgoraj objavljena in na vsa druga, ki jih zasledite v časopisnih objavah in sodite, da so za Vašo zaposlitev pri- merna, sami ali s pomočjo Vaših sorodnikov in to še v času bivanja in zaposlitve v tujini. Če nimate te možnosti, Vam svetujemo, da se kot kandidat za zaposlitev v do- movini obrnete na skupnost za zaposlovanje v občini, kjer imate stalno bivališče in to pismeno ali osebno. V času od 22. decembra do 25. decembra in od 29. 12. do 30. 12. 1980 boste lahko pre- jeli konkretne informacije o možnostih zaposlitve vsak dan od 7. do 12. ure, v sredo pa od 7. do 12. ure ter od 14. do 16. ure pri zgoraj navede- nih skupnostih za zaposlova- nje. Še nekaj koristnih napot- kov: - do prejemanja denarne- ga nadomestila v času brez- poselnosti v Jugoslaviji so upravičeni samo delavci, ki so bili zaposleni v ZR Nem- čiji. Izpolnjevati pa morajo naslednje pogoje: na pristoj- nem nemškem uradu za delo mora dvigniti obrazec AVI JUG-1, s katerim je dano so- glasje delavcu, da se lahko vrne v domovino. To soglas- je mora delavec predložiti skupnostim za zaposlovanje k vlogi za denarno nadome- stilo, ki jo mora vložiti čim- prej, najkasneje pa v roku 6 tednov, računajoč od dneva prenehanja delovnega ra- zmerja ali po prejemu daja- tve za brezposelnost v ZR Nemčiji. - Pravico do zdravstvene- ga varstva v primeru brezpo- selnosti imajo vsi delavci, ne oziraje se na to, ali prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost ali ne, ki so bi- li zaposleni v državah, s kate- rimi ima Jugoslavija sklenje- ne meddržavne sporazume o socialni varnosti, - Za priznavanje v tujini opravljenega šolanja (nostri- fikacija) je pristojen Repu- bliški komitet za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana, Zupanči- čeva 6. - Dopisna delavska uni- verza Univerzum Ljubljana vpisuje v šolskem letu 1980/81 v študijskih sredi- ščih Stuttgart in Munchen v naslednje šole: Šolo za osnovno izobraže- vanje odraslih 5, 6, 7 in 8. razred, poklicno kovinarsko šolo, poklicno administrativ- no šolo, delovodsko strojno šolo, tehniško strojno šolo in ekonomsko srednjo šolo. Po- drobnejše informacije o štu- diju dobite v Miinchenu pri Marjani Cvetko, tel. 089 192- 035 in pri sekretarju študij- skega središča Stuttgart tel. 0711 641-185. Pri skupnostih za zaposlo- vanje je organizirana tudi strokovna služba poklicnega usmerjanja, ki nudi mladini in odraslim pomoč pri izbiri poklicne poti. Sistematično sta obravnavani predvsem dve kategoriji kandidatov: osnovnošolci in srednješolci pred vključitvijo v izobraže- vanje ali v delo. Pri svetova- nju se upoštevajo interesi, sposobnosti, predznanje in druge osebnostne lastnosti posameznikov in objektivni pogoji v družbi, predvsem si- stem izobraževanja; možno- sti štipendiranja in zaposlo- vanja. Akcija vpisa poteka v ce- lotni SR Sloveniji enotno ta- ko, da se kandidati za izobra- ževanje prijavijo za določeno usmeritev (šolo) že v mesecu marcu za naslednje šolsko leto. Dokončno se vpis izve- de junija, vendar upravičeni zamudniki (npr. vrnitev v domovino) nimajo nikoli te- žav pri vključevanju v šola- nje izven teh rokov. VSE DOSEDANJE OBLIKE SODELOVANJA BOMO ŠE POGLOBILI! Ob iztekanju zadnjega meseca v letu vsepovsod delamo obračune osebne in skupne uspešnosti v tem letu. Še pose- bej pa na osnovi dosedanjih rezultatov planiramo kaj in kako bomo ustvarili in uresničili v prihodnjem letu in tokrat tudi kaj in kako v prihodnjem 5-letnem srednjeročnem ob- dobju. Naše razprave in razmišljanja zajemajo vsa področja na- šega življenja. Pri tem niso izvzeta razmišljanja o problema- tiki naših delavcev na začasnem delu v tujini. Kot vsako leto - v okviru koordinacijskih odborov za spremljanje položaja naših delavcev na začasnem delu v tujini v organizacijah socialistične zveze - tudi letos ocenjujemo kaj smo v izteka- jočem se letu uresničili od dogovorov sprejetih na tem po- dročju. Ugotavljamo lahko, da smo z dosedanjim angažiranjem vseh družbenih dejavnikov za varstvo položaja, pravic in interesov delavcev na začasnem delu in bivanju v tujini doseg].' Tecejšnje uspehe. Dosledno uresničevanje politike postopnega in organiziranega vračanja naših državljanov z začasnega bivanja v tujini vse bolj postaja nenehna skrb združenega dela, delegatskih skupščin in vseh družbenih organizacij in skupnosti. Ta vprašanja so našla tudi svoje mesto v predlogih naših srednjeročnih razvojnih načrtov. V cilju, da zagotovimo popolno in resnično obveščanje naših delavcev na začasnem delu v tujini, o aktualnih do- godkih v domovini in tujini, mednarodnem položaju in Ju- goslavije v njem, predvsem pa o možnostih njihovega vklju- čevanja v dnevna dogajanja v domačih krajih, smo v veliki meri vzpostavili neposredne kontakte s posameznimi klubi naših delavcev. Skoraj vsaka občma v naši regiji je že prev- zela pokroviteljstvo nad enim ali več takšnih klubov. Skozi te oblike neposrednega povezovanja razvijamo različne ob- like sodelovanja od informiranja, kulturnega sodelovanja, predvsem pa sodelovanja otrok vključenih v dopolnilni pouk materinščine s posameznimi šolami v domovini pri organiziranju vsemogočih šolskih aktivnosti. Vse več imamo primerov vključevanja otrok naših delav- cev v tujini v razna tekmovanja za bralne značke, druge dejavnosti, pa vse do organiziranega letovanja v domovini. Vse te oblike želimo tudi v prihodnje še bolj razvijati in poglabljati. V tem letu smo si v vseh občinskih skupnostih za zaposlo- vanje ustvarili tudi sorazmerno dobro evidenco vseh naših državljanov na začasnem delu v tujini, tako da lahko v bodoče razvijemo tudi neposredno osebno komuniciranje, kar nas lahko še tesneje poveže. Koordinacijski odbori pri občinskih konferencah SZDL ob koncu leta, ko pričakujemo da bo največje število delav- cev v tujini obiskalo svoje domače, organizirajo z njimi različne oblike neposrednega kontaktiranja. Vsemu temu je namenjena tudi današnja priloga Novega tednika. Naša skupna želja pa je, da bi se vsi, ki se bodo ob Novem letu našli v svojem domačem kraju poleg prijetnega praznič- nega počutja v krogu svojih domačih, na en ali drug način vključili tudi v organizirane aktivnosti ter ob tem dobili kar največ željenih informacij ter si istočasno lahko uredili tudi vse potrebne uradne formalnosti. JOŽE VEBER predsednik MS SZDL Celje CELJE: PREDNOST DROBNEMU GOSPODARSTVU Občina Celje je ena izmed gospodarsko dobro razvitih občin in zaposluje ne samo v svojih velikih delovnih ko- lektivih kot so: Cinkarna, Emo, Železarna, tudi v mno- gih manjših delavce širokih kvalifikacijskih struktur. Posebno pozornost pa je v programu svojega nadaljnje- ga razvoja posvetila drobne- niu gospodarstvu, saj pre- dvidevamo, da bo prav drob- no gospodarstvo tisto, ki bo 'Jsmei-jeno v dopolnjevanje ^''elikoserijske proizvodnje 'n razvijanje lastne proizvod- ■ije v zahtevne, ozko speciali- -^irane proizvode v okviru f^ialih serij oziroma indivi- dualnih naročil. Nadalje je prav drobno go- spodarstvo tista veja gospo- darstva, preko katerega v 'lajvečji meri zadovoljujemo Potrebe občanov po osebnih storitvah in servisnih dejav- ■^oslih. Na območju občine skupno G2 obrtnih strok, so opredcliene kot defici- |arne, kar pomeni, da so po- Ifebe po teh storitvah večje pa je ponudba in to pred- ^'som v storitveni dejavnosti. bi pospešili razvoj defi- ^'"arnih obrtnih dejavnosti, na tem področju predvi- ^^'ne določene ugodnosti kot t"'-: prioriteta pri dodelitvi f^oslovnega prostora iii dife- rencirana najemnina za po- slovni prostor; davčne olaj- šave, diferencirana obrestna mera pri najemanju kredita za osnovna in obrtna sred- stva. Obrtna dovoljenja izdaja občinski komite za družbe- noekonomski razvoj občine Celje, v postopku za izdajo dovoljenja pa sodeluje tudi občinski inšpektorat, preko katerega ugotavljamo pri- mernost poslovnih prosto- rov, kjer se bo opravljala do- ločena obrtna dejavnost. Po- goji, ki jih mora stranka iz- polniti preden pridobi obrt- no dovoljenje, so v obrtnem zakonu (Uradni list SRS, št. 1 79) taksativno našteti. Gradnja stanovanjskih hiš v občini Celje je možna na komunalno opremljenih kompleksih in komunalno delno ali neopremljenih kompleksih. Zemljišča v ko- munalno opremljenih kom- pleksih ležijo v ožjem mest- nem območju. Poleg nekaj lokacij, predvsem v delno že pozidanih območjih, je mož- na gradnja stanovanjskih hiš v naslednjih zazidalnih ob- močjih: Nova vas, Hudinja, Vojnik, Polule, Ljubečna, Strmec, Dobrna. Ob koncu leta 1982 bo možna gradnja večjega števila hiš na ob- močju Ostrožnega, Lokrovca in Kompol. V komunalno neopremljenih območjih je možna gradnja tako, da je nakup zemljišča direkten od privatnega lastnika zemlji- šča in to na območju: Polule, Zagrad, Lopata, Trnovlje, Prekorje itd. Stanovanjska blokovna gradnja se zaključuje v Novi vasi, in se bo nadaljevala v Dobrni, Na Lipi pri Štorah, Na otoku 3, na Sp. Hudinji, Dolgem polju ter Ljubečni. Možnost nakupa etažnih .sta- novanj je pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ce- Ije. Vse potrebne informacije o možnosti gradnje in prido- bitve dovoljenja dobijo zain- teresirani pri občinskem ko- miteju za urbanizem in var- stvo okolja ter pri Zavodu občine Celje za planiranje in izgradnjo. Upravni organi občine Ce- lje poslujejo za stranke vsak dan od 6. do 14. ure in v sre- do od 7. do 16. ure. Službe nekaterih upravnih organov, ki urejajo upravne zadeve za večje število občanov, kot uprava za družbene prihod- ke (davčna uprava) matična služba, potni listi, prometna dovoljenja, služba za gradbe- ne zadeve, služba za vojaške zadeve, pa poslujejo tudi vsak ponedeljek popoldan do 16. ure. Otroci naših delavcev iz Giitersloha na obisku pri vrstnikih na OŠ Veljka Vlahoviča v Celju Foto: DM 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj LAŠKO: AVrOPREVOZNI KOV JE ŽE DOVOLJ Bližajo se novoletni praz- niki in marsikdo med vami bo v tem času obiskal svojce, hkrati pa bo skušal urediti tudi določene zadeve v zvezi z vj-nitvijo v domovino. Zato vam želimo z naslednjimi vr- sticami posredovati nekaj podatkov, ki vas bodo mor- da zanimali. Občina Laško sodi med manj razvite občine v Slove- niji, vendar je v zadnjih ne- kaj letih naredila precejšen korak v razvoju. Izvedene so bile nekatere večje investici- je v gospodarstvu (Papirnica Radeče, TIM j^ško. Bor La- ško, Pivovarna Laško, Kme- tijska zadruga Laško, Zdra- vilišče Laško, Jadran Rade- če) in negospodarstvo (Osnovna šola v Laškem, Rimskih Toplicah in Rade- čah, Zdravstveni dom La- ško, izgradnja več stanovanj- skih objektov). Ob našteva- nju dosedaj zgrajenih objek- tov ne smemo prezreti tudi modernizacije večjega števi- la cest, ki prav tako pomeni- jo velike pridobitve za obča- ne naše občine. Poleg ome- njenega je potrebno poveda- ti še to, da imajo organizacije združenega dela izdelane programe razvoja in s tem v zvezi za nova investicijska vlaganja, ki bi naj bila izve- dena v prihodnjem petlet- nem obdobju. Vse to pa se- veda zahteva nove strokovne delavce za različna opravila, zato je tudi naš interes, da se v čim večjem številu vrnete tudi vi, ki ste na začasnem delu v tujini. Kajti s svojim znanjem in prakso, ki ste si jo pridobili v tujini, lahko z gotovostjo pripomorete, da bodo vsa planska predvide- vanja in vlaganja dala tudi pričakovane rezultate. INFORMACIJA O OBRTI IN DAVČNI POLITIKI V OBČINI LAŠKO V občini Laško je obrt (malo gospodarstvo) razme- roma slabo razvita v primer- javi z drugimi občinami v Sloveniji. Največja deficitar- nost se ugotavlja na področ- ju storitvene obrti, pred- vsem na manj razvitih ob- močjih kjer nujno potrebuje- jo obrtnike kot so: kovač, mizar, čevljar in podobno. Na sploh pa je precejšnje po- manjkanje obrtnikov v na- slednjih dejavnostih: 1. proizvodnja dobrin: zi- darstvo in fasaderstvo, sobo- slikarstvo in pleskarstvo, in- stalaterstvo za centralno kurjavo, kleparstvo in vodo- vodno instalaterstvo, kovaš- tvo, ključavničarstvo, mizar- stvo, parketarstvo; 2. vzdrževanje dobrin: av- tomehanika, avtokleparstvo, montaža avtogum in centri- ranje, čiščenje in mazanje vozil (pralnica vozil), finome- hanika, kemično čiščenje, čevljarstvo; 3. osebne storitve: moško in žensko krojaštvo; Precej pa so neizkoriščene tudi možnosti za razvijanje kmečkega turizma ob soča- snem kmetovanju. V zvezi s tem obstaja možnost nakupa kmetij. Eden važnejših proble- mov, ki zavira razvoj obrti v občini Laško, je pomanjka- nje poslovnih prostorov. Možnosti za pridobitev po- slovnih prostorov brez pred- hodnega investiranja so zelo majhne. Zato so potrebne in- vesticije v že obstoječe pro- store, predvsem pa nove ob- jekte. V okolici urbanih na- selij pa je mogoče skoraj vsa- ko investicijsko vlaganje za razvoj deficitarnih obrti. Omeniti želimo tudi mož- nost sodelovanja z posamez- nimi organizacijami združe- nega dela. Kajti samostojni obrtniki bi namreč lahko prevzeli izdelovanje posa- meznih delov oziroma ele- mentov, ki jih organizacije združenega dela potrebujejo za nemoten potek proizvod- njo. Tu so mišljeni razni ko- vinski, plastični in drugi iz- delki. Na osnovi ankete, ki se pripravlja bodo že v začet- ku 1981. leta znani konkretni podatki o možnostih za koo- peracijsko sodelovanje z or- ganizacijami združenega dela. Opozoriti vas želimo še na naslednje: veliko delavcev, ki so na začasnem delu v tu- jini, želi opravljati avtopre- vozniške dejavnosti (z oseb- nim avtomobilom (taxi) ali pa s tovornim vozilom), ven- dar pa za to dejavnost v obči- ni ni več perspektiv. Nekaj možnosti bi še bilo za oprav- ljanje avtoprevozniške de- javnosti z avtobusom in sicer v krajih, kjer ni organiziran redni avtobusni promet. V tem primeru je možno dobiti obrtno dovoljenje na osnovi sklenjene pogodbe z občino, s samoupravno interesno skupnostjo ali kakšno delov- no organizacijo. ŠE NEKAJ INFORMACIJ S PODROČJA DAVČNE PO- LITIKE Odlok o davkih občajiov ter spremembe tega odh-ka so v letu 1979 občutno pc." čale kriterije olajšav in oiimi stitev plačil obveznosti pri opravljanju obrtnih dejavno- sti. Tako se glede na potrebe storitvenih strok kot so: kro- jaštvo, šiviljstvo, frizerstvo, čevljarstvo, kolarstvo, urar- stvo itd. zavezancem, ki te storitve opravljajo zniža od- merjeni davek za 30%. Poleg že omenjene olajša- ve priznavamo oprostitve pri odmeri davka zavezancem, ki so v občini ustanovili prvič obrtno delavnico in pričeli z obrtno dejavnostjo, vendar le pod pogojem, da obrtno dejavnost opravljajo na območju občine Laško in se pismeno zavežejo, da bo- do to dejavnost neprekinje- no opravljali najmanj pet let. Navedena oprostitev zaje- ma sledeče: a) - za deficitarno dejav- nost je prvo leto poslovanja 100% olajšava davka, za dru- go leto pa 50% olajšava davka; b) - za ostalo dejavnosti pa je prvo leto poslovanja 50°/. olajšava pri odmeri dav- ka, drugo leto poslovanja pa 25% olajšava. V primeru odjave obrti pred potekom pet let, je za- vezanec dolžan povrniti ce- lotno priznano vsoto olajša- ve s pripadajočimi obrestmi. Vseh navedenih olajšav pa ne morejo koristiti zavezan- ci, ki opravljajo avtoprevoz- niško dejavnost in pa tisti, ki opravljajo dejavnost kot po- stranski poklic. Zavezancem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširi- tev in izgradnjo novih po- slovnih prostorov ter za na- bavo opreme, določa zakon o davkih občanov še posebno olajšavo. Od dela davčne osnove, ki ustreza znesku vloženemu v te namene, se občinski davek odmeri po najnižji stopnji. Republiški davek se od tega dela davčne osnove ne odmeri. Z novim zakonom o davkih občanov, ki bo pričel veljati v začetku prihodnjega leta, pa bo mož- no t^^ oprostitve in olajšave še konkretneje opredeliti in razširiti. KDAJ IN KJE BOSTE LAH- KO UREJALI UPRAVNE ZADEVE V OBCINI Občinski upravni organi delajo vsak dan od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah pa od 7.00 do 17.00 ure. 31. decembra bodo delali upravni organi od 7.00 do 13.00 ure. Ob sobotah in nedeljah ter 1. in 2. januarja 1981. leta ni uradnih ur. Na oddelku za notranje za- deve boste lahko podaljšali veljavnost potnih listin ozi- roma jih zamenjali. Zame- njali boste lahko tudi osebne izkaznice, če je njihova ve- ljavnost že potekla. Prav ta- ko boste lahko dobili razlif, ne izpiske iz matične knjiga prijavili ali odjavili bivališča' zamenjali ali podaljšali v^! Ijavnost vozniških dovoljenj ter urejali druge zadeve ij pristojnosti tega oddelka. V času od 22. do 31. decembra bo na omenjenem oddelku organizirana služba tako, da boste dobili zahtevane listi, ne takoj oziroma v najkraj- šem možnem času. Za nov potni list, osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje boste morali predložiti dve (2) foto- grafiji ustreznih velikosti. Tisti, ki se boste vrnili do- mov za stalno, pa morate pri- javiti svojo vrnitev takoj na oddelku za notranje zadeve ali pa na krajevnih uradih v Radečah, Rimskih Toplicah, Jurkloštru in Brezi. V zgoraj navedenem času boste na oddelku za gospo- darske in komunalne zadeve dobili vse informacije, ki za- devajo obrtna, lokacijska, gradbena dovoljenja, prizna- vanja statusa kmeta in druge gospodarske zadeve, kot so promet z zemljišči in po- dobno. Na davčni upravi pa boste dobili vsa pojasnila v zvezi z davki občanov, prometnih davkov, na nepremičnini in vsemi drugimi davčnimi za- devami. Kot že nekaj let, bo tudi letos koordinacijski odbor za vprašanja zdomcev pri ob- činski konferenci SZDL I^- ško organiziral razgovor z zdomci in sicer v torek, 30. decembra 1980. ob 10. uri v kmečki sobi hotela Savinja v Laškem. Vse, ki boste med praznič- nimi dnevi v domovini, vas vabimo na omenjeni razgo- vor, kjer si bomo zaželeli srečno novo leto, tistim pa, ki boste zadržani, želimo v letu 1981 veliko osebne sreče! jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 ¥ASA stran} VELIKO USPEHOV želim članom uredništva No- vega tednika v 1981. letu. Za nas se trudite in smo vaši zvesti naročniki in bralci. In vedno bomo radi z Vami. Brez Novega tednika si ne morem zamisliti tedna. Ko- maj čakam na časopis. Moram vas pohvaliti, ker res najdete vse naše kraje in ljudi. Ostanite takšni tudi v bodoče, sicer pa Vam želim, da ostanete zdravi, saj ste na- ši dragi, ki nas nikoli ne razo- čarate. Hvala vam! Rada po- slušam tudi Radio Celje in čestitke tudi radijskemu ko- lektivu! Vaša zvesta bralka in po- slušalka z družino! ANICA BEVC Podgorje 20, Velenje. UREDNIŠTVO: Bila je prva čestitka, ki smo jo pre- jeli za novo leto. Prva in le- pa. Hvala vam za pozornost in želje. Naj ne izzveni for- malno, če obljubimo, da se bomo tudi v naslednjem le- tu zavzemali, da bomo našli vse ali čim več krajev in pi- sali o čim več ljudeh. Ostanite zdravi Vi in vsi v družini. Da bi bilo Novo le- to srečno in polno raz^ime- vanja med vsemi ljudffli na svetu! ZASNEŽENA CESTA BRESTOVEC - NIMNO Vas Nimno je oddaljena slabih sedem kilometrov od Rogaške Slatine. Zaradi je- zera Vonarje se je precej do- mačinov izselilo, nekaj pa nas je vseeno ostalo. Tu je tudi osem šoloobveznih otrok, ki hodijo v šolo v Ro- gaško Slatino peš. Njim že leta obljubljajo prevoz. Pa ga ni. Toda, če ga že ni, bi mora- li v zimskem času vsaj po- skrbeti za pluženje ceste tudi do naše vasi. Otroci bi potem lažje prišli v šolo, delavci pa na delo. Zdaj plužijo cesto samo do Brestovca, do koder je tudi asfalt. Naprej pa je treba ga- ziti po celem snegu. Ali pri- stojni na krajevni skupnosti mislijo, da naprej ni snega? Zaradi tega smo tudi odreza- ni od sveta. Prosimo za pojasnilo, za- kaj so nehali plužiti cesto do Nimna! S. KROBAT, Nimno 15 UREDNIŠTVO: Škoda, da v pismu niste na ančneje navedli koga prosite za od- govor na vprašanje, zakaj so nehali plužiti cesto do Nimna. Za katero krajevno skupnost gre? Bržčas pa za KS Rogaško Slatino. Sicer pa, ali krajevna skupnost skrbi za pluženje cest? To- rej več vprašanj. Ne glede na to, kdo bi moral odgovo- riti, prosimo pristojno kra- jevno skupnost, da krajanu preko Novega tednika vsee- no pojasni, kako je s pluže- njem te ceste, šolo v Roga- ški Slatini pa, kako je s pre- vozom otrok iz te vasi do šole in nazaj domov. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA v Novem tedniku smo prebrali prispevek tovariša iz Podplata, ki negoduje za- radi nepokritih avtobusnih postajališč v Podplatu. Obe- nem omenja tudi nepokrito postajališče v središču Roga- ške Slatine. Ker ste nas v pri- pisu pozvali na odgovor, ozi- roma obrazložitev, vam radi odgovarjamo. KS Rogaška Slatina je v okviru srednjeročnega načr- ta za obdobje 1975-80 imela za leto 1980 v načrtu nabavo in postavitev ut na avtobu- snih postajališčih ob repu- bliški cesti, ki vodi skozi Ro- gaško Slatino. Kombinirano z ureditvijo ter asfaltiranjem pločnikov, kakor s postavi- tvijo javne razsvetljave, smo to tudi izvršili. Postavili smo lične in funkcionalne ute na postajališčih Tekačevo (2 uti), v Ratanski vasi (2 uti) in pri Steklarni prav tako dve uti. Istočasno smo skupaj z ŽTP Celje uredili in postavili uto na železniško postajali- šče Tekačevo, kjer se ustav- ljajo vsi potniški vlaki. Tako so glavna avtobusna postajališča v Rogaški Slati- ni urejena. V samem sredi- šču Rogaške Slatine ni po- kritega postajališča in to za- radi naslednjih razlogov: Ožji center KS Rogaška Slatina je zdraviliška cona, ki se urbanistično in prostor- sko posebej obravnava. Zato bi postavitev enakih ut pok- varila videz in urejenost tega hotelsko-parkovno zajetega centra. Še vedno iščemo pri- merne, temu delu estetsko ustrezajoče in primerne ute ali podobno. V naslednjem srednjeroč- nem obdobju 1981-85 načr- tujemo izgradnjo avtobusne postaje tik ob zdraviliškem centru in to s sofinancira- njem Izletnika Celje, Certusa iz Maribora in Croatiatransa iz Zagreba. Prav zato tudi ni- smo vztrajali pri postavitvi ute ali česar drugega na tem postajališču. V srednjeročnem načrtu pa so še druga postajališča, ki jih v tako veliki krajevni skupnosti kot je naša, ni malo. Verjetno tudi KS Podplat obravnava ta postajališča z določenim programom. Tovariš iz Podplata bi se naj zanimal pri svoji krajevni skupnosti in prav gotovo bo dobil natančen odgovor. Mo- goče pa premalo sodeluje v krajevni skupnosti in zato išče odgovore na vprašanja po drugih poteh. Hvala za poziv k sodelova- nju in lep pozdrav! Predsednik sveta KS Rog. Slatina RUDI KREBS UREDNIŠTVO: Hvala za pi- smo in izčrpen odgovor. In kot ste navedli, je zdaj na vrsti KS Podplat, da tudi obrazloži, kako je s postavi- tvijo, oziroma ureditvijo avtobusnih postajališč, saj se je glavno vprašanje na- našalo prav nanjo. LEP VEČER V DOMU UPOKOJENCEV V CELJU Verjetno so si vsi domovi, kjer preživljajo starejši obča- ni svoje jesensko življenje, enaki. Za razvedrilo in krajši čas oskrbovance tu in tam obišče kakšen ansambel, pevski zbor ali mladina. Ta- ko so nas v celjskem domu upokojencev pred kratkim obiskali pevci iz Vojnika s svojim izredno lepim kon- certom. Prijetno je bilo poslušati nastop moškega in ženskega kvinteta. Edinstven je bil mešani pevski zbor, ko je za- pel "Venček slovenskih na- rodnih pesmi« ob spremljavi harmonike. Razumljivo, da harmonikarja ni treba pose- bej pohvaliti. Tudi mladinci s svojimi lepimi recitacijami so navdušili. Aplavza ni manjkalo. Ob zaključku pa so nastopajoči obljubili, da nas bodo še obiskali. Nakar so se oskrbovanci veseli in dobro razpoloženi razšli in krenili na svoj počitek. V domu so tudi enkrat me- sečno kino predstave. Med letom pa sta bila dva zelo uspela izleta, prav tako v ve- liko zadovoljstvo oskrbovan- cev. Vsem še enkrat hvala! KONRAD ZAJC UREDNIŠTVO: Dopis, ki tudi sicer prinaša dobro vo- ljo, veselje. Da bi bilo takih srečanj čim več, ne samo v celjskem domu upokojen- cev, tudi drugje, skratka povsod tam, kjer ljudje po- grešajo takšne in podobne nastope. Tudi v našem ime- nu hvala Vojničanom za lep večer! DIMNIK JE ZADELAN! Ker se mi je pričelo nena- doma kaditi po stanovanju in to tako močno, da ni bilo mogoče vzdržati, sem bi ja- nuarja letos prisiljen prene- hati s kurjenjem peči. Poma- gal sem si s plinsko kurjavo, ker sem mislil, da bo dimnik v kratkem očiščen. Preko le- ta se to ni zgodilo in tako sem jeseni pri prvem mrazu zakuril v peči. Toda, ne moje veliko presenečenje se je pri- čelo po stanovanju kaditi kot januarja. Takoj sem posredo- val pri naši blagajničarki (hišnega sveta namreč nima- mo), ki si je prišla vse skupaj ogledat in obljubila, da bo takoj obvestila dimnikarje. Dimnikar je prišel nasled- nji dan, pregledal mojo peč, nato pa še dimnik. Peč je bi- la v redu, dimnik pa ni vle- kel. Zato je vzel žico in izme- ril, do kam je pat prosta. Izmeril je višino sedmih metrov in pol (jaz stanujem v pritličju) in tako ugotovil, kje je napaka, oziroma, kje je dimnik zadelan. Obljubil je, da bodo pri stranki, kjer je dimnik zadelan, odprli in očistili. Posebej sem prosil Dimni- karstvo, da to napravijo v najkrajšem možnem času, ker sem medtem dobil obve- stilo Kliničnega centra v Ljubljani, da bodo ženo po- slali domov. Moram zapisati, da je žena zelo hudo bolna. Dimnikarji so v resnici prišli, da bi zadevo uredili, vendar stranka, pri kateri bi morah razkopati m očistiti. tega posega ni dovolila. Zato so prišli k meni, da bi mi dimnik speljali na drugo luk- njo. Takšnega posega pa si nisem mogel dovoliti, ker bi moral vso pohištvo v dnev- nem prostoru, kjer kurim, prestaviti, kavč pa celo pro- dati, ker ga na drugem kon- cu sobe ne morem uporab- ljati, niti zanj ni prostora. Tu se je zataknilo in ne vem si več pomagati. Ženo imam zdaj doma. Vsak dan jo obiskuje zdrav- nik, zadeva z dimnikom pa se ne premakne. Mislim, da imam svoj prav, ker ne dovolim razkopava- nja po mojem stanovanju. Menim, da se mora napaka popraviti in odpraviti tam, kjer je nastala, ne pa sedem metrov pod njo. Prosim vse merodajne, po- sebej p^ še KS Dolgo polje, da mi v tem težkem položaju skupajo pomagati. Prosim za čimprejšnjo re- šitev! IVAN KOSTEVC, Zoisova 2, Celje UREDNIŠTVO: Ne more- mo biti razsodniki, kdo ima prav in kdo ne. Vsak ima svoj prav, toda, navzlic te- mu menimo, da človek mar- sikaj naredi in popusti, če gre za zdravje. Sicer pa tudi ta primer govori o takšnih in drugačnih sosedskih od- nosih. Želimo, da bo krajev- na skupnost Dolgo polje in sploh krajevna skupnost, na katero se obračamo vsi ljudje tedaj, kadar potrebu- jemo pomoč, zadevo dobro uredila, v kolikor je že ni. In če je tako, kar bi želeli, po- tem naj ta primer ostan' kot dokument časa in med- sebojnih odnosov ljudi. CELJE: Rodilo se je 28 dečkov in 33 deklic. ŽALEC: Rojstev ni bilo. ŠMARJE: Rodil se je 1 deček in 2 deklici. SLOVENSKE KONJICE: Rodili so se 4 dečki in 5 deklic. CELJE: Poročilo se je 6 parov. Žalec: Zakonsko zvezo so skleni- li: DERČA Karol iz Dolenje vasi in SIBIIJV Zdenka iz Matk, ŠUPER Danijel in KOS Kristina oba iz Ponikve pri Žalcu, HRASTOVEC Marjan iz Sela pri Vranskem in IZLAKAR Jožefa iz Po- dvrha, PETEK Srečko in AVBRECHT Dragica oba iz Lipja, KOTNIK Ivan iz Za- bukovice in KOŠEC Bernar- da iz Ločice ob Savinji. ŠENTJUR: Poročilo se je 5 parov. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročili so se 4 pari. Zlato poroko sta praznovala JUG Albin in Marija iz Gostnc. SLOVENSKE KONJICE: Poročili so se: LAMUT Mirko iz Zreč in RŽMARIC Zlatka iz Gabrovelj, ŠLO- SER Stojan iz Bezine in LA- BOTAR Marija iz Loč, FI- JAVŽ Vladimir in BAJDA Darja oba iz Slovenskih Ko- njic, JANClC Ervin in NA- GODE Barbara oba iz Slo- venskih Konjic. CELJE: UmrU so: HOJNIK Ivan, 52, iz Zadobrove, REBER- NIK Jošef, 84, iz Klanca, JA- KLIČ Franc, 73, iz Celja, CE- NE FeUks 69, iz Šempetra, JERSINOVEC Ignacija, 61, iz Celja, PISEK Vincenc, 53, iz Marija Reke. PODKRAJ- SEK Martin, 56, iz Ostrožna pri Ponikvi, CETINA Franc, 82. iz Spodnjih Grušovelj, FRANKO Jožef, 47, iz Šem- petra, SKALE Frančiška, 69, iz Teharij, MECILVSEK Te- rezija, 71, iz Zg. Tinskega, SAMEC Franc, 74, iz Celja, AVDIC Terezija, 84, iz Klan- ca, CEPIN Janez, 42, iz Celja, LESKOVSEK Maks, 57, iz Celja, MAJCEN Janez, 42, iz Socke, TROHA Frančiška. 86, iz Begunj, PODGORŠEK Silvo, 79. iz Ponikve. KRA- MER Anton, 82, iz Nazarij, VODEB Alojz, 82. iz CJorice pri SlivTiici. ŽELEZNIK An- tonija, 78, iz Boštanja. SPI- TALER Stanislav. 59. iz Ce- lja, DEŽELAK Matevž, 63, iz Rečice, ROBIN Ivan, 78, iz Celja. ŽALEC: Umrli so: OSET Janez, 87, iz Drešinje vasi, MALO- PRAV Frančišek, 82, iz Pol- zele, LAP AN Amalija, 79, iz Dolenje vasi, SOKLiC Fran- čiška, 72, iz Polzele, SELEV- SEK Janez, 63, iz Migojnic, KORENT Jožefa, 74, iz Do- briše vasi, ŽELEZNIK Anto- nija, 71, iz Griž, TOMINSEK N^ija, 74, iz Pemovega, KVARTIC Ferdinand, 80, iz Dolenje vasi. ŠENTJUR PRI CELJU: Umrli so: LESKOVSEK Angela, 52, iz Slivnice pri Ce- lju, PLAHUTA Jakob, 76, iz Dobja, TANSEK Alojzija, 80, iz Tratne pri Grobelnem. ŠMARJE PRI JELŠAH: Umrli so: HOSTNIK Fran- čišek, 83, iz Strtenice, DOL- SAK Marija, 79, iz Spodnje- ga Sečovega, IVENKOViC Hema, 90, iz Zreč, OJSTER- SEK Marija, 61, iz Babne go- re, TOMAŽIC Marija, 90, iz Kozjega. SLOVENSKE KONJICE: Umrli so: JAVNORNIK Ivana, 82, iz Konjiške vasi, MAGERL Dušan, 44, iz Zreč, MAGERL Terezija, 40, iz Zreč, VRTOVEC Vladimir, 60, iz Skednja, LESKOVAR Anton, 71, iz Perovca, SO- VlC Franc, 50, iz Zgornjih Laž. ŠENTJUR: ZA VARNEJŠO HOJO Delavci Komupalnega podjetja iz Šentjurja so v dneh sneženja hitro poskrbeli za očiščene pločnike. Da je f>osvet potreben, dokazuje tudi tale fotografija, ki je nast^ pri čiščenju snega v novem šentjurskem jedru. K^ precej kubi- kov snega je bilo treba premetati, da je bila hoja pešcev varnejša, videz Šentjurja pa urejen. Skoda, da so ponekod zatajili lastniki individualnih hiš, ki neradi sUšijo o odloku, da je treba očistiti pločnike pred njihovimi hišami. Zato je bil marsikakšen padec pešca povsem odveč. MATEJA PODJED Ker nekatere OZD izplačujejo osebne do- hodke večje od predpisanih, bi bilo morda prav, če bi jih sponmili na tisti pregovor, ki pravi: Pokrij se s pravšnjo odejo, nikakor pa ne s premalo. Nekateri naši delovni kolektivi pa se že nekaj časa pokrivajo s preveliko. Pravijo, da jim je bolj toplo. Lahko pa se jim zgodi, da jim bo zaradi tega počasi prevroče, nakar se bodo znašli na hladnem. 14. stran - NOVI TEDNIK OBISKALI SMO KRAJEVNO $|| Veliko so naredili, fodi Krajevna skupnost Dobrna ni samo vas, po kateri nosi ime, marveč dosti več. To je območje, ki sega tja pod južne obronke Paškega Kozjaka in ki dosega svoje središče ob sotočju Dobrnice in Topliškega potoka. To ni samo zdravilišče, čeprav je kraj zaslovel prav zaradi njega, so tudi druge vasi in naselja, so ljudje, ki dajejo s svojim delom in življenjem temu območju značilen pečat razgibanosti in ustvarjalnosti. Krajevna skupnost Dobrna zajema poleg Dobrne še Lokovino, Pristavo, Zavrh, Brdce, Vinsko gorico. Vrbo, Strmec nad Dobrno, Parož, Klane, Loko ...Tu živi okoli 2150 ljudi, sicer pa meri 3168 hektarjev. Zdraviliško središče je zavarovano pred severnimi vetrovi, toda, navzlic temu so tu poletja blaga, celo nekoliko sveža, zato prijetno pribežališče pred močno pripeko. To območje se odlikuje po čistem zraku, me- gle skoraj ne poznajo. Bujno rastlinje. Dobrna je zaslovela zaradi svoje termalne vode, za- radi zdravilišča. Pravijo, da so dobmske toplice upo- rabljali že Rimljani, prav gotovo pa je, da so jih poznali slovenski naseljenci. Naselje so imenovali Toplice. Ne zaman. Sicer se Toplice prvič omenjajo 1414. leta, zdra- vilišče pa 1582. Na Dobrni so imeli nedeljsko šolo že 1832. leta, re- dno šolsko delo pa je zaživelo 1856. leta. Zdajšnja šola je od 1961. leta, ki je pozneje po zaslugi celjskega občinskega samoprispevka, dobila še novo telova- dnico. Pod skalnatim rtom, blizu sotočja Dobmice in Topli- škega potoka, stoji Marijina cerkev, ki se je nekdaj imenovala Marija na jezeru. Po tem bi lahko sodili, da je bila dolina svojčas zamočvirjena. Cerkev prvič ome- njajo 1567. leta. Ne samo Dobrna z lepim spomenikom padlim juna- kom v borbi za svobodo, celotno dobrnsko območje je spomenik bojev za svobodo. In tudi krajevni praznik, 16. februar, je vezan na dogodek iz narodnoosvobodil- nega boja. Ta dan je namreč prišla na to območje Štirinajsta divizija in bila težke boje na Brdcah. Tu je tudi spomenik padlim borcem. Razen tega je na Do- brni, na poslopju blizu novega hotela, spominska plo- šča, ki govori, da so nemški nacisti 31. julija 1944. leta na tem mestu mučili in ubili ranjenega partizana Petra Nemca. Prelomnico v življenje ljudi na Dobrni pa je prav gotovo prinesel novi hotel, ki so ga odprli lani pred koncem leta. Dobrna je lepa tudi pozi- mi. Zaradi zasneženih vrhov, ki jo obdajajo, zaradi zdravi- liškega parka in dreves, ki ustvarjajo v tem času skoraj pravljično razpoloženje, za- radi sprehajalcev, ki jih sneg ni zadržal v toplih hotelskih sobah, marveč iščejo svoje razvedrilo tudi na mehkih in belih poteh, med drevjem in . grmovjem, kjer ptice stikajo za hrano... zaradi vsega ti- stega, kar Dobrna je in po- meni. Je pojem zdraviliške- ga in turističnega življenja. Je tudi simbol polpreteklega časa. Semkaj je na svojem pohodu na Štajersko prišla Štirinajsta divizija in bila, tu- di v okolici Dobrne, težke boje. Spomini na tiste čase živijo v ljudeh, ki so jih do- življali in v spomenikih, ki stmijo... Že pri vhodu na Dobrno, je značilno hmeljišče. Hmelj je) doma tudi tu. Ne samo hmelj. V kmetijstvu prevla- duje živinoreja, sicer pa daje pomembne dohodke doma- činom tudi gozd. Na tem območju živi in de- la 158 pravih kmetov. Sicer pa je veliko takšnih domačij, pri katerih so gospodar ali drugi člani družine vezani na delo v tovarni. Okoli 350 kra- janov tega predela se vsak dan vozi na delo v Celje, Ve- lenje ... Doma je našlo svoj kruh dosti manj ljudi. Le okoli 170. Zdravilišče je naj- večja delovna organizacija v kraju in krajevni skupnosti, potem še nekaj trgovin, go- stiln in le malo obrtnikov. Premalo za potrebe. Avtoli- čar, mizar in trije prevozni- ki... niso zrcalo potreb. Obrt je torej slabo razvita. To je škoda, ker mnoge usluge iščejo tudi gostje, prav tako kot domačini. trgovina - kamen spotike Ce povprašate, kako je s trgovino, vas pogledajo po strani, kakor bi hoteli reči, kaj dregate v problem, ki je že dolga leta samo obljuba in niče več. Ce bi živeli na ra- čun obljub, bi imeli na Dobr- ni že veleblagovnico. Pa je ne .»potrebujejo, zato pa bi že- leli imeti le primerno samo- postrežno trgovino, pa naj se imenuje kakorkoli. Najbolje bi bilo, če bi imela domač prizvok. Zdaj spet obljublja- jo in te obljube so baje zapi- sane v načrtih, da bodo novo trgovino zgradili v 1982. letu. Potem bo ena dovolj, dve, kot sta zaaj, bosta odveč. Ob- ljuba je zapisana v srednje- ročnem načrtu. Bo zdaj dr- žala? lahko bi bilo več gostišč Da, morda vsaj toliko, kot jih je bilo nekoč, ko sta bili odprti še gostilni Arlič in Pri Korenu. Zdaj ne delata več. Pri Lovcu je vnovič zaživela. Po dolgem času. Zdaj dobro služi namenu in svojim go- stom. Je pa na tem območju še gostišče v Hudičevem grabnu. vendarle nova stanovanja Tu se je končno premakni- lo. Na Dobrni so letos dobili dva stanovanjska bloka in 16 družbenih stanovanj. V gradnji sta dva nova. Torej le korak naprej, čeprav bo še premajhen, kajti potrebe po stanovanjih so velike. Aktiv- ni pa so tudi zasebniki, ki tudi pridno gradijo. Odpira se tudi nov zazidalni okoliš proti vili Ružička. Najbrž pa ta ne bo edini. ceste, ceste... To je področje, kjer je vsaj doslej najbolj prišla do izraza solidarnost krajanov. To so dela, na katera so v resnici ponosni. Ne samo, da so kra- jani pri mnogih akcijah pri- spevali v denarju, tudi veči- no zemeljskih del so opravili sami s prostovoljnim delom. In potem še druge oblike so- lidarnosti. Te segajo v deseti- ne milijonov starih dinarjev. Na sto in več. Toda, kdo bi sešteval, saj zavesti, ki je prišla vselej do veljave, ni mogoče izraziti v številkah. To je vrednota, ki je vredna več kot dinar, četudi ga ne gre podcenjevati. Dolgo je trajalo, da so do- bili asfaltno povezavo med Dobrno in Crnovo. Tudi lju- dje iz Dobrne imajo veliko zaslug za ta dela, saj so bili sitni, opozarjali na nujnost del in še na kaj. Naenkrat se je odprla lepa povezava s Ša- leško dolino. Koroško... Dolg je nadalje seznam krajevnih cest, ki so jih ure- dili sami ali s pomočjo pripa- dnikov celjske garnizije JLA. To še zlasti velja za ce- sto Dobrna-Zavrh. In potem so tu še krajevne ceste: Kač- nik-Slapnik, Kačnik-Sko- dovnik, Creskova-Golob. To cesto so uredili skupaj s so- sednjo krajevno skupnostjo v Strmcu pri Vojniku. Dela še niso končana. Nadaljevali in končali jih bodo spomla- di. Potem Brdce-Kamšak. Dela so zajela tudi središče Dobrne, kjer je šlo tudi za asfalt, kot proti vili Ružički in podobno. Seveda pa je pri vseh teh delih vodila akcijo poleg re- žijskih odborov krajevna skupnost, ki je tudi pomaga- la z denarjem in še drugače. Tudi Gozdno gospodarstvo Celje ni stalo ob strani, zlasti na predelih, ki so zanimivi zaradi izkoriščanja gozdov. tudi vodovodi Podobno kot za ceste, so tekle delovne akcije, zbira- nje sredstev in podobno za gradnjo krajevnih vodovo- dov. V akcijah so sodelovali vsi v krajevni skupnosti in ne samo tisti, ki so čakali, da jim voda priteče iz pip. Veli- ka je bila akcija na Lokovini, prav tako na Klancu. Dela še niso končana. So še nekateri predeli, kamor bodo napelja- li vodovodne cevi in uredili rezer\'oarje. čistilna naprava Gradnja čistilne napn za vso kanalizacijo DobriK tik pred zdajci. Gradbenai la so končana, zdaj čalcajo še na opremo. Kljub zamu ki nastaja, se na Dobrni v« lijo te pridobitve, saj jim liko pomeni. Naložba pj poceni, veljala bo okolij milijonov novih dinarjev dobrna je turistični kraj Dobrna je zaslovela zai zdravilišča, ki ima za s več kot 350 let organizii ga dela. Turizem pa je d tu tudi sicer. Gradnja novega hotel so ga odprli pred letom je prinesla v to življenje vo prelomnico. Odprla j( ve vidike, ne samo kolei zdravilišča, marveč vsej brni in tej krajevni sku sti. To je dejstvo, ki s domačini dobro zav« Zato ni naključje, če si na vsakem koraku in pr kem pomenu o turističr hodnosti opozarjajo n snejše medsebojno so vanje. Tega se še poseb vedajo v zdravilišču, sa] vijo, da si tudi zdraviližl turizma ni mogoče preda ijati brez kraja, brez da ki ga daje kraj in bi ganJ še dajati. Se v večji me^ da, bolj usklajeno. Turil je lahko uspešen samota ko bo celovit, enoten. Zanimivo je, da na nuji večjega skupnega del« vseh področjih družb^ življenja opozarjajo ti» krajevni organizaciji So« stične zveze. Poleg dveh novih blokov rasejo že nova stanovanja. Močno jih potrebujejo. Ta posnetek ne potrebuje podpisa NOVI TEDNIK - stran 19 flOST DOBRNO ^a jih še prav tako dosti nalog ilika avla novega hotela na Dobrni je postala pravcati tovni salon. Razstave se kar vrstijo F zdravilišču bodo letos eli okoli 120.000 nočitev stov. Ob koncu septembra cjih imeli v primerjavi z tskim letom za 22% več. Eultati novega hotela se že fejo, čeprav bo bitka za tr- ite, za ponovno uveljavi- > Dobrne, zlasti v tujini, ijala še nekaj časa. Dobrna v preteklosti tudi sama od- bnjala tuje goste, ker se je i'edala, da nima ustreznih enočitvenih in drugih logljivosti. Novi hotel je inesel nove pogoje tudi na področje. Zdaj gre za to, ijih spoznajo v širšem sve- . kajti sloves o zdravstve- uslugah je star. Zdaj bo nu treba dodati še druge- »hotelskega. To pa je seve- 1 pot, ki je ni moč opraviti z noč. Pomembno vlogo pri uve- 'ntvi turizma v kraju ima oljšanja kvalitete storitev in prilagajanje delovnega ča- sa v obratovalnicah potre- bam zaposlenega prebival- stva. - gostinstvo: Potrebno bo spodbujati preurejanje go- stinskih kapacitet v pripravo in prodajo hrane, izboljšati ponudbo, v vedno večjem številu oddajati turistične sobe ter pospeševati investi- cije v gradnje gostinskih lo- kalov. Zaradi širokih možnosti zaposlitve delavcev na zača- snem delu v tujini v naši ob- čini bomo nudili pomoč in nasvete interesentom glede izbora poslovnega predmeta, investicij, najemanja kredi- tov, dopolnilnega izobraže- vanja, načinov pridobivanja gradbenih in lokacijskih do- voljenj in drugo. Za delavce na začasnem delu v tujini bo v času od 22. 12. 1980 do 31. 12. 1980 na sedežu skupščine občine Šmarje pri Jelšah delovala informacijska pisarna, kjer bodo lahko dobili potrebne informacije v zvezi z zaposlo- vanjem in urejanjem uprav- nih zadev. V tem času bodo imeli občinski upravni orga- ni uradne ure za delavce na začasnem delu v tujini vsak delovni dan od 7. do 14. ure, v sredo pa od 7. do 16. ure. Enako bodo poslovali tudi krajevni uradi na območju občine. V toku so priprave za mož- nosti letovanja naših otrok in mladine v Biogradu na moru. Tu bodo dobili pred- vsem po letu 1981 v večjem številu možnosti letovanja in ostalih rekreacijskih bivanj s kompletno oskrbo mnogi delavci z družinami, šolska mladina in socialno ter zdravstveno šibkejši otroci. Želimo, da bi naši občani, ki žive in delajo v tujini se kar najbolj spoznali z razvo- jem in programi svoje matič- ne krajevne skupnosti. Su- gerirali smo krajevnim skup- nostim, da ob sodelovanju družbenopolitičnih organi- zacij skličejo po lastni preso- ji na razgovore svoje občane, delavce na začasnem delu v tujini ob času njihovega do- pusta. Z obiska v celjski občini: tovarnar in prijatelj naših delavcev iz Guesloha Otto Lorenz (skrajno levo) in ob njem slovenska učiteljica Danijela Cegovnik v razgovoru s predstav- niki celjske občine. Foto:MB MOZIRJE: DOBRODOŠEL DOMA! Občina Mozirje, kot vam je poznano, obsega celotno Zgornjesavinjsko doli- no. Njeno glavno naravno bogastvo je gozd in kmetijstvo, odlikuje pa se tudi z izjemnimi naravnimi lepotami. V občini se zaradi navedenih danosti intenzivno razvija lesno-predelovalna industrija, s tem vzporedno pa tudi spremljajoče dejavnosti. Veliko pozor- nost pa dajemo tudi razvoju kmetij- stva - zaradi pridelovanja hrane in tu- rizma, tako zimskega kot letnega. V zadnjem desetletju smo na po- dročju lesno-predelovalne industrije naredili velike premike. Zgradili smo poleg centralne žage tovarno ivernih plošč, posodobili tovarno za izdelavo stavbnega pohištva; zgradili centralno sušilnico lesa in še kaj, v letošnjem letu pa smo zgradili in dali v pogon tovarno pohištvenih sklopov. Iz tega se vidi, da so dosedanja vla- ganja bila nujno potrebna v svrho višje stopnje predelave in finalizacije lesa. Naš cilj je končni proizvod, ki bo našel svoje mesto ne samo na domačem, pač pa tudi na tujem tržišču. Zelo uspešno se danes na tujem tržišču pojavlja • Smreka« s svojim programom vi- kend hiš. Za razvoj kmetijstva so v teh letih bila namenjena velika družbena in za- sebna sredstva. Prešli smo od klasič- nega načina kmetijske proizvodnje na modernejšo specializirano proizvod- njo, ki daje danes znatne viške hrane. Na tem prostoru letno pridelamo kar 8 milijonov litrov mleka, nad 500 ton go- vejega mesa, nad 1000 ton brojlerske- ga mesa in 13 milijonov jajc, razen tega pa še nekaj tržnih viškov hmelja, ribe- za in kvalitetne plemenske živine. V tem času smo modernizirali nad polo- vico kmetij, nadalje skoraj vse višin- ske kmetije povezali s cestami, jih elektrificirali, v zadnjem času pa po- spešeno zgrajujemo telefonsko omrežje. Z doseženimi uspehi v kmetijstvo! in lesno-predelovalni industriji smo za- dovoljni, vendar nam ti dve panogi nikdar doslej nista dajali dovolj in raz- novrstnih delovnih mest. Zato smo v zadnjih desetih letih pričeli intenzivno razvijati modno-konfekcijsko indu- strijo, kovinsko-predelovalno indu- strijo in elektro industrijo. Danes nam ta industrija zaposluje okrog 1000 de- lavcev s tem, da ima dobre možnosti nadaljnjega razvoja. Kar v letošnjem letu sta bili zaključeni dve pomembni investiciji - proizvodni hali v Elkroju in Kovinarstvoi. Glede na izjemne naravne lepote in danosti želimo v prihodnje pospešeno razvijati turizem. Doslej na tem po- dročju nismo veliko naredili, čeprav je v tem času bil zgrajen rekreacijski zimskoturistični center Golte s celot- nim Spletom vlečnic. Zavedamo se, da hitrejšega gospo- darskega razvoja ne more biti brez ure- jenega urbanističnega planiranja in ra- zvitega komunalnega gospodarstva. Zato smo temu področju vselej name- njali veliko pozornost. Danes obstajajo za vsako večje, strnjeno naselje urba- nistični načrti ali ureditve. Le-te mora- mo spoštovati vsi v interesu bodočih, prihajajočih generacij. Vprašanju vračanja naših ljudi iz tu- jine namenjamo sicer stalno pozor- nost, vendar imamo ob tem manjše uspehe. Želimo, da se vsi vrnete domov, med svoje ljudi. Mi računamo z vsemi, zato vas prosimo, da ob priliki obiska svoj- cev izrazite svoje potrebe tako z vidika nastanitvenih kot zaposlitvenih ho- tenj, da bomo lahko z vami računali. O teh zadevah se lahko pri ustreznih ob- činskih službah zanimajo v vašem imenu vaši sorodniki. V kolikor boste iskali ustrezne informacije ob priliki vašega obiska v domovini se lahko obrnete na strokovne službe občine vsak delovni dan, razen sobote od 6. do 14. ure. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj OPTIK JANEZ GOBEC Pravzaprav Janez Gobec iz Rogaške Slatine še danes točno ne ve, kaj ga je pope- ljalo v tujino. Mlad je bil te- daj, delal je kot kvalificirani delavec v Litostroju, željan je bil sveta, izkušenj. Najbolj pa so ga mikali jeziki, privla- čila ga je francoščina. Pa se je odpravil in odšel v tujino. Najprej v Nemčijo, nato še v Francijo. Dvanajst let je de- lal na tujem, vseskozi pa je delal v optični industriji. Zadnja leta je delal kot servi- ser za optične aparate. Pa ga je zamikalo, da bi to stroko bolje spoznal. Zavedal se je, da mu predvsem teoretične- ga znanja iz optike manjka, poleg tega pa se je počasi jel pripravljati na povratek v domovino. Zato se je še med delom v tujini vpisal na Šol- ski center Borisa Kidriča v Celju in počasi delal izpite za optika. Bilo je naporno, saj je moral prihajati na izpite iz tujine v Celje, vendar je Jože Gobec vztrajal in uspešno zaključil šolanje. Ko je tako opravil še zad- njo preizkušnjo in si s šolo pridobil ustrezno teoretično znanje, se je Jože odločil, da se bo vrnil domov. Ni mu bilo lahko, ko se je vračal v Rogaško Slatino, kajti zapu- ščal je delo, ki ga je imel rad, zapuščal je številne znance in prijatelje, puščal je del živ- ljenja, ki mu je vrisalo globo- ke in neizbrisne brazde v za- vest in značaj. Vendar je bilo domotožje vendarle prehu- do. Zato se je vrnil domov. »Pred štirimi leti sem se vrnil domov,« pripoveduje sedaj Jože Gobec. »Saj mi je bilo po svoje lepo v Nemčiji, pa pozneje v Franciji. Ven- dar pa sem bil v tujini vedno samo tujec. To je bridka re- snica, ki pa jo vsak, ki dela ali je kdajkoli delal na tujem, še kako občuti.« Se pred dokončno vrnitvi- jo domov si je Jože Gobec pričel urejati vse potrebno za to, da bi v Rogaški Slatini odprl optično delavnico. Sam pravi, da so mu šli na občini v Šmarju zelo na roko in da so mu pomagali, ko je urejal potrebno dokumenta- cijo. Dobil je lep lokal na Zdraviliškem trgu v Rogaški Slatini in si uredil sodobno in moderno opremljeno op- tiko. »Pričakoval sem,« pravi Jože Gobec, »da bom imel na začetku težave. Pa jih re- snično nisem imel. Ker sem še v tujini opravljal razne servise za optične aparate, tudi v Jugoslaviji, sem poz- nal veliko ljudi pri nas in oni so poznali mene. Posebej po- membno je bilo, da sem poz- nal mnogo okulistov. Tako je moje delo steklo brez zadrž- kov in moram reči, da sem zelo zadovoljen.« Jože Gobec je postal zelo priznan in tudi iskren optik, h kateremu prihajajo ljudje iz mnogih, tudi oddaljenih krajev Jugoslavije. Znan je po svojem temeljitem stro- kovnem delu, delavnico ima opremljeno s številnimi zelo modernimi aparaturami in kar je najpomembnejše - še vedno se uči. Sledi vsem no- vostim v optični industriji, vedeti hoče, kaj je novega in kako lahko strankam še bolj ustreže. To pa je tisto, kar stranke od strokovnega der lavca tudi pričakujejo. DAMJANA STAMEJCiC r VELENJE: DO LETA 1985 ŠE 5 VRTCEV Število prebivalcev v naši občini se že približuje 38.000, celotni prihodek je v prvem polletju letošnjega leta znašal 16.558,867.000 din in ga je ustvarilo 23.753 delavcev, zaposlenih v Rudarsko-elektroenergetskem kombinatul' v Gorenju, grad- benem podjetju Vegrad, v Rudarskem šolskem centru, v To- varni usnja v Šoštanju, v trgovskem podjetju ERA, v delovni organizaciji Veplas, v Modnem salonu, v Komunalno-obrtnem centru, v Zavodu za urbanizem, v Projektivnem biroju in tudi zasebni obrtniki. Število obrtnikov v občini tadnje čase nara- šča, danes jih imamo že več kot 400. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini znaša 8770 din, v sami energetiki (Rudnik lignita Velenje in Termoe- lektrarne Šoštanj) pa celo 12.441 din. Vzporedno z gospodarstvom bomo, tako kot v preteklosti, razvijali tudi družbene dejavnosti. Štirim centralnim osnov- nim šolam v Velenju se bo v prihodnjem letu pridružila še peta in do konca srednjeročnega obdobja še šesta. V letu 1983 bo predvidoma zgrajena tudi glasbena šola. Celodnevno osnovno šolo letos obiskuje 20% vseh šoloobveznih otrok. Naša občina se vključuje v mrežo šol usmerjenega izobraževanja v Sloveniji z rudarsko, kovinarsko, elektro, računalniško in družboslovno usmeritvijo. Do konca leta 1985 bomo v organizirano družbeno varstvo vključili 40% otrok, saj planiramo, da bomo v petih letih zgradili 5 novih vrtcev za 280 otrok. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo predvidoma zgradili 2000 stanovanj, od tega 1500 v družbeni in 500 v individualni gradnji. Individualna stanovanjska gradnja je možna po sprejetih zazidalnih načrtih in po določilih odloka o urbanističnem redu. V tako imenovanih »obrtniških conah« pa je mogoče graditi stanovanjske hiše z obrtnimi delavnicami; v soglasju s krajevno skupnostjo pa tudi drugje. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje lahko pridobite tako, da si sami priskrbite vse ustrezne dokumente, kar traja največ dva meseca. Investitor se lahko odloči tudi za drug način, da mu ta dovoljenja v dvajse- tih dneh priskrbi Zavod za urbanizem, seveda proti plačilu. V občini velja dogovor o obvezni gradnji poslovnih prosto- rov v pritličnih in kletnih etažah stanovanjskih blokov. Ti prostori so primerni predvsem za manjše obrtno-storitvene dejavnosti in jih je že sedaj zgrajenih mnogo več, kot je intere- sentov za njihov odkup. Informacije o nakupu teh lokalov lahko dobite pri gradbenem podjetju Vegrad ali pri Samou- pravni interesni stanovanjski skupnosti. Kljub temu, da se rast zaposlovanja umirja, je še vedno veliko možnosti zaposlitve v različnih gospodarskih dejavno- stih in poklicih. Delovne organizacije v občini Velenje so pripravljene zaposliti kvalificirane elektrikarje, rudarje, zi- darje, tesarje, orodjarje, varilce, ključavničarje, mizarje. Poleg tega so nezasedena tudi dela, ki zahtevajo višjo in visoko strokovno izobrazbo. Možnost zaposlitve pa imajo tudi priu- čeni delavci in tisti, katerih izobrazba ustreza opravljanju del in nalog ozkega profila. V interesu občine je, da čimbolj razvije drobno gospodar- stvo, zato se lahko pri Združenju obrtnikov Velenje pozani- mate, kakšne so možnosti za pridobitev obrti. Vse željene informacije v zvezi z vrnitvijo v domovino, z zaposlitvijo ali gradnjo, lahko dobite pri upravnih organih Skupščine občine Velenje: ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne ter ob ponedeljkih in sredah popoldne; pri Občinski skupnosti za zaposlovanje Velenje ter pri Združenju obrtnikov Velenje pa vsak dan dopoldne, razen sobote in nedelje. Občin- ska konferenca SZDL Velenje bo v sodelovanju z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje. Združenjem obrtnikov. Izvršnim svetom ter Oddelkom za gospodarstvo Skupščine občine Vele- nje, v petek, 26. 12. 1980, ob 16.00 uri, v stavbi sodišča in družbenopolitičnih organizacij Velenje, Prešernova 1, organi- zirala razgovor z dela /ci, začasno zaposlenimi v tujini. Ker je beseda neposrednejša od vsake druge informacije, vas va- bimo, da se razgovora udeležite. ŽALEC: Večina naših delavcev, ki so na zača- snem delu v tujini bo pričakala novo leto v krogu svojcev in znancev. Neka- teri bodo izkoristili dneve novoletnega dopusta tudi za urejanje ostalih zadev, zato želimo s tem prispevkom vsem našim rojakom, ki so na začasnem de- lu v tujini v kratkih orisih predstaviti občino, predvsem z vidika nadaljnjega razvoja gospodarstva. Ker pa se mnogi po vrnitvi iz začasnega dela v tujini odločajo za gradnjo ali adaptacijo sta- novanjskih objektov smo v prispevku opisali tudi nekatere postopke za pri- dobitev potrebne dokumentacije. Upamo in želimo, da bodo sicer okr- njene informacije kljub temu dale do- ločen vpogled v naša načrtovanja, ob- javljeni postopki za pridobitev novih dovoljenj pa marsikomu skrajšali ne- potrebno pot. RAZVOJNE USMERITVE V NA- SLEDNJEM SREDNJEROČNEM OB- DOBJU Ce izhajamo iz temeljnih razvojnih usmeritev družbenoekonomskega ra- zvoja občine v letih 1981-1985 bo v naslednjem obdobju težina aktivnosti usmerjena na: -% nadaljnjem uveljavljanju in po- glabljanju socialističnih samouprav- nih družbenoekonomskih odnosov - nadaljnji krepitvi izvozne sposob- nosti gospodarstva in zmanjšanju uvozne odvisnosti - pospeševanju in dolgoročnem or- ganiziranju proizvodnje hrane in sta- bilnejši preskrbi prebivalstva - usmerjanju naložb v takšne pro- grame, ki zagotavljajo najvišjo dohod- kovno učinkovitost Glede na osnovna izhodišča razvoja bo v naslednjem srednjeročnem ob- dobju: - stopnja rasti družbenega proiz- voda rasla 5% realno, tako, da bo DP znašal povprečno letno 3.976,000 din. - osnovni nosilec gospodarske rasti bo nadalje ostala industrijska proiz- vodnja, ki bo rasla 6% letno in kmetij- ska proizvodnja z 4% ob 2-3% poveča- ni produktivnosti dela - zaposlovanje bo naraščalo po stopnji 2-2,5%, tako, da bo mogoče pokriti potrebe 2300 delavcev ob pla- niranem letnem dele /nem kontingen- tu 460 delavcev - izvoz bomo povečali za 10% letno, uvoz pa se bo povečal za 5% Prioritetne industrije v tem prete- klem obdobju bodo naslednje: - izgradnja regijske mlekarne pri TOZD Hmezad Žalec - investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo - nadaljnja izgradnja kmetijskih strojev v SIP Šempeter - izgradnja farme prašičev - prestavitev proizvodnje v Juteks Žalec - razširitev proizvodnje v Aero TOZD Kemija Šempeter - razširitev in modernizacija obra- tov v Ferralitu. Poleg prioritetnih nalog pa ne bomo zanemarjali dejavnosti trgovine in go- stinstva, temveč bomo širili prodajne in skladiščne kapacitete v Žalcu, Pre- boldu in Levcu ter v obrobnih prede- lih občine. MALO GOSPODARSTVO Na področju malega gospodarstva se bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju zavzemali za še hitrejši in učinkovitejši razvoj s ciljem zagotovi- tve potreb združenega dela in obča- nov. Se nadalje bomo stimulirali ra- zvoj obrti z ustreznejšo davčno politi- ko, politiko določanja cen, kreditno politiko in zagotavljali lokacije za ra- zvoj obrti. Prednost pred vsemi pa bo- do imele deficitarne obrtne dejavnosti, te pa so: zidarstvo, fasadarstvo, tesar- stvo, instalaterstvo, za vodovodno in plinsko napeljavo, centralno kurjavo in klima naprave, elektroinstalater- stvo, popravilo motornih vozil, stavb- no in pohištveno mizarstvo, šiviljstvo, krojaštvo in pletiljstvo, čevljarstvo, fri- zerstvo itd. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV LO- KACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA GRADNJO Na podlagi znane parcelne številke je potrebno ugotoviti ali je na predvi- deni parceli možna gradnja. Informa- cije daje Zavod za načrtovanje ali Ob- činski sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Žalec. V kolikor je na predvideni parceli možna gradnja je potrebno vložiti v ^rejemni pisarni Skupščine občine Žalec vlogo za ugotovitev zazidljivosti zemljišča. Vlogi za ugotovitev zazidlji- vosti zemljišča je priložiti: mapno ko- pijo (Geodetska uprava Žalec), zemlji- ško knjižni izpisek (Zemljiška knjiga pri Temeljnem sodišču. Enoti v Žalcu). POSTOPEK ZA IZDAJO DOVOUE- NJA ZA ADAPTACIJO V sprejemni pisarni Skupščine obči- ne Žalec je potrebno dvigniti vlogo za adaptacijo, ki ji je potrebno priložiti mapno kopijo (dobiti jo je mogoče na Geodetski upravi v Žalcu) in zemljiško knjižni izpisek (dvigniti ga je mogoče v Zemljiški knjigi). Na podlagi tako vložene vloge se opravi terenski ogled (po potrebi), kjer se ugotovi v nadaljnjem postopku, s kakšnimi soglasji in dokumentacijo je potrebno vlogo dokompletlrati. O do- polnitvi vloge in o nadaljnjem postop- ku je stranka pismeno obveščena. KAKO PRIDOBITI OBRTNO DOVO- IJENJE Za opravljanje obrtnih in drugih go- spodarskih dejavnosti lahko usta- novijo samostojni obrtniki obratoval- nice. Obrtno dovoljenje lahko dobi kdor izpolnjuje naslednje pogoje: - da je opravilno sposoben - da ni v delovnem razmerju - da ima strokovno izobrazbo oz. strokovno usposobljenost, ki je dolo- čena za opravljanje dejavnosti - da mu ni s pravnomočno odločbo sodišče prepovedalo samostojno opravljanje določene dejavnosti oz. poklica - da ima poslovni prostor, razen v primerih, ko ta ni potreben - da je poravnal vse zapadle davke in druge obveznosti - da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje Vsa napotila v zvezi z ustanovitvijo obrtne dejavnosti daje Komite za druž- benoekonomski razvoj in družbeno planiranje pri SO Žalec. NOVOLETNI RAZGOVORI Vsem delavcem na začasnem delu v tujini, ki bodo na praznovanju novega leta v domovini priporočamo, da se ob priliki prihoda povežejo s svojo kra; jevno skupnostjo. Krajevne skupnosti v občini so zadolžene za izvedbo novo- letnih razgovorov, ki bodo organizira- ni od 20. decembra dalje. Na razgovo- rih bodo podane vse informacije in na- potila v zvezi s položajem delavcev ob stalni vrnitvi z začasnega dela; možno- sti zaposlitve, možnosti odpiranja za- sebne obrti, vzgoje in varstva svojib otrok itd. V primeru potrebe oz. interesa kra- jevne skupnosti bodo na razgovoru so- delovali tudi predstavniki občinskih organov. KDAJ BOSTE LAHKO UREJEVALI UPRAVNE ZADEVE Občinski upravni organi delajo: - ob ponedeljkih in sredah od 6.-1'' ure - ob torkih in četrtkih od 6.-14. ure - ob petkih od 6.-12. ure - ob sobotah (dežurna služba za naj- nujnejše zadeve) od 7.-12. ure - 1., 2., 3., in 4. januarja občinsk' upravni organi ne delajo. Upravna zgradba Skupščine občin^ Žalec je v Ulici Savinjske čete (cesta za Griže). Tisti, ki se bodo vrnili za stalno, ma- rajo prijaviti vrnitev takoj po prihodjJ na Oddelku za notranje zadeve, ostal| pa so dolžni prav tako prijaviti svo) prihod Oddelku za notranje zadeve a'' skupnosti za zaposlovanje. Sicer pa bodo tisti, ki jim bo to trebno, lahko v dneh pred prazniki j!^ po njih podaljšali veljavnost potnih stov oz. jih zamenjali, zamenjali ose^ ne izkaznice, če je njihova veljavni že potekla, priskrbite si lahko različ'\ izpiske iz matične knjige, zamenja'^ ali podaljšate veljavnost vozniških oO' voljenj ter uredite druge zadevo. jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 CELJE POMEMBNA PRIDOBITEV liova točilnica v Kolodvorski restavraciji v zadnjem času se nove pridobitve na gostinskem področju v Celju in širšem območju kar vrstijo. V pe- tek, 5. decembra, dopoldne je riajstarejša delavka v celj- jlii Kolodvorski restavraciji, Ljuba Jošt, izročila namenu povsem preurejeno točilnico jn tako opozorila, da je kon- čana prva faza preureditve {Colodvorske restavracije. Sicer pa je o.pomenu tega dela in nekaterih načrtih na slavnosti govorila namestni- ca predsednika delavskega sveta TTG TOZD Gostinstvo Celje, Marjana Timpran. Z ureditvijo točilnice, ki je nastala iz prejšnje in tudi prve gostinske sobe, je Celje bogatejše za lep in sodoben gostinski objekt. Nova pri- dobitev pa je seveda zlasti v ponos kolektivu kolodvor- ske restavracije in celotne te- nneljne organizacije, saj je pomembno naložbo, v vre- dnosti okoli štiri milijone di- narjev, izvedel z lastnimi sredstvi. To pa je tudi dokaz, I da so se člani te enote marsi- čemu odrekli, da so uspeli želje spraviti v okvir realno- sti in da je tudi majhen ko- lektiv pomemben dejavnik napredka v sredini, kjer živi in dela. In ne nazadnje, tudi s to delovno zmago so si utrdi- li svojo socialno varnost. Nova točilnica je zdaj dosti večja, v njej je nova oprema, počutje povsem drugačno. Ne samo gostov, tudi delav- cev v njej. Sicer pa je obnov- ljena točilnica tudi prvi po- goj za modernizacijo celotne Kolodvorske restavracije, ki od 1968. leta ni doživela no- benih sprememb. Nova vla- ganja so bila torej nujnost, in zdaj postajajo še bolj. Na vrsti je druga in končna faza del. Zajela bodo preure- ditev obeh kuhinj. Iz dveh bo nastala ena, večja in mo- dernejša. Uredili bodo samo- postrežno linijo, uredili re- stavracijske prostore itd. Načrt, ki ga hočejo uresničiti čez eno leto in ki bo veljal okoli 45 milijonov dinarjev. Sredstva bodo pridobili z združevanjem, tudi z bančni- mi posojili in lastnim dele- žem. Zlasti pri združevanju pričakujejo večjo pomoč pri železničarjih. Ob koncu teh del se bo znatno povečala zmogljivost v kuhinji, saj bodo poslej na- mesto 2500 pripravili kar 6000 toplih malic in namesto 500 že okoli 700 kosil. Za vse to je povpraševanje. Številke temeljijo na trdnih osnovah. In ne gre samo za to, mar- več prav tako za uvedbo no- ve tehnologije, za boljšo po- strežbo, za neprimerno bolj- še delovne pogoje delavcev v Kolodvorski restavraciji... skratka, za vse tisto, čemur pravimo napredek. Kolektiv celjske Kolo- dvorske restavracije ima okoli 90 članov. Njegovo de- lo se ne končuje samo v re- stavraciji na celjski železni- ški postaji, marveč imajo svoji enoti še pri Avto Celje in Prevozništvu in prav tako skrbijo za dobro delo Pirše- vega doma nad Mislinjo. Skratka pomembna enota v okviru TTG TOZD Gostin- stvo Celje. M. BOZiC MARJANA TIMPRAN je vo- dja strežbe v celjski Kolo- dvorski restavraciji, sicer pa hotelski tehnik. Dobrih enajst let je, odkar se je za- pisala gostinstvu. »To delo me je prevzelo, in čeprav ni lahko, tudi zaradi deljenega časa, tudi zaradi družine... mu bom ostala zvesta,« je poudarila. NOV PROSPEKT ROGLE Ob otvoritvi novega hotela Planja na Rogli je kolektiv kovaške industrije Unior iz Zreč izdal tudi lep barvni prospekt, ki predstavlja ne samo novi hotel, marveč tudi vse prednosti rekreacijsko-turističnega centra na Rogli. Tekstualni del opozarja na turistične in rekreacijske prednosti Zreškega Pohorja, ki prihajajo do veljave ne le v zimskem času, tedaj, ko je na višku sniučarska sezona, marveč tudi v drugih letnih časih, saj ta »zeleni otok Slovenije postaja zatočišče za ljudi, utrujene od hitrega tempa življenja in onesnaženih urbanih središč...« Prospekt posreduje tudi štirinajst lepih barvnih fotografij in ne nazadnje zemljepisno lego Zreč in Rogle ter njuno povezanost s svetom. Na posnetku: novi hotel Planja na Rogli na dan otvoritve, v petek, 28. novembra OHRANJENA TRADICIJA Tradicija je ohranjena. Celjska turistična zveza je tokrat izdala že sedmo leto zapored Turistični koledarček in informator. Zdaj seveda za 1981. leto. Zanimiva publikacija. Lahko bi skoraj zapisali, da sodi v vsako hišo. Ne gre samo za koledarski del, temveč veliko bolj za drugi, ki nam s turističnega vidika predstavlja celotno celjsko območje in posega še posebej med kulturne spome- nike v občinah, popelje v vse muzeje, opo- zori na zakladnico v Radmirju, poudarja spomenike NOE in še zlasti Joštov mlin, Trebče, Graško goro itd. Pomemben je opis planinskih postojank in planinskih krožnih poti in nekaterih izle- tov, nadalje nas seznanja s smučarskimi vlečnicami in žičnicami, ribolovom in lo- vom, z zdravilišči in bazeni, posebej s celj- skim Mestnim parkom, kmečkim turi- zmom, tudi s 75-letnico Turistične zveze Slovenije, s turističnimi kraji na celjskem območju in z vrsto drugih zanimivih podat- kov, ne nazadnje z nekaterimi recepti, prire- ditvami itd., itd. Kot vse dosedanje je tudi ta Turistični koledarček-informator uredil prof. Zoran Vudler ob pomoči številnih sodelavcev. MB PIONIRSKA KONFERENCA MENTORJEV MANJKA Razpravljali tudi delegati pionirskih HS Razvoj družbenih odnosov neprestano spreminja tudi razmere in delo v Zvezi pio- nirjev, tej najširši vzgojni in patriotični frontni organiza- ciji r;aših najmlajših. Z raz- vojnimi spremembami pa se spreminja tudi vloga pionir- jev ter delo z njimi, ki posta- ja vse bolj odgovorna in po- membna naloga odraslih. V zvezi socialistične mla- dine Slovenije posvečajo prav zdaj veliko pozornosti dogovorom in javnim raz- pravam o vsebinskih in orga- nizacijskih vprašanjih na- daljnjega razvoja pionirske organizacije. Tudi celjska Občinska zve- za prijateljev mladine in ob- činska konferenca Zveze so- cialistične mladine Celje, sta preteklo sredo organizirali in vodili problemsko konferen- co na temo: Vsebinska in or- ganizacijska vprašanja na- daljnjega razvoja Zveze pio- nirjev Jugoslavije. Pionirska konferenca je potekala v pionirskem domu Cvetke Jerinove. Poleg šte- vilnih pionirjev-delegatov iz celjskih osnovnih šol in kra- jevnih skupnosti, so se tega delovnega srečanja udeležili tudi predstavniki občinskih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, družbeno- političnih organizacij, peda- goški delavci oziroma men- torji ter mnogi drugi, ki se s problemi in delom naših naj- mlajših vsakodnevno sreču- jejo. Po uvodnih mislih Ivice Fišerjeve, predsednice Ob- činske zveze prijateljev mla- dine Celje, so pionirji-dele- gati pogumno spregovorili o sedanjem delu, pomanjklji- vostih in težavah pri delu nji- hove organizacije. Poudarili So pomanjkanje mentorjev, spregovorili o nejasnih nalo- gah in možnostih pri njiho- vem vključevanju v samo- upravljanje, med drugim pa izrazili tudi željo in potrebo po drugačnem, večjem in so- dobnejšem pionirskem do- mu, kjer bi vse svoje sposob- nosti in nagnjenja lahko boljše razvijali. Tudi delegati pionirskih hišnih svetov so sodelovali v razpravi in pou- darili neprimernost prosto- rov, v katerih se shajajo ter potrebo po stalnem sodelo- vanju s krajevno skupnostjo, o pripravljenosti starejših v hišnih skupnostih, kjer živi- jo, pa so bile ocene pionirjev različno spodbudne. Zadnja pionirska problem- ska konferenca je predvsem pokazala, kako moramo na- daljevati delo v pionirji, da bo Zveza pionirjev takšna organizacija naših otrok, v kateri se bodo ob igri, delu in ustvarjalnosti, vzgajale in utrjevale socialistične last- nosti za aktivno udeležbo v našem družbenem življenju. M. AGREZ RAZSTAVI V CELJU IN NA DOBRNI - V mali galeriji Turističnega društva v Celju, Tomšičev trg, je ves december odprta razstava akvarelov Ljubice Ščuka. V avli novega hotela na Dobrni pa razstavlja svoja dela v olju Janko Orač-Caro. PREDAVANJE - V organizaciji Turističnega druš- tva Celje bo danes, v četrtek, 11. decembra, z začetkom ob 17.00 uri, zanimivo predavanje, na katerem bo aka- demski slikar in restavrator prof. Viktor Povše v sliki in besedi predstavil restavrirane umetnine na celj- skem območju. Predavanje bo v društvenih prostorih na Tomšičevem trgu. WEEKEND V PORECU - Januarski izlet, 9. in 10. januarja 1981, celjskega Turističnega društva bo vodil na dvodnevni vikend v Poreč. Se ENA RAZSTAVA - V kulturnem centru v Vele- nju je do 16. decembra odprta razstava plaket, medalj in plastik akademskega kiparja Vladimirja Stovička. TUDI VEČJI ZNESKI NA ENEM ČEKU Za vse imetnike tekočih računov je Ljub- ljanska banka pripravila novost. Doslej ste lahko z enim čekom prenesli največ 3.000 dinarjev, kar je za poslovni svet majhen znesek. Kadar je vsota večja, je potrebno napisati več lističev in potem še hiteti v banko po nov čekovni snopič. Kar je bilo precej zamudno. Zato je Ljubljanska banka uvedla novost za p>ospeševanje brezgoto- vinskega plačila med obrtniki in med obrt- niki ter njihovimi strankami (bodisi kupci ali poslovnimi sodelavci) - limitirani ček. Na limitirani ček lahko zapišete tudi tak- šen znesek, ki se sklada s stanjem na obrt- nikovem žiro računu. Ta ček je zakonito plačilno sredstvo v državi, zaradi vseh pre- dnosti glede višine zapisanega zneska pa je seveda pripraven za plačevanje blaga večje vrednosti, za nakup reprodukcijske- ga materiala, za plačilo storitev, davkov in drugih denarnih obveznostr. Za limitirani ček veljajo vsa siceršnja pravila o čeku, točnost podatkov, ki jih je treba zapisati na listino - zaupanje, da gre za denar, ne za negotovi denarni nadome- stek, kajti banka jamči izplačilo vsakega popolno izpolnjenega čeka. Zato pa mora prejemnik čeka (prejem ponujenega čeka je dolžnost in čeka ni mogoče zavrniti!) paziti in tudi preveriti podatke predlagatelja čeka. Pri limitira- nem čeku je poset)ej pomembno, da zgor- nji okvirni znesek, za katerega jamči izpla- čilo banka, m presežen. Pravilen mora biti tudi naslov izdajatelja, kraj, datum izdaje čeka ter istoveten podpis. Če določenega računa ni mogoče plača- ti le z enim čekom, se lahko poslužite pač dveh ali več - vse seveda pogojuje okvirni znesek, do katerega jamči banka in je zapi- san na čeku. In kako vnovčite prejete čeke? Postopek -je enostaven. Vse prejete čeke - limitirane in čeke po tekočih računih - je treba vpisa- ti v obrazec (TR-17), za skupno vsoto pa izstaviti splošno položnico v dobro svojega žiro računa. Vso dokumentacijo (spisek in čeke) predložite bančni enoti, kjer imate žiro račun in bančni uslužtjenec vam bo po želji takoj izplačal čeke v gotovini ali pa bo čekovne zneske prenesel na vaš račun ali hranilno knjižico, ne da bi sploh kaj knjižil na žiro račun. Torej tudi z limitiranim čekom skuša banka izboljšati svoj sen/is. Resnično bi ga kazalo uporabiti. Umitirani ček in obrazec TR-17 »Seznam čekov«. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj Anton Kos Martina Kokol Margareta Žvar Konrad Zaje ČLOVEK NI TOLIKO SAM, KOT SI TO SAM ŽELI »Živeti se pravi živeti od drugih, vsi se hranimo drug od drugega.« REMARQUE Kot vitke sani po snežni mesečini brze mimo nas leta. Življenje nam uhaja med prsti in skoraj ni ča- sa, da bi ga za hip uklenili v dlani in se zazrli vanj. Čemu le? Z meglo se ovija velik del. Tako neizrazit je, tako nič posebnega. Ti- stih trenutkov, dni morda ali let, v katerih smo re- snično živeli, teh se spo- minjamo. Ljudi, s kateri- mi smo te čase delili, teh se spominjamo. Lepo je, če se lahko vračamo v ti- ste čase skupno z njimi. Ali z drugim človekom, drugimi ljudmi. Ne sami. Ne vedno sami, ne zato, ker nimamo druge izbire. Samota. Tako blagodejna je lahko na trenutke, tako kruta, če smo nanjo obso- jeni. Sami se lahko nanjo obsodimo, ali pa nas živ- ljenje. Najpogosteje ta- krat, ko je mimo nas odbr- zelo že mnogo, mnogo let. Ko porečete, da smo stari. Stari? Ne, to ne. Saj so na- ša mlada leta vendar še ta- ko blizu. Dotaknili bi se jih še lahko. Prav. Tudi če smo stari. Mar moramo bi- ti zato sami, mar smo sami? SAMOTA ME UBIJA »Veliko ljudi je na sve- tu, a le malo je enakih. Ne- katerim ni nič, če so sami, drugim je hudo. Morali bi se zavedati, da bomo vsi umrli. V tem smo vsi ena- ki, pa drug drugemu ne pomagamo, kot bi lahko. Zdi se mi, da je bilo v moji mladosti drugače. Vem, zame je bila posebna sre- ča, če sem lahko pomagal drugemu človeku.« Na tiste čase, ko ljudje še niso živeli samozado- voljno v krogu svojih dru- žin se spominja osemde- setletni Anton Kos s Ste- nice prt Vitanju. Tisti vdo- vi pred prvo svetovno voj- no so pomagali, drug dru- gemu ... Zdaj živi sam tam gori na hribu. Na kmetiji, kjer bi bilo treba toliko postoriti. »To je ta- ko kislo, če premisliš.« Prej, ko je žena še živela, je bilo drugače. Pogovor zaleže včasih več kot kos kruha. Spomladi je umrla. Zdaj je sam. »Samota me ubija. Dolg čas je kot hu- dir,« mi je dejal. Saj, sose- di ga že obiščejo, tudi so- cialna delavka najde pot k njemu, pa Potočnikova mu iz Vitanja mleko nosi. Pa to še ni tisto vse, kar bi potreboval. Da bi kdo skrbel zanj, da bi se vsak dan oglasil pri njemu. Če nič drugega, da bi videl, če je vse v redu. Ko je bil nazadnje bolan, z vročino, ni bilo nikogar. Jesti pa je bilo treba, postoriti tudi kaj. Ves čas pa strah, če bo sploh zmogel, če ne bo kar obležal. Takrat je zmo- gel, posledice so ostale. Kaj pa prihodnjič, zdaj, ko je že tak mraz? Vsako- dnevno skrb je priprav- ljen plačati, pa ni nikogar. Lahko bi odšel k svoji hčerki, v Nemčijo. Vabijo ga k sebi, pa prostovoljno ostaja ob zapuščenem og- njišču. Mar res prostovolj- no? Celo življenje je preži- vel na domačiji ob robu gozda. Kot otrok, mladec in mož. Na vsakem kora- ku je del njegovega življe- nja, del njegovega dela. Kako naj vse to zapusti? Saj lahko vse propade, ko pa je na samoti in ni niko- gar, ki bi za njegov dom skrbel. Tudi mačk, ki so mu ostale zveste v samoti, ne more kar zapustiti. Sla- bo bi jim poplačal. Pa če- bele! Samo devet panjev jih je še, včasih jih je bilo štirideset, nič medu niso letos dale. Kako bi jih po- grešal. Tam, na klopci pred čebelnjakom, je naj- lepše. Nikjer ne more biti tako. Samo še eno leto, še to zimo, še ta sneg in hlad, ki vdira skozi vrata in špranje je treba vzdržati, samo še ta kratek čas. Po- tem se vrne hči z družino. Blizu doma gradi hišo. Pri njej bo in kadar se mu bo zahotelo, bo lahko skočil domov. Na toplem bo, z vnuki... O, kako so dolgi dnevi, kako so dolge te zimske noči... SEDEM OTROK SEM RODILA Njeno življenje je njenih sedmero otrok. O njih pri- poveduje Martina Kokol in sreča ji ozarja obraz. Uspela je, njeni sinovi in hčere so uspeli. Dvain- osemdeset let ni bilo za- man. V domu upokojen- cev obuja spomine nanje. V prijazni sobi, v kateri je prostora le za nekatere predmete, ki so ji bili lju- bi. Drugi so ostali na nje- nem domu tam na Ptujski gori. Tam, kjer so odrasli njeni otroci, kjer so umrli starši in mož. Se pol leta ni bila stara najmlajša hči, ko je ovdovela. Težko je bilo, obupala pa ni. Vrgla se je v delo in spet v delo. Se čevljarila je, saj sta bila oče in mož čevljarja in je bilo vse pri hiši. V delu za vsakdan, za njen vsakdan in bodoč- nost otrok, so minevala le- ta. V skrbi, kakšne pokli- ce si bodo izbrali, kako bodo živeli, so minevali dnevi. Sami so se odloča- li: za zlatarje, čevljarja, glasbenika, medicinsko sestro... Odhajali so z do- ma, drug za drugim. Le eden je ostal, poročen. Njega je iz materinega okrilja iztrgla smrt. Ta- krat, ko se snaha ni mogla odločiti, da bo stala na moževem domu, so odlo- čili otroci. Da gre mati v dom. Prišli so domov, po- vedali so ji to in drugi dan so jo odpeljali v Celje. Težko je bilo začeti vse znova, vse tako drugače. Lepa je njena soba, lep je dom, prijazno je osebje. Lahko si poišče družbo. Ni tega navajena. Dela je navajena. Plete in plete. Največ za vnuke. Kadar pridejo k njej, je vse dru- gače. Ko pridejo otroci... Prihajajo, radi prihajajo k materi. Takrat ni dolgčas. Tudi ko dela, ne. Samo če dela zmanjka, je težko. Lepi so spomini, pa vse- eno bolijo. Na otroke, na dom... Otroci so se odlo- čiH, da ga bodo prodali. »To razumem, res bo tre- ba prodati. Zdaj zemlje nihče ne obdeluje, vse propada. Skoda je. Da bi živela pri kateremu izmed otrok? Saj ne morem. Vsi delajo. Dopoldneve bi bila vedno sama. Ne bi šlo. Pa saj sem bila že prej sama. doma, ko so otroci šli de- lat. Razumem, res ra- zumem ...« Pri tem so se ji oči zalesketale. Razumela sem. NIKOLI Ml NI ŠLO TAKO DOBRO Tudi Margareta Žvar živi sama v svoji sobi v domu. Sama sredi množi- ce, ki jo obdaja in le redko moti njen mir. To je njeno največje bogastvo. Ne, osamljenosti ne pozna. Ze pogovor s sestrami in ne- govalkami ji zadošča. Pa radio, časopisi, knjige... V svetli, topli sobi, kamor ji prinesejo vse, kar potre- buje. Skromne so njene potrebe in vse njene želje so izpolnjene. Samota je njena sreča. Iz življenja, prepolnega bolečine in iz bolezni, ki ji ga je prineslo, izvira to njeno hrepenenje po var- nosti, miru in samoti. »Se v sanjah nisem mogla pri- čakovati, da bom kdaj vse to imela.« Dobrih petnajst let ji je bilo, ko se je od- pravila od doma za kru- hom. Za gospodinjsko po- močnico je šla, potem v Brežice za sobarico. Pri- dna je bila in kmalu je lah- ko delala za točilno mizo, stregla gostom... Se poro- čila se je. Z možem sta se razšla, še preden sta zače- la skupno gospodinjstvo. Drugih ljudi v njeno živ- ljenje ni bilo. Prišla pa je bolezen. Glavoboli in spet glavoboli. Pri hoji jo je za- našalo, pa so jo za pijanko zmerjali. Preiskava je sle- dila preiskavi - da je tu- mor na malih možganih, so ugotovili. Hotela je ži- veti, hotela je operacijo. Naredili so jo. Potem je bilo treba začeti vse zno- va: govoriti in hoditi. Vse se je bilo treba naučiti. Naučila-se je. Slo je. Žive- la je pri svakinji in sama gospodinjila, dokler je ni doletela še ena nesreča. Takrat avtomobilska. Po- tem ni šlo več po stopni- cah. Sprejeli so jo v dom upokojencev. Srečna je. Zaradi tiste- ga, kar marsikoga oropa sreče. Njena bolezen je ta- ka, da družbo težko pre- naša, zlasti še glasno. Ce si je pa vseeno zaželi, ni da- leč. Lepo je življenje v do- mu. Tu samota ni gluha, ni tako prazna, kot je lah- ko kje drugje. Drugačna je. POGOVOROV POGREŠAM V domu upokojencev so zbrani različni ljudje in na zrela leta je težko najti skupno pot. Vsak nosi v sebi svoje življenje, svoje mišljenje in svoja čustva. Za usklajevanje bi že bil čas, a ni tako preprosto, saj se je treba odreči delč- ku svojega jaza. »Dejali so mi, da bom tu našel oskr- bo in družbo,« pravi Kon- rad Zaje. »Družba ni takš- na, kot sem jo pričakoval, pa sem se vseeno prilago- dil. Je pač tako, da smo ljudje različni. Dobri in ,slabi, nekateri domišljavi, ki hočejo imeti vedno svoj prav, drugi zakrknjeni va- se, pa obrekljivi, pa taki, ki iščejo dlako v jajcu... Za skupno je le malo zani- manja.« Kino predstave, obiski pevskih zborov, an- samblov, mladine in skupni izleti jih malo bolj povežejo, a trajne vezi so redke. Konrad Zaje je bolj kot družbo našel tu dobro oskrbo, ob kateri lahko v miru uživa svoj pokoj. V življenju pa, tistem prej, je bilo vsega. Tudi veliko hudega. Navadil se je ži- veti sam. Enajst let je bil star, ko mu je mati umrla, 1930 leta je umrl še oče. Skrb za preživljanje sestre in nečaka je padla na nje- gova ramena. Razumeli so se. Potem, ko se je nečak ponesrečil, sta ostala sa- ma s sestro. Ona in neča- kinje so bile njegova dru- žina. Ko sestre ni bilo več, tudi nečakinj ni bilo več blizu. Sest let je tega. Sele ko je postalo zdravje tako, da je potreboval dietno prehrano, se je odločil za dom. Iz njega ga pot pogo- sto vodi k prijateljem v Žalec in po Celju, od tu begajo spomini na delo pri Elektru Celje, na čase okupacije, med katerim je ohranil sokolski prapor, kinoaparaturo, preko 600 slovenskih knjig, na sre- čanje s Slavkom Slan- drom, pa na srečne čase prostega časa, ki ga je po- svetil delu društev in or- ganizacij. Nastopi pri So- kolskem društvu, prizna- nja, diplome... Turistično društvo, ki mu je ostal zvest tudi zadnja leta, nje- no priznanje za dolgolet- no delo... Da, to so stvari, ki ogrejejo srce. Potem ni- si sam. Koliko smo pravzaprav sami? Včasih se mi zdi, da je človek že kot človek sam. Pa vendar. Živeti brez drugih ne more. Po- trebuje jih. Mlad in star. Razlika je le v tem, da si mlajši človek pri tem lažje pomaga. Potem, potem pa ni več vedno odvisno sa- mo od posameznika. Ne, ne moremo roči, da je člo- vek samo toliko sam, koli- kor to želi. Prelepo bi bilo. MILENA B. POKLIC Človek mora ob sebi imeti drugo življenje jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 SALICIJA Ifsposablfanje prebivalcev »Delajmo tako, kot da bo [()0 let mir in se pripravljaj- te, kot da bo že jutri vojna.« jo so besede tovariša Tita in jgga se zvesto držijo v kra- jevni skupnosti Galicija. ' Komite za SLO in DS je pretekli teden izvedel izo- braževalni program, ki je ob- jegal štire teme: vojne in po- litične razmere v svetu, vse- Ijina in oblike subverzivne jropagande, narodna zaščita jn njena vloga ter sistem opazovanja, javljanja, obve- jfanja in alarmiranja. Izo- braževanje je trajalo 18 ur. paradi prostorske stiske so program izvajali v dveh sku- pinah - v Galiciji in Veliki ^rešici. Kakšen je bil namen te ak- cije? »Krajane naj bi skupno pripravili na odpor proti mo- rebitni agresiji in jih seznani- li z nalogami,« nam je pove- jal Franc Golčar, sekretar OO ZK krajevne skupnosti. Vsebino predavanj so pri- pravili člani komiteja sami, ielno jim je pomagala De- lavska univerza v Žalcu. Pri Km so morali upoštevati specifičnosti krajevne skup- Msti, ker »ne moremo pre- iavati na področju, ki teme- lji na kmetijstvu tako, kot v icrajih, kjer je polno indu- strijskih objektov in trgo- vin,« meni Ivan Ašenberger, načelnik narodne zaščite in predsednik skupščine KS. In kako so zadovoljni z izvedbo programa? Namen usposabljanja je vsekakor dosežen, krajani so se redno udeleževali in spremljali vse- bino. Na komiteju za SLO in DS se zavedajo nekaterih po- manjkljivosti. Stanko Ver- del, predsednik sveta krajev- ne skupnosti meni, da se še pojavljajo težave pri vodenju evidence, tudi kurirsko služ- bo bo treba bolje organizi- rati. Usposabljanje krajanov je samo ena izmed številnih na- log komiteja. Kakšni so na- črti v prihodnje? O tem nam je povedal načelnik komiteja Franc Špeglič: »Sedanja ak- cija je bila za nas odgovorna n^oga, ob kateri smo prido- bili nove izkušnje in vzpod- buda za nadaljne delo. Za prihodnje leto predvideva- mo praktično akcijo, ki naj bi pokazala, kako so krajani pripravljeni, potem usposab- ljanje za nošenje orožja, pouk civilne zaščite in opremljenja enot.« IRENA JELEN PIONIRJI - VARČEVALCI V TUZLI v Tuzli je bilo letos prvo srečanje pionirjev - hranilničarjev Jugoslavi- je, ki je potekalo pod ge- slom »Pionirji v družbe- nem varčevanju in stabi- lizaciji.« Pomembnega srečanja se je udeležila tudi učen- ka 7. razreda osnovne šo- le Podčetrtek Stanka Ja- kopina, ki je i.mela na zboru poseben referat. Si- cer pa je bilo srečanje mladih varčevalcev pove- zano z mnogimi drugimi prireditvami, z obiskom kulturnih in zgodovin- skih značilnosti Tuzle, za- bavo in podobno. Seveda pa so tudi od tega po- membnega dogodka osta- la nova prijateljstva. SMUKA NA SVETINI Tudi na Svetini pridno smučajo. Snega je dovolj, vlečnica pa tudi obratuje, in sicer ob delavnikih od 15. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12.30 in od 13.30 do 17.00 ure. Sicer pa ne pozabimo, da je Svetina primerna tudi za turno smučanje in za teke za smučeh. VRNITEV V DOMOVINO Cvet požene najlepše le v domači zemlji Devet let je bilo Nuši, ko je zapustila domovino, svoj rojstni kraj Laško, kjer se je brezskrbno podila po travni- kih, se z vrstniki igrala fuč, kavbojce in Indijance, se v šoli naučila vseh črk male in velike abecede ter mnogih pesmic, ki jih je potem zape- la mamici, očku, bratcu. Najprej je odšel očka. Iz Stuttgarta je prišlo prvo, pa drugo, in še veliko pisem. Dolgčas je bil doma brez očeta. Mamica je postajala vse bolj otožna, večeri vse bolj pusti. Tudi očku je bilo v tujini samemu težko. Za- klenili so svojo hišico v Mari- jagradcu in odšli vsi trije na dolgo pot. Nuša je velikokrat slišala pripovedovati o Nemčiji, o Indiji Koromandiji, deželi, kjer se cedita mleko in med in kjer je sploh vse veliko lepše in boljše kot doma. In ko se je prvič srečala z njo, je bila hudo razočarana. Stanovali so v kletnih pro- storih. Šest mesecev se je bi- lo treba marsičemu odpove- dovati, da so si naposled lah- ko kupili primerno stanova- nje. Nuša je bila tujka pov- sod, kamorkoli je prišla. Nemci se niso kdove kako trudili, da bi človeku, ki se znajde v tujem svetu, poma- gali prebroditi te nesrečne dni. Spominja se dolgih šol- skih ur, ko je bila zaradi nez- nanja nemškega jezika, naj- slabša v razredu in ga je mo- rala naslednje leto ponavlja- ti. Velikokrat se je zaradi te- ga počutila v razredu kot izobčenka. Teh let se Nuša danes z grenkobo spominja. Leta so tekla, vse lepše je tekla nemška beseda, vse bolj je postajala Nuša deklet- ce, kije pogumno stopalo po nemških tleh in ki so ga zara- di marljivosti in poštenosti začeh spoštovati tudi ljudje, v katerih sredino se je vse bolj in bolj vraščala. Imela je nove prijatelje, prijateljico, kateri je izdala svojo prvo mladostno skrivnost, prišel je dan, ko sta se oče in mati prvič zaskrbljeno spogledala ob njenem pubertetniškem izbruhu. Nuša je dozorevala in pričela ljubiti tudi svojo novo domovino. Domovina je le ena. Pa vendar je Nuša po svoje lju- bila dve - tisto, v kateri je odraščala in dozorela, ter ti- sto, v kateri je zapustila svo- je rano otroštvo s prelepimi spomini nanj. Ti so še moč- neje zaživeli takrat, najmanj petkrat v letu je to bilo, ko je vsa Krašovčeva družina pri- hajala domov ob času praz- nikov, in na dopust, ko so potem odšli tudi na morje. Po enajstih letih splošnega šolskega izobraževanja je Nuša odšla na študij fiziote- rapije in telesne vzgoje ter se nato v Munchnu zaposlila kot učiteljica telesne vzgoje na neki osnovni šoli. To je bil tudi čas, ko je pričela resno razmišljati, kaj, kje in kako začeti svoje samostojno živ- ljenje. Vse pogosteje se je spominjala, da stoji v La- škem hiša, njen prvi dom, ki je že dolgo vrsto let prazen. Odločila se je, da si najprej poišče zaposlitev, nato pa odpotuje v domovino, v Ma- rijagradec. Sprejela me je v beli halji. Leto dni je, odkar se je zapo- slila kot fizioterapevtka v Zdravilišču. Zanimalo me je, kako se počuti sedaj, ko je spet čisto naša. Nuša danes (še) ni srečna. Nazaj so jo pripeljala čustva, spomini na otroška leta, na potico ob Novem letu, na sončno jadransko obalo. Da- nes je skoraj takšna, kakršna je bila v tistih prvih letih Nemčije, ko je iskala prijate- lje in se privajala na novo okolje. Sedemnajst let življenja, sedemnajst najobčutljivejših in najdovzetnejših let v člo- vekovem življenju, ni kratka doba. Nuša jih je preživela v Nemčiji. Tam je dozorela v osebnost z občutki, navada- mi, izkušnjami in okusom kot ga kroji nemški način življenja in dela. Vsega tega se Nuša dobro zaveda, zato tudi vztraja in se počasi pri- lagaja. Sodelavci so jo lepo sprejeli in jo tudi cenijo kot dobro delavko. Da pa ji ne gre vse tako od rok kot si želi, je najbrž kriva tudi sa- ma. Premalo daje svojih po- bud za prijateljske stike, za vključevanje v družbo. Pre- malo se zaveda, da bo morala sama zgrabiti za vajeti in za- tegniti tako, da bo potem čimmanj mislila na vrnitev v Nemčijo. Mi pa se moramo potruditi, da se bo vselej, na vsakem koraku zavedala, da je naša. Potem bo naša tudi ostala. Nuša je dvakrat prepozno zletela iz svojega gnezda. Prvič takrat, ko se je, v deve- tem letu življenja, odtrgala od igric in trat svojega otroš- tva, in drugič, ko so jo, po sedemnajstih, najlepših letih njene mladosti, spomini pri- klicali nazaj v domači kraj. Upajmo, da bo Nuša kma- lu zopet čisto laša, saj vemo, da seme vzkali in požene v cvet najbolje, najlepše in naj- hitreje samo v domači zemlji MARJELA AGRE2 ČAS KOLIN Značilen prizor teh dni in tednov pred novim letom. Če- prav so skrinje že v večini, je še vedno zima najbolj vabljiv čas za domače koline. Foto: V. V. SKRB ZA ŠTIRI ZDOMSKE OTROKE NE BABICA, AMPAK PRAVA MAMA Bolj me skrbi zanje kot me je za svojo, pravi VALČKA MOČNIK iz Kompol Valčka Močnik je kljub bo- lehnosti nasmejanega obra- za, zato skriva svoja leta, zla- sti pa to, da je že prababica. Se pač zgodi, če v eni družini rode trikrat zelo zgodaj, po- tem si lahko prababica pri Štiriinpetdesetih letih. Še bolj kot to dejstvo, ki ga ma- !na Valčka ne skriva in je nanj celo ponosna, pa rada pove, kako je vzgajala in tudi Se skrbi za svoje vnuke, ki so ostali pri njej, ko je pred ■najstimi leti odšla hčerka Silva z možem Adolfom Ter- žanom v Nemčijo, v Zahodni Berlin, kjer sta se zaposlila iot delavca. Doma sta pusti- pri mami majhne otroke, pa so v teh letih odrasli in ^ozdaj stari: Nevenka-dvaj- ^t let, Bogdan - devetnajst, ''udita - trinajst (ravno na ■lan našega obiska je prazno- vala rojstni dan) in Dolfi, ki dopolnil trinajst let. ^UVAJKA NA PROGI Takoj, ko so se hčerki Silvi Jojevali otroci, jih je mama Malčka sprejela pod svoje Peruti. Zdaj je že v pokoju, "i^rat pa je bila še čuvajka v '^^vajnici v Grobelnem. Ker 1' bilo urejenega varstva, so otroka prinesli tudi v ču- '^jnico, kjer ga je skrivala ■"■^d nadzornikom. Pa jo je ^Jkrat kljub temu dobil in %egal. Na vse načine je f''etikala, da je lahko varova- li otroke, ki so prihajali v ^^erinem zakonu na svet. ^^novanja niso imeli, zato J^adima dvema ni kazalo 'fUgega, kot da se napotita v da zaslužita za streho ^^ glavo. »Ko sta odšla, sem ostala sama s štirimi. Veliko mi je pomagala tudi zetova mati. Vidite, skupaj živiva dve ta- šči, pa vam povem, da v veli- 'ki slogi. Še to vam lahko re- čem, da je bilo dvaindvajset- letno zapiranje in odpiranje zapornic lažje delo, kot pa varovati štiri otroke. Ne sa- mo varovati, tudi skrbeti za- nje, saj je odgovornost večja kot za lastne otroke. Mate- rinstvo je veliko poslanstvo, jaz sem ga od hčerke prene- sla na vnuke. Starejša, Ne- venka se je rodila v mojih rokah, kako naj je ne bi vzljubila? Ta ljubezen traja naprej, čeprav se je pred kratkim poročila in odse- lila.« Ob tem je mama Valčka zajokala, ker je Nevenka odnesla s sabo delček njene- ga srca. Najbrž ne joče, ko odhaja hčerka Silva nazaj v Nemčijo. To misli, da je nuja, ko bo prišel celo čas, ko bo drugače, če se bo vrnila. Ce... Razmišljajo že, kdaj, pa ne vedo. STARA MAMA, MAMA, MAMICA Posebnih problemov s Sil- vinimi otroki mama Valčka ni imela. V šoli so pridni, za nagrado pa odrinejo v počit- nicah v Berlin. Kaj radi se vračajo in pravijo, da je tu, pri nas, veliko lepše. Naj- mlajši Dolfi na vsakem kora- ku zatrjuje, da je Jugoslo- van. Tudi sicer vzdržujejo starši v Nemčiji z domačimi tesne stike. Domov prihajajo na vsake tri mesece in ob do- pustih. Pri starših pa oti-oci nočejo ostati. Judita zatrjuje, da v Nemčijo« mamico ne bi šla, rada pa ima obe. Pn ii-m mi- sli na mamico in mamo, pri kateri živi. Tretja pa je stara mama, to je očetova mama. Ta družinska povezanost pa je obdana s tojjlino, ki za- polni vse vrzeli i esnično pra- ve družine. Pa jo res? Mama Valčka si ves čas prizadeva in tudi uspe ji, da nadomesti prave starše, a pri tem meni, da so oni pri vzgoji otrok nujno potrebni. Daje jim ob- čutek varnosti, pravega do- ma, preveč ljubezni celo, ker misli, da so jo bolj potrebni, popušča jim bolj kot je svoji, a pravi, da je družina za sku- paj, zato komaj čaka, da se bo hčerka z zetom vrnila. Njunih načrtov ne pozna, misli pa, da bodo zastavili svoj dom, saj zato sta se tudi odpravila v tujino. Da zaslu- žita več kot doma, da si ustvarita gnezdeče, kamor bosta popeljala svoje mladi- če. A pohiteti bosta morala, kajti najstarejša je že ušla in si gradi že svojega. Mama Valčka iz Kompol nad Celjem pa vse to doživlja po svoje. Cas ji tako hitro be- ži, da ne more verjeti, da bo- do njeni varovandi kmalu ve- liki ljudje. Kaj varovanci, njeni otroci, kakor bi jih lah- ko upravičeno imenovala, če pa ji oni pravijo - MAMA. ZDENKA STOPAR 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj ZA DOMOVINO - PO TITOVI POTI NAPREJ v petek, 28. novembra na naši šoli ni bil navaden dan. Na hodniku je bilo bolj mir- no, posebno v tistem delu šo- le, kjer imajo pouk prvi razre- di. Prvošolci so prihajali v šo- lo brez torbic, veseli, pono- sni, a tudi bolj zadržani. Se- veda, danes bodo postali pio- nirji. Spomnil sem se, kako srečen in ponosen sem bil jaz pred dvema letoma. Tudi mi starejši pionirji smo bili nestrpni. Končno je bilo konec tretje ure. Vsi učenci od prvega do četrtega razreda smo odšli v dvorano kulturnega doma. Oder je bil slavnostno okrašen, v dvora- ni pa je bilo slišati borbene pesmi. V prvih vrstah so se- deli prvošolci. Bili so srečni, ker so se prvič pokrili z mo- drimi pionirskimi kapicami in si zavezali rdeče rutice Za njimi je sedelo kar precej ma- mic in očkov. Starejši pionirji smo jim pripravili kratek kul- turni program. Da pa naši pr- vošolci niso od muh, so kar takoj pokazali, saj so tudi sa- mi z deklamacijami sodelo- vali pri programu. Po svečani zaobljubi so iz malih cicibanov postali pio- nirji. Naše vrste so zdaj šte- vilnejše. Verjamemo jim, da bodo postali vredni člani na- še samoupravne socialistične domovine Jugoslavije. ARLIC TONCI, 3. a. OS Šentjur OBUUBA Kaj so obljubili cicibani, ko so postali pionirji: - da bodo sodelovali v krožkih - da se bodo pridno učili - da bodo spoštovali pion. znake, - da se bodo obnašali kot pravi pionirji, - da bodo ljubili domovino - da bodo skrbeli za grobo- ve padlih - da bodo zvesti in iskreni tovariši MLADI DOPISNIKI COS Stranice MOJA KNJIŽNA POLICA z bratom imava skupno knjižno polico. Na njej imava tudi zbirko Zlata knjiga. Sko- raj vse knjige sem že prebra- la. Imam pa nekaj takšnih, ki sem jih že tolikokrat prelista- la in prebirala, da se jim to že kar pozna. To so na primer: Vsa čuda sveta. Glavna me- sta EvTope, Otroška enciklo- pedija in še nekaj podobnih. Večkrat sem že tudi prebirala Andersenove in Grimmove pravljice. Čeprav je moja knjižna po- lica že polna, se še vedno ra- zveselim kakšne nove knjige. Za vsako se že najde prostor. Zraven knjig imam na knjiž- ni polici spravljene Pionirske liste, brat pa Cicibane. Se to moram pripisati o svoji knjižni policil Redno moram z nje in s knjig brisati prah, saj se ga tu, kot nalašč, največ nabere. Opisala sem svojo knjižno polico, ki šteje 84 knjig. Odločila sem se že, da bom najprej prebrala vse svoje knjige, potem pa bom zeopet redno obiskovala knjižnico. DARJA TURNSEK, 6. d OS Primož Trubar Laško GLEDALI SMO FILM Tovarišica je po zvočniku objavila, da bomo gledali film. Zbrali smo se pred šolo in v spremstvu tovarišev od- šli v kulturni dom. Tam smo se posedli v vrste. Začel se je film z naslovom »Kala«. Pripovedoval je o psici Kali in o življenju ljudi med voj- no. Tudi Kalo so Nemci od- peljali, vendar jim je pobeg- nila. Potem je prišla svoboda in s tem je bilo tudi konec filma. Odšli smo nazaj v šolo in se še vedno {>ogovarjali o tem filmu. 2elim si, da bi takšnih fil- mov videli še več, ker so mi všeč. MARJANA AMON, 8. r. OS Lesično ZBIRANJE PAPIRJA Pred nekaj tedni smo dobi- li obvestilo, da lahko zbiramo odpadni papir. Naš razred se je strinjal s tem. 2e drugi dan smo začeli z delom. Papir smo shranjevali v razredu. Nosili smo ga od doma, od sosedov in ga pobirali po blo- kih. Nekega dne pa je šel Ma- tej prosit za papir v trgovino. Prodajalke so nam ga veliko pripravile. Deset učencev ga je znosilo v naš razred. V sre- do ga je odpeljal tovornjak. Bili smo veseli, ker smo zbra- li veliko papirja. S tem smo ljudem odvzeli odvečni papir in pomagali tovarni pri zbira- nju surovin. HINKO GRACNER, 2. b. OS Franjo Malgaj Šentjur pri Celju POSPRAVILI SMO KMETIJSKE PRIDELKE Sneg je skopnel. Vreme se je uredilo. S starši sem šel na deželo k sorodnikom poma- gat pospravljat kmetijske pri- delke iz njiv. Na njivah je bilo zelo živahno. Trgali smo fižol in pospravljali koruzo. Sose- dje so pomagali voziti koruzo k hlevu, kjer smo mi otroci zlagali koruzo v snope. Sosed je tudi vozil gnoj, da smo pognojili njive. Potem je pri- šel traktorist in zoral njivo. Zenice so med tem časom po- sejale pšenico. Naša želja je, da bi bil pridelek čim boljši in zadovoljiv. Tako smo po- magali sorodnikom na deželi, ter se zelo zadovoljni vrnili v mesto. BOGO CAKS, 5. a. OS Slavka Slandra. Celje KURIRJEV GROB Sredi naše vasi, grobek padlega kurirja leži. Že mladih let šel je v svet s titovko na glavi in s puško na rami. A kmalu sovražnikov strel raztrgal je njegovo hrabro srce. CVETKA DVORSAK, 6. r. OS Lesično KROŽKI Hodim v celodnevno šolo. V šoli imamo tudi krožke. V ponedeljek hodim k ročnim spretnostim, v torek k pla- ninskemu, v sredo k selekci- ji, v četrtek nimamo krožkov, v petek pa k bralnemu. Na- jraje hodim k planinskemu krožku. Pri krožkih je v redu. VOJKO KOROŠEC, 3. a OS Boris Vinter Zreče REDOVALNA KONFERENCA Ali bo kakšen opomin? Bom dobra? Kaj bodo rekli učitelji? Ali smo disciplinira- ni ali ne? To so bile glavne skrbi v teh dneh. No, pa smo vseeno tudi to preživeli. Vsa ta vzne- mirjenost se je že polegla, živ- ljenje se je vrnilo v normalne tokove. Pa si boste mislili, za- kaj pišem o tem, ko pa ven- dar vsi vedo, kako je ob kon- ferenci. Hotela sem samo spomniti, kako hitro mineva čas in ka- ko hitro bi prišlo tudi prvo polletje, za tem pa konec šol- skega leta. Ja, vse kaže, da se bomo morali krepko potruditi, če bomo hoteli doseči kaj v tem kratkem življenju, ki tako neopazno teče mimo nas, da se marsikdo izmed nas ne znajde v njem. Vzrok, da pogostokrat zai- demo s prave poti, je pred- vsem mladost in neizkuše- nost. LILJANA RADIC, 8. a. COS Frana Koša, Celje BILI SMO V KINU •V kinodvorani smo si ogle- dali film o Titu. Film nam je prikazal priljubljenost tovari- ša Tita v svetu. Sestavljen je bil iz treh delov. V prvem de- lu je bilo prikazano, kako je tovariš Tito obiskal Moskvo in l.R Korejo. Od tu je tovariš Tito odpotoval na Kitajsko. Vsepovsod je bil zelo lepo sprejet, najlepše pa v Koreji. Na milijone ljudi ga je priča- kalo in pozdravljalo vsepov- sod, kjer je potoval. Dobival je tudi razna odlikovanja. V tretjem delu je bilo pokazano potovanje tovariša Tita po Jugoslaviji. Med drugim je obiskal tudi Dražgoše, kjer je lep spomenik v spomin na veliki boj Cankarjevega bata- ljona. Delovni ljudje Jugosla- vije so bili presrečni, če jih je obiskal tovariš Tito v njihovi sredini. Po končanem filmu, ki smo si ga z veseljem ogle- dali, smo odšli v šolo. SABINA REBERNAK, OS Edvard Kardelj Slov. Konjice VARČUJMO! Stara mama me je naučila varčevati. Potem sem dobil hranilnik in knjižico. Ko je bil poln, sem ga nesel v ban- ko. Tam je gospa v banki za- pisala vsoto v knjižico. Za privarčevan denar sem si ku- pil smuči. Tudi v šoli varču- jem denar in ga dajem v hra- nilnico. Varčevanje je lepa vrlina, saj kdor se v mladosti nauči varčevati, ta bo v življe- nju znal marsikaj prihraniti. Saj denar se težko prisluži. Ko dobim denar, ga skrbno hranim. Potem z bratrancem tekmujeva, kdo bo imel prej polno pikapolonico. Saj rad vidim, da se mi vsota na hra- nilni knjižici veča. Tovariš Tito nas je vedno učil, da moramo biti pridni in varčni. Saj pregovor pravi: »Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača.« ALES JAZBEC, 3. a OS I. celjske čete Celje NA KUM 2e pred tednom dni smo zvedeli, da bomo planinci odšli na zasavski Kum, kjer bomo dobili prvi žig zasavske transverzale. V soboto smo se ob 6. uri, še vsi zaspani, zbrali na želez- niški postaji. Iz naše šole nas je bilo kar devet, malo pred odhodom pa je pritekel še eden. Z vlakom smo srečno prispeli v Hrastnik. Od tu na- prej pa smo odšli peš čez sav- ski most, potem pa navkre- ber proti Kumu. Počasi smo se dvigovali. Na desni so nas spremljale skale, porasle z mahom in drugim blazina- stim rastjem. Ce pa si se ozrl na levo v dolino, se ti je nudil čudovit pogled. Pred nami v dolini je ležala megla, hribi so se kopali v vzhajajočem son- cu, v daljavi pa so se kazali obrisi Alp. Od snega pobelje- ni vrhovi so se prelivali s si- njim modrim nebom nad nji- mi. Sonce je svoje žarke po- slalo v prav vsako kotanjo. Gole veje dreves so zadrhtele v sončni toploti, sneg pa se je iskril, kot bi bil pokrit z drob- nimi diamanti. Mi pa smo ho- dili naprej. Kar dolga pot nas je še čakala do vrha. Le-ta pa se je vedno bolj strmo dviga- la. Sonce nas je že pošteno grelo in marsikatera jopica je romala v nahrbtnik. Večkrat pa smo naleteli tudi na pre- cejšnje krpe snega, ki pa so bile zamrznjene. Zato ni ču- dno, da smo bili kar naprej na tleh. Med smehom in šalami smo končno zagledali vrh Kuma. Ko smo z zadnjimi močmi prilezli do koče, smo si oddahnili. St veda smo naj- prej žigosali planinske izkaz- nice, nato pa smo zače'i praz- niti nahrbtnike. Ob dvanajstih smo se začeli spuščati v dolino. Tudi tokrat ni šlo povsem brez padcev, saj je bila pokrajina marsikje zaledenela. Vendar smo vsee- no srečno prispeli do Lontov- ža, kjer smo imeli postanek Pojedli smo zadnje ostanke iz nahrbtnikov. Nato smo si ogledali še smučarsko kočo. Na tistem mestu je nekoč sta- la hiša, v kateri je bila leta 1937 pokrajinska konferenca SKOJ. Kmalu smo se 7.ačeli spuščati. Nekaj fantov je to- vorilo med ostalo »prtljago« tudi kamne. Te smo jim de- kleta dala v nahrbtnike, ko jih ni bilo v koči. Smeha je bilo seveda na pretek, ko so ti »tihotapci kamnov«, to ugo- tovili. Po dolgi poti smo končno prišli v Trbovlje, kjer pa smo se skoraj zadušili ob »čudovitem zraku«. No, še sreča, da je vlak kmalu pri- sp)el. Vožnja domov je potekala približno enako kot v Hrast- nik. Ob 17. uri smo prispeli v Celje. Bili smo zadovoljni, saj smo se nadihali svežega zra- ka in preživeli čudovit dan. Ob koncu mojega spisa o izletu na Kum moram še omeniti, da so bili na izletu tudi planinci osnovne šole Franjo Vrunč s Hudinje. S planinskim krožkom na OS Pranje Vrunča na Hudinji že od ustanovitve planinskega krožka skupno hodimo na izlete-pohode. Pri tem se medsebojno spoznavamo in gojimo tesne planinske vezi. Tovariš Ivo Tomažič mentor krožka je preizkusil znanje iz topografije, ki so ga planinci obeh šol uspešno prestali. Te prijateljske planinske vezi bomo ohranjali na vseh naših izletih in pohodih v letoš- njem in prihodnjih šolskih le- tih. MATEJA HOČEVAR, 8. b OS Frana Kranjca Celje - Polule GLASBENI DOGODEK 31. oktober. Pust šolski dan. Zjutraj se leno odpravim v šolo in hodim zelo ix)časi. »Kakšen težek dan,« si mi- slim. Vsaj to me spodbuja, da je petek, zadnji dan pouka, nato pa dva dni počitka. Prva ura mine počasi, dru- ga še počasneje. Le kdaj bo konec pouka? Sošolka mi pravi: »Saj imamo še samo dve uri pouka!« »Da, da,« ji odgovorim po- časi. Leno grem proti glasbe- ni učilnici. Nasproti mi prite- če sošolka in pravi: »Poglej, kaj imamo novega!« Vsi se gnetejo" okoli tega novega predmeta. »Glasbeni center mu pravi- jo, tako nekako,« poreče so- šolec. • Kaj!" Nov glasbeni center, saj to je prekrasno! Ves ra- zred se gnete okoli glasbene- ga centra in vsi gledamo za- čudeno, bolj presenečeno. To napravo poznamo, toda da ga im.a naša šola, je bila za nas novost. Vrata se odpro in vstopi učitelj. Vsi ga obsuje- mo z vprašanji. Tovariš nam potrpežljivo odgovarja. Vsi ga poslušamo in na usta -se nam prikrade nasmeh. Učna ura glasbe je potekala veselo in sproščeno. Poslušali smo kaseto in ploščo ter se pogo- varjali. Naenkrat zazvoni šol- ski zvonec. . Kaj je že konec glasbene ure?« se vsi sprašu- jemo" ter odhitimo po stopni- cah proti učilnici, kjer nas ča- ka še ena ura pouka. ROMANA LADIHA, 7. b OS Slavko Slander Celje 13. SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV BO V ŽALCU! v Žalcu so se začele priprave na 13. srečanje pionir- jev dopisnikov in njihovih mentorjev, ki bo septembra prihodnje leto. Na tem srečanju naj bi se zbrali mladi dopisniki iz vse Slovenije. Dosedanja srečanja so bila: prvo leta 1969 v Dravogradu, sledili pa so Velenje, Murska Sobota, Trebnje, Koper, Vinica, Tržič, Maribor, Postojna. LJubljana, Krško in letos novembra Trbovlje. Srečanje pripravlja Društvo prijateljev mladine Slo- venije skupaj z mnogimi slovenskimi časniki, revijami in radijskimi postajami. Organizator žalskega srečanja pa je Društvo prijateljev mladine občine Žalec, kjer bodo v organizacijskem odboru sodelovali predstavni- ki mladine, socialis ične zveze, šol, informativnih sred- stev itd. Predsednik organizacijskega odbora za izvedbo sre- čanja v Žalcu prihodnje leto je Dominik Vrbič. Pro- gram še ni dokončno sestavljen, bo pa v sredini januar- ja prihodnje leto. Poleg srečanja pionirjev dopisnikov bo še republiška razstava grafičnih listov, ki naj bi v bodoče postala tradicionalna. Organizator te razstave bo Osnovna šola »Peter Šprajc-Jur*, ki bo tudi sicer krepko sodelovala pri organizaciji 13. republiškega srečanja pionirjev dopisnikov. O podrobnem programu bomo še pisali, že zdaj pa vabimo vse, zlasti iz občin širšega celjskega območja, da sodelujete v pripravi na to srečanje tudi s stalnim ali občasnim poročanjem v Novem tedniku. Pišite, so- delujte z nami in pridite na 13. srečanje pionirjev dopi- snikov, ki bo septembra prihodnje leto v Žalcu! TONE VRABL POSTALA SEM UČENKA LETOS HODIM PRVIC V SOLO. TAM PISEMO, RISEMO IN RAČUNAMO. DANES SMO IMEU TELOVADBO. NAJ- RAJE TELOVADIM IN RISEM. ZELO RADI IMAMO NASO TOVARISICO, KER JE PRIDNA IN IMA MNOGO DELA. V SOU SMO DOBILI RUMENE RUTICE, DA NAS VOZNIKI POZNAJO. LEPO JE BITI V SOU. VESNA LUPSE, 1. d OS 1. celjske čete POSTALA SEM PIONIRKA POSTALI SMO PIONIRJI. DOBILI SMO RUTE IN KAPE. JAZ BOM OBOJE NOSILA ZELO RADA. TA DAN JE BIL VESEL, KER SEM POSTALA PIONIRKA. IMELA BOM VEČJE DOLŽNOSTI KOT CICIBAN. NIVES DOUNSEK, 1. d OS 1. celjske čete PIONIR DAVID JE POSTAL PIONIR. MORA BITI TOVARISKI. SOŠOLCE IMA RAD. POMAGAL BO STAREJŠIM. UBO- GATI MORA STARŠE IN UGiTELJE. NIKOLI NE SME LA- GATI. PRIDNO SE MORA UClTI. TO BO LEPO. DAVID DOBNIK, 1. c OS 1. celjske čete POSTALI BOMO PIONIRJI ZA 29. NOVEMBER BOMO POSTALI PIONIRJI. NAS POZDRAV BO: ZA DOMOVINO - S TITOM NAPREJ. PIO- NIR BO IGRAL NA BOBEN, MI PA BOMO KORAKALI. NA GLAVI BOMO IMELI TTTOVKE. TTTOVKA IMA ZVEZDO. NASA OBLJUBA BO, DA BOMO PRIDNI UČENCI. DOBILI BOMO TUDI ZNAČKO. KARMEN BAHCIC, 1. c OS 1. celjske čete Postali so pionirji - RENATA KONEC, 2. r. OS Stranice jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 NOV VODNIK Občinski odbor ZB NOV Domžale je s po- močjo planinskih društev uredil pot sponunov NOV občine Domžale in izdal ličen vodnik po po- teh. V bogato opremlje- nem vodniku je prikaza- na zgodovina revolucio- narnega delavskega giba- nja in narodnoosvobodil- ni boj na tem področju. S pomočjo vodnika spozna- mo gibanje v Moravški dolini, Cmem grabnu in drugod, ki je bilo poveza- no z gibanjem v spodnji Savinjski dolini. Poho- dnik po poti mora preho- diti celotno pot ter obi- skati devetnajst kontrol- nih točk. V pomoč mu je vodnik, ki je bogato opremljen s fotografijami spomenikov NOV, prilo- žena pa mu je tudi pregle- dna karta. V sosednjem predelu je tako to že drugi Vodnik. Prvi je bil Vodnik po Ša- leški poti, ki je posvečen NOV. Takšen namen ima tudi Vodnik po Savinjski dolini. Zal ga je zmanjka- lo in že pripravljajo no- vega. FRANCI JEZOVNIK SPOMIN NA NOV V savinjskem meddruš- tvenem odboru planin- skih društev so se dogo- vorili, da bodo vsako leto organizirali spominske pohode k posameznim spomenikom NOV. Izdali so lične legitimacije in udeležba na treh in več pohodih bo pogoj, da bo pohodnik prejel posebno značko. Doslej sta bila dva pohoda, ki sta ju or- ganizirala PD Zabukovi- ca in PD Polzela. Upaj- mo, da bodo zgledu sledi- le tudi druga društva! Ob tem ne gre prezreti pomo- či, ki jo nudi Občinski od- bor ZB NOV Žalec. F. J. SPOMINJAJO SE IVANKE URANJEK Pionirji planinci iz Griž se večkrat spomnijo prve slovenske talke Ivanke Uranjek, po kateri nosi ime tudi njihov pionirski odred. Pred kratkim je 50 pionirjev, mentorjev in planinskih vodnikov obi- skalo grob Ivanke Ura- njek v Krškem. V muzeju v Brežicah pa so si poleg redne zbirke ogledali še razstavo Partizanske de- lavnice na Slovenskem. Pot so zaključili v Treb- čah, kjer so si ogledali muzej in obiskali rojstno hišo Titove matere ter v Kumrovcu, kjer so obi- skali Titovo rojstno hišo. Z mladimi planinci je bila tudi sestra Ivanke Ura- njek Marija Uranjek. FRANCI JEZOVNIK MARKACIJE SO POMEMBNE Ni še bilo snega, ko smo se sprehajali po Savinjski planinski poti in pod Goljavo srečali znana planinca- gorska stražarja iz Prebolda Zvoneta Kupca in Milana Suška. Urejevala sta markacije dela te poti. MIKOVI JUBILANTI: VSAK JE NEKAJ PRISPEVAL Pred kratkim je bila v Preboldu skro- mna slovesnost, na kateri so izročili na- grade delavcem organizacij združenega dela MIK. Nagrade so prejeli za deset, dvajset in tridesetletno delo v tem kolekti- vu, ki je še zlasti zadnje čase napravil po- memben skok naprej. Pa preberimo, kaj so nam povedali nekateri jubilanti. ANGELA UŽMAH: »V Miku sem med naj- starejšimi delavci, saj sem tu že od vsega začetka. Prejela sem priznanje za trideset- letno delo in velesa sem ga tudi zato, ker vem, da se je Mik razvil tudi po moji za- slugi.« BERNARDA LEVEČ: »Deset let v tej or- ganizaciji združenega dela mi je hitro minilo tudi zaradi tega, ker se delavci med sabo razumemo. V takem kolektivu pa je prijetno delati. V bodoče se bomo še naprej trudili za doseganje čim lepših rezultatov.« IRENA JANŽOVNIK: »Vesela sem, da sem tudi sama med jubilanti in to v letu, ko odpiramo novo proizvodno dvorano. Pogoji dela bodo odslej neprimerno boljši in pre- pričana sem, da bodo temu primerni tudi rezultati dela.« JANEZ VEDENIK POGLED SKOZI OKNO OSEMLETKE Odmori na zatožno klop! Nesrečni? Čemu neki! V odmoru si učenec in učitelj za trenu- tek oddahneta. Pa kljub temu: odmori na zatožno klop! Mar je res tistih nekaj minut toliko vrednih, da si zbornica skače v lase? Danes se v življenju srečujemo z najrazlič- nejšimi SPORAZUm. Mar se ne bi tudi glede odmorov sporazumeli? Vprašajmo mater PEDAGOGIKO in pa mater PSIHOLOGIJO OTROKA: Kam spa- da učitelj v odmoru - v razred, v zbornico? V zbornico vendar! Sicer vprašani materi odkimavata - ampak taka je stara praksa, stara navada. Navada pa je železna srajca. Prav zdaj pa je v zbornici neznanski hrup. Ogorčeni so oni spodaj, čeprav domujejo skoraj na podstrešju. Od petega dalje so zgoraj, čeprav bo vsak čas osmi razred v kletneni prostoru. No, peti je nekje v zlati sredini; sicer pa je učitelj petega - če ni končal razrednega pouka - kako drugače prikrajšan. Dobro, pustimo jih v treh skupi- nah. Kaj hočejo oni spodaj? Da bi se tudi oni zgoraj potrudili med odmorom ostati v ra- zredu. Učitelj mora biti med odmorom med učenci! To je poudarjal veliki pedagog Ma- karenko, ki je spisal svetovno znano PEDA- GOŠKO PESNITEV. Tako je zapisano v pe- dagoških in psiholoških knjigah, tako so jih učili na učiteljiščih, saj je prav prosti čas tista odskočna deska, ko lahko mimogrede posežeš v otrokovo dušo. Lepo. Tako so vas učili na učiteljišču. Na pedagoški akademiji, na univerzi so vam govorili: V znanju je moč! Mi smo predmet- ni, mi smo tukaj z visoko in še na misel nam ne pride, da bi se z vami, spodaj, pričkali na rovaš odmorov. Prav, vi kar ostanite v od- morih v razredih in učite otroke poštevan- ke. Pa ti pricaplja, capin, v šestega in nežna do sto šteti. Je to kaka logika? Mi zgoraj bomo še naprej postavljali svoje dežurne. D. K. 38 Prvič - poletna vročina. Tropi so hladni v primerjavi s Tokiom v juliju in avgustu, ki je tedaj prava peč, toda ne peč s suho vročino, marveč soparna peč. Obleke so ple- snele in spreminjale barvo, čevlji so postali zeleni, lasje so "^seli v štrenah, obleka se je lepila na kožo in noči z Neštetimi komarji in nezadostno količino zraka so bile tako strašne, da sva z lepo Zino neko noč spali zunaj na dvorišč- nem balkonu. Najprej so naju skoraj do mrtvega opikali komarji, proti jutru pa je padla tako močna nezdrava, mo- kra in mrzla rosa, da so naju začeli boleti vsi sklepi, in tako sva morali spanje na prostem opustiti. Čez dan sva gospa in jaz, kadarkoli sva se srečali potožili: »Oh, kakšna vročina!« Kljub temu sem morala v urad, in to ob pol dveh popol- dne dvajset minut daleč po poti, ki je vodila po vročem, s Soncem obsijanem obrežju, potem pa sem morala sedeti za ^^beljeno zaveso, ki je le za silo zastirala proti soncu obrnjeno okno. Tu sem sedela od dveh do šestih ali do pol sedmih, kajti rajhovski Nemci glede dolžine delovnega ^asa niso bih natančni. Ostati si moral, dokler vse delo ni bilo opravljeno, pa čeprav je delovni čas že zdavnaj pote- kel. Američani in Angleži ravnajo z uslužbenci veliko vlju- dneje, jih bolje plačujejo, poleg tega njihovi uslužbenci na Minuto točno odhajajo in prejemajo plačilo za nadure, če so kdaj potrebne. Tretjič pa sem bila - ne da bi se tega zavedala - duševno ^^ tako razrvana, da sem le s težavo zbirala mish. Ničesar '^isem pozabila samo takrat, kadar sem pisala, verjetno ^to, ker sem bila s srcem pri pisanju; sicer pa je vse letelo mene kot pleve v vetru; in strahovito sem se morala Naprezati, če sem hotela kako stvar obdržati v glavi. Četrtič - morebiti je bilo vse povezano prav s tem - pa sem bila skrajnje nedohranjena. V San Franciscu kruh in čaj, isto tudi v Honoluluju, na Japonskem pa sem jedla tole: Zjutraj kruh z marmelado za deset jenov, opoldne pet sojinih kolačkov za deset jenov, zvečer za deset jenov breskev, in možak, ki sem jih pri njem kupovala, je dobro vedel, da mi gre za količino in ne za kakovost in mi je dal še nekaj na pol gnilih breskev povrhu. Sojini kolački so bili nekaj najstrašnejšega, kar si more človek misliti. Nepri- jetno, tenko, sladko kašnato testo in v njem modro črna gmota iz zdrobljenih sladkih sojinih zrn! Toda kolački so bili poceni in so napolnili želodec. Kadar sem sedela v uradu nasproti človeku, ki je bil strah in trepet tovarne, sem pogosto, ko se je vrnil iz obilnega obeda in si za boljšo prebavo prižgal cigaro, mislila: »Rada bi videla, koliko dela bi ti opravil, če bi po nočeh brez sna moral od zgodnjega jutra naprej poučevati, v največji vročini s praznim želodcem razbijati po pisalnem stroju, zvečer pa zaradi študija hoditi okoli, si za večerjo zaradi pomanjkanja privoščiti samo nekaj rdečih trdih bre- skev, nato pa leči v v vročo posteljo.« Nihče ni vedel, kako je z mano, celo v pezionu sem se vselej obnašala tako, kot da bi se bila najedla do sitega. POTOVANJE V NIKKO Gospod dr. B. je pripovedoval o meni angleškemu pisate- lju in profeso^u E. Speightu, ki me je ljubeznivo povabil, naj nekaj dni prebijem v Nikki, in ko se je prosti dan prijetno vrinil med nedeljo in delovni dan, sem nekega večera res lahko odpotov^a. Od Tokia do Nikke je štiri ure vožnje, ves čas po plodni dolini proti hribom na severozahodu. Na postaji se je trlo ljudi. Matere so skakale v zrak, da bi tako pomirile jokajoče otroke, ki so jih imele privezane na hrbtu; mirni otroci so si z globokimi resnimi očmi, ki so bodle iz rjavega obraza kot bleščeči koščki premoga, brisali privihane mokre noske v materine sveže naoljene lase; drugi so se držali za gube kimona, najstarejši pa so nosili zavitke. Pri vstopanju v vlak so se moški in ženske dobese- dno prekopicovali, in toliko da so našli prostor, že so vrgli z nog sand^e, noge pa potisnih pod kimono. Vsi so si priž- gali kratke pipice, potegnili dva, tri dime in jih potem spet zadovoljno vtaknili za pas. Stare ženske z več pleše kot las na glavi in s črno se bleščečimi zobmi (v prejšnjih časih so si jih morale poročene ženske črno pološčiti, da bi tujih moških še naprej ne spravljale v skušnjavo) so nalivale sakš v majhne skodelice, ki so jih pričarale od nekod iz svojih gub, in si med sabo nazdravljale. Iz košar, ki so jih spravili na police, so prihajali in se med sabo mešali vonji po diakonu, sojinih kolačkih in ribah. Ob progi so rasla drevesa kiri, ki iz njihovih pahljačastih listov in kot svila lahkega lesa izdelujejo getase, to je lesene sandale, in ribnik se je vrstil za ribnikom, in v njih so rasli lotosi z belimi, redkeje z rožnatimi, kot krožnik velikimi cvetovi. Na rezine razrezana lotosova korenina je okusna zelenjava, pečeno lotosovo seme, ki je črno in tako veliko kot koruzno zrno pa je tudi zares odlična poslastica. Vlak je vozil vedno hitreje, zrak je postal toplejši in moški so si začeli slačiti kimono, pod katerim so imeli okoli ledij samo kos blaga, si pahljati trebuh in drug za drugim do kolen stegovati noge skozi okno. Hej kako je pihal sveži zrak v razgreto meso! Toda to veselje ni trajalo dolgo, kmalu se je namreč prikazal ponižen sprevodnik in prosil, »naj bi bili tako dobri, se us^li in svoje spoštovane noge potegnili noter, kajti mimo vozeči vlak ali kak drug nepre- dviden dogodek bi jim utegnil odtrgati spoštovane noge« in tako naprej. Tako so stegna spet prišla pod kimono in potniki so kot poprej pregibali samo pahljače. Sopotnik, ki mi je sedel nasproti, je bil mlad moški, ki je imel veliko dobre volje, je pa zato znal tem manj angle- ščine. Dolgo je bolščal vame, potem pa me je smrtno resno vprašal: »Mojdragi se kam voziti?« . Sprva nisem vedela, kaj je hotel povedati s temle »moj- dragi«, toda dolge izkušnje z inozemci so me naučile jezi- kovnih spretnosti in tako sem potem le uganila, da sem »mojdragi« jaz, nakar sem mu povedala, da plovem proti Nikki. »Nikar ne pravi kekko (lepo) pred Nikko,« je rekel in mi nato pojasnil, da velja za Nikko isto kot za Neapelj, namreč »vedere Napoli e morire,« potem pa je »mojegadragega« spraševal o tem in onem. Nenadoma smo se ustavili na postaji, mladi moški mi je vrgel v naročje modro belo pahljačo, ki jo je držal v roki, in mi naglo odhajaje, zaklical čez ramo: »Mojdragi ima pahljačo!« Rekel je in za vselej izginil iz mojega življenja. Še veliko let sem se pahljala z njegovim nikkijskim darilom. Če hočeš poznati japonsko zgodovino, moraš - hočeš nočeš - poznati nekoliko tudi japonsko bajeslovje. V starih časih, ko je vtaknil bog svoj meč v blato, je z njim potegnil na površje Japonsko, in ker je z njega potem še vedno kapljalo, so tako nastali otočki, ki otežujejo dohod do Ja- ponske. Pozneje je Amaterasu-okami (Sonce) poslal na Japonsko svoja sončna otroka Izanagija in Izanami, da bi otoke do kraja izoblikovala. Izanagi je bil moški in je svoje delo dobro opravil; toda Izanami se je obirala in je delala površno, zato je obala zelo členovita. Ko sta se oba prinčev- ska otroka srečala, je Izanagi rekel: »Kako lepo je srečati lepo žensko!« 26. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj LEP PLEN Ribiška družina Šempeter je v letu 1980/81 načrtovala za izlov kar 20 sulcev. Sezona v lovu tega kralja naših voda se je pričela s 15. 11. 2e prvega dne je precej članov poskusilo srečo, a so bili le 4 med »srečneži«, med njimi tudi Tomo Diacci, podpredsednik predsedstva RD, ki je potegnil iz Savinje pri »Garantu« in spravil na suho zavidljivo lepega samca, ki je meril 96 cm in tehtal 7,26 kg, kar prikazuje tudi pričujoča slika z upleniteljem. L. A. ALPINIZEM: TUDI NA PAKLENICI Pred štirinajstimi dnevi se je pričela alpinistična šola. Uvodno predavanje je imel Jože Zupan, prejšnji teden pa je bil ogled diapozitivov nekaterih naših članov. Vpisalo se je 15 tečajnikov, torej nekaj manj, kot smo bili navajeni prejš- nja leta, ko se je vpisovalo 20 ali celo več tečajnikov. Majhen vpis pa pomeni l^e in kvalitetnejše delo. V četrtek 11. 12. pa se začnejo že redna predavanja. Predsednik PD Celje Dušan Gradišnik bo predaval o pomenu alpinizma in sestavi planinske organizacije. Za praznike so štirje člani odseka obiskali Paklenico, ki je v tem času najbolj primerna za vzpone. Toda kot ponavadi jim je tudi tokrat zagodlo slabo vreme, tako da z načrtova- nimi težjimi turami ni bilo nič. Kljub temu je bilo izplezanih nekaj lažjih smeri, med njimi celo ena prvenstvena. 26.12. so Topolovec FVanci, Palir Andrej in Stopar Aleš preplezali v solo vzponu verjetno prvo ponovitev smeri Cik-Cak (II-III) v Kuku izpod vlake, takoj zatem pa še Zgrešeno smer (V + ,A2) v Debelem kuku. Se isti dan sta Topolovec in Stopar ponovila Centralni Kamin (IV-) v Čuku in sestopila po Severnem grebenu (II-III). Cajzek Lojz pa je soliral Rampa-kamin (III -f-) in sestopil po Kaminski smeri (III+). 27. n. je Cajzek v navezi s Frjmčkom Knezom (AOIMPOL) preplezal Brid Klina (Al, A2) v Aniča kuku, nato pa še solo Kuloišno smer (111) v Malem Čuku. Palir pa je v navezi s članico AO IMFKDL preplezal kombinacijo Turške smeri s spominsko smerjo Tomaža Udovča (lU-IV; Ale) v Kuku od Skradelina. Zadnjo je naslednji dan preplezal tudi Cajzek z Milojko Lesjak, takoj nato pa še s Knezom prvenstveno smer v Debelem kuku. Sto metrov dolgo smer sta imenovala Cmi gad in jo ocenila s lU-IV težavnostno stopnjo. V soboto 6. 12. t m. so trije člani odseka obiskali seminar za vodstva alpinističnih odsekov na VŠTK v Ljubljani, ki ga je organizirala komisija za alpinizem pri PZS. ^ g Obrtno podjetje KREATOR VEZENINE PREUREJENE S preureditvijo in razši- ritvijo poslovnih prosto- rov VEZENINE, kjer je bilo pridobljenih dodatno 100 m^, se je tudi razširila dejavnost Vezenin. Kakšne so torej poslej usluge VEZENINE? - dela po meri: šiviljske in krojaške dejavnosti (kostimi, ženske obleke, bluze in krila...) - proizvodnja otoške konfekcije: pletenine in trikotaža V prvi fazi so bili obnov- ljeni gornji prostori, po- trebno pa bo še preurediti obstoječe stare spodnje prostore, kjer je spreje- mnica za stranke. To pa bo predvidoma preureje- no spomladi 1981 - tako vsaj načrtujejo v Krea- torju. Zakaj je prišlo do razši- ritve prostorov? Poslovodkinja Anica Pinter je povedala, da so bili prejšnji prostori pre- tesni in zaradi tega tudi težki pogoji za delo. »Novi pridobljeni prostori po- menijo poživitev za VE- ZENINE, saj bo sedaj mo- goče delati v normalnih pogojih. Pridobili smo 10 novih delavcev in pričeli na novo s proizvodnjo otroške konfekcije in otroških pletenin. Kreator je uspel s to naložbo skup- no s Skupnostjo za zapo- slovanje in v teh prostorih omogočil priučitev lažjim invalidom. Le ti se bodo preko Zavoda za zaposlo- vanje tudi usposobili v Vezeninah oziroma priu- čili za proizvodnjo.« S tem skuša Kreator delno rešiti problem pri- zadetih otrok in jih priu- čevati za pomožne kon- fekcionarje ter jim s tem omogočiti vključitev v normalno življenje. Pomen preureditve VE- ZENINE za delovno orga- nizacijo Kreator Direktor Mihael Vodeb je povedal, da je bila v letu 1980 planirana izgradnja novih poslovnih prosto- rov na Teharski cesti, a se zaradi ustalitvenih ukre- pov, zanjo niso odločili. Tako so se odločili za ob- novitev poslovnih prosto- rov VEZENINE, ker je bi- lo tudi to nujno potrebno. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 predvidevajo s sovlaganjem GORENJ- SKA OBLAČILA KRANJ pridobiti nove poslovne prostore, kar je za Kreator nujno, saj je v sedanjih utesnjenih delavnicah ne- mogoče doseči večjo pro- duktivnost in s tem večji dohodek, ker se preprosto ne da organizirati sodob- na tehnologija v obstoje- čih prostorih. V letu 1981 planirajo pričetek gradnje na Te- harski cesti (pripravljena je že vsa dokumentacija), vendar pa je zaradi nagle rasti cen prišlo tudi že do prvih sprememb in s tem do zmanjšane površine objekta. Delavci Kreator- ja so se sedaj opredelili za čisto proizvodno halo, saj se je že samo pri tem ob- jektu dvignila investicij- ska vrednost od 120 mili- jonov na 170 milijonov. zakaj uspeva kreator? Delavci Kreatorja se v polni meri zavedajo, da je uspeh le v kvaliteti dela, v doslednem izvajanju dogovorjenih rokov in v spoštovanju medseboj- nih dog^ovorov med po- slovnimi sodelavci. Za konec naj povemo še to, da se Kreator uveljav- lja kot kooperant in se po- vezuje z delovnimi organi- zacijami kot so: Gorenj- ska oblačila Kranj, Tekstil Ljubljana, zadnje čase pa se vključuje tudi v izvoz in sicer v Švico. Mihael Vodeb Anica Pinter Pogled na pročelje preurejene VEZENINE Novo pridobljeni prostori v L nadstropju VEZENINE, kjer de- lavci opravljajo šiviljsko dejavnost in proizvodnjo otroške kon- fekcije NAŠA ZLATA MAMA »...Ne, to pa ne, slikah me pa ne boste!« je rekla petinpetdesetletna go- spodinja JELICA VOUK iz Gotovelj in hotela ubežati v hišo. Škrt! je škloc- nilo in aparat jo je zadnjo sekundo ujel in shranil na trak. Voukova Jelica je zelo razgledana in načitana krajanka, skrbna gospodinja, dobra žena in trem odraslim otrokom ljubeča mati. Neskončno rada ima svo- jo družinico, svoj gruntec, svoj topel dom. Se prej, ko ji srce ni nagajalo, smo jo v ranem svitu našli na njivi. Toda naj je bilo okoli nje še toliko dela, za prijazen pogovor je bila in je še vedno pripravljena. - Veste, saj imam zeta, ki je pri časo- pisu, pa sem zmeraj rekla, naj kaj dru- gega piše. Biti v časopisu se mi zdi tako nerodno. Čeprav v naši družini kar vsi silno radi beremo, od časopisov do najrazličnejših knjig. Bogati nismo, z življenjem smo pa kar zadovoljni. Skoda, ko mi to zdravje tako nagaja. Otroci so tudi pridni, vsi trije so doštu- dirali; sin Franci je končal visoko, na gotoveljsko šolo pa imajo vsi trije lepe in tople spomine. Ah, težko je bilo ta- krat, ko sem šla z otrokom iz celjske porodnišnice, doma pa je gorela hiša. Z močno voljo in dobrimi sosedi smo si postavili nov dom. Kaj pa po tem? V hišo je prišla goba! Spet vse na novo. Zdaj je končno mir. Naše zlate mame pa ni več. Pomislite, več let je bila popolnoma slepa. Toda vedela je za slehern kotiček. Hodila je po dvorišču, okoli hiše, v hlev, kakor da je vid po- polnoma normalen. Toliko let tema, sama tema. Dobro voljo pa je ohranila vse do dvaindevetdesetih let! Tako ra- da je imela, da smo bili vsi skupaj, da ji je kdo kaj prebral, ona pa je obujala spomine na čase, ko je kot pol prole- tarska mati rodila osem otrok, delala od ranega jutra pozno v noč, pri tem pa bila v kraju med prvimi pevkami. Nik- dar ni vaje zamudila. Se na stara leta je rada katero zapela; menda je znala na pamet kakih sto pesmi. Zares, bila je zlata duša, ena sama toplina, en sam ljubeči materin nasmeh. Da, bila je za- res naša zlata mama, je končala Vou- kova Jelica in šla pripravljat kosilo. -dk- jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 pERBI KOŠARKARJEM LIBELE ZMAGALA JE SRČNOST ZdBi gostovanje v Sarajevu proti Alhosu v 8. kolu I B zvezne lige je [jjlo osrednje srečanje v celjski hali Golovec. Šlo je republiški derbi med ljubljanskim Slovanom (2anj nastopa večje število igralcev iz Olimpije) in celj- sko Libelo. Po ogorčeni bor- bi so imeli več uspeha Ce- ljani, ki so slavili 99:94 (46:45). To je bila že četrta imaga Celjanov, ki imajo osem točk in so na lestvici $edmi. V prihodnjem, 9. ko- lu, bodo gostovali v Saraje- vu proti Alhosu, ki ima dve točki manj in je na desetem mestu. Obe ekipi potrebuje- ta točke. Tekma bo težka, vendar bi jo z angažirano igro morda le uspeli Celjani dobiti. Sicer pa je lestvica izredno izenačena, saj praktično iz- stopajo samo tri ekipe Bo- rac, Metalac in Sloboda Dita, medtem ko je od tretjega do dvanajstega mesta samo štiri točke razlike. To pomeni, da bo boj za obstanek hud in da bo domačim zmagam treba dodajati tudi zmage na tujih igriščih. Strelci proti Slovanu za Li- belo: Hauptman 24, Pribano- vič 22, Gole 20, Medved 10, Sabolčki 10, Kuljad 8, Muha 4 in M. Sagadin 2. Komentar trenerja Zma- ga Sagadina: »Po slabi igri v Beogradu z domačim OKK smo kar s strahom pričakovali ljub- ljanskega Slovana, našega starega rivala, ki ima v letoš- nji sezoni precej močnejšo ekipo od nas. Slovan igra ze- lo hitro, diktira strahovit ri- tem igre. Take igre mi nismo mogli sprejeti, zato smo striktno upočasnjevali njiho- ve protinapade in jim razbi- jali ritem. Slovana emo prisi- lili, da je več napadal pozicij- sko, kar ni ravno njegova do- bra stran. Nismo pa uspeli zaustaviti Lorbeka in delno Križna^ a pa tudi v skoku ni- smo bili najboljši. Po dol- gem premoru (poškodba) je zaigral Miloš Sagadin in do- bro organiziral in umirjeval našo igro. Izjemno borben je bil Zoran (joIc, v napadu uspešna Hauptmaii in Priba- novič, standardno solidna Medved in Sabolčki, prese- netil in to ugodno je Alojzij Kuljad. Tekmo je odločilo naše veliko srce.« Napoved za 9. kolo? »V naslednjem kolu gostu- jemo v Sarajevu, kjer se bo- mo v nedeljo, 14. decembra ob 11. uri pomerili z doma- čim Alhosom, ki ima dve točki manj kot mi. Iz Saraje- va že nekaj let zapored prina- šamo točke in upam, da nam bo to uspelo tudi letos pa če- prav nimamo tako močne ekipe kot prejšnja leta. Ven- dar, v kolikor uspemo zau- staviti neugodna centra Al- hosa Živojeviča (205 cm in 110 kg) in Aškrabiča ter ra- zbiti njihovo consko obram- bo, potem presenečenje ni nemogoče. TONE VRABL PRVI MOŠKI REPUBLIŠKI NASLOV Končno je uspel celjskim kegljačem veliki met na republiškem prvenstvu v borbenih igrah. V soboto so namreč v Ljubljani osvojili naslov prvaka. V kon- kurenci najboljših ekip področnega tek- movanja so zmagali z 1409 keglji pred Slovenija ceste 1351, Novim mestom 1344, Konstruktorjem 1323, Izolo 1319 in Jesenicami 1297 kegljev. Ta naslov so osvojili: Vlado Gobec, Viki Vanovšek, Danilo Sivka, Slavko Tomažič, Stanko Nareks, Alojz Urh, Ivan Šrot, Anton Grilanc, Boris Kom- pan, Marjan Orešnik in Emil Perkljič. Kot zanimivost naj povemo, da so Ce- ljani bili že dvakrat državni prvaki v bor- benih igrah in to leta 1952 in 1967, nikoli pa niso osvojili naslova republiškega pr- vaka! Pač pa so bili v zadnjih desetih letih kar štirikrat drugi. Zato z optimi- zmom gledajo na sobotni in nedeljski nastop na državnem prvenstvu, ki bo prav tako v Ljubljani. Danilo Sivka pa je pred nastopom v Ljubljani dejal: »Imamo izvrstno ekipo. Igramo zelo homogeno in tovarištvo v ekipi nam prinaša tudi uspeh. Igra v bor- beni inačici kegljanja je odvisna največ od tovarištva in skupnih naporov vseh igralcev. Tu igramo eden za drugim in popravljamo napake. Zato upam, da bo- mo tudi v finalu državnega prvenstva med najboljšimi.« SLAVUENKE KOMAJ TRETJE Kegljaški klub Celje je ob 20 letnici obstoja pripravil turnir najboljših slo- venskih ženskih ekip za pokal Celja. Na- stopilo je 11 ekip. Zmagala je ekipa Kon- struktorja iz Maribora, ki se je maščevala za uspeh Celjank na njihovem turnirju, ki je bil pred meseci ob 30 letnici Kon- struktorja. Domačinke so bile šele tretje in jih je za nekaj več kot 12 kegljev prehi- tela tudi mlada ekipa Novega mesta. Končni vrstni red: Konstruktor 2410, Novo mesto 2341, Celje 2329, Triglav 2282, Gradiš 2269, Tekstilna 2233. Med posameznicami je bila najboljša Nagy (Konstruktor) 440, Metka Lesjak je bila druga 438 in Fani Kralj iz Gradisa tretja 430 kegljev. CELJANKE VODIJO V ČETVEROBOJU Najboljše slovenske kegljaške ženske ekipe tekmujejo v tradicionalnem četve- roboju. Opravile so že tri nastope v Mari- boru, Ljubljani in Trbovljah. V zadnjem nastopu v I^bovljah so ponovno bile naj- boljše tekmovalke Celja, ki so podrle 2504 keglje. Tako vodijo s petimi nega- tivnimi točkami pred Konstruktorjem 6 in Trbovljami 7 negativnih točk. Ljublja- na je četrta. Ta uspeh so celjski ekipi priborile: Pe- čovnik 401, Lesjak 418, Marine 419, Urh 411, Ludvik 450 (najboljši rezialtat) in Bajde 415. J. KUZMA ZMAGALA ŠTUCL IN ČREPAN Na devetem letošnjem hi- tropoteznem turnirju Celja sta zmagala z enakim števi- lom točk Božo Štucl in Mar- jan Crepan, ki sta zbrala 7 točk. Mikac je tretji 6,5 Pajk četrti 6, Petrinač peti 5,5 in Prislan ter Janez Pešec 4 točke. V skupnem vrstnem redu za prehodni pokal Celja vodi po devetih turnirjih Tomaž Mikac pred Crepanom in Studom ter Pertinačem iz Celja. Zadnji tumir bo kon- cem decembra. NASTOP PIONIRJEV IN PIONIRK V Celju je bilo občinsko pr- venstvo pionirjev v šahu. Na- stopili so najboljši tekmoval- ci in tekmovalke celjske ob- čine. Med pionirji je zmagal Milan Štucl iz I. OS, pri pio- nirkah pa predstavnica osnovne šole Hudinja Natali- ja Košak. Vrstni red: Pionirji: Stud (I. OS) 7, Dobovičnik (IKE) 6, Sešler (IKE) 5,5, Kolar (Store) 5, Ar- lič (Dobrna) 3 in Ružič (V. Vlahovič) 3 točke. Pionirke: Natalija Košak (Hudinja) 5,5, Vesna Kolka (I. C. čete) in Simona Keblič (Frankolovo) 5, Damjana Ko- zlerčar (Vojnik) 3,5, Dara Cre- pinšek (Frankolovo) in Jana Ramovž (Store) po 3 točke. Najboljši bodo nastopili na medobčinskem prvenstvu. ČETRTI V KRANJU v Kranju je bil večji me- dnarodni šahovski moštveni hitropotezni turnir, na kate- rem je sodelovalo 45 ekip. Celjska vrsta, v kateri so igra- li Stud, Crepan, Mikac in Pertinač je osvojila zelo do- bro šesto mesto. TURNIR TRETJE- KATEGORNIKOV V Celju se je pričel tur- nir tretjekategornikov, na katerem sodeluje deset mladih igralcev. Po četr- tem nepopolnem kolu je stanje na lestvici nasled- nje: Osep 3,5, Polak in Je- reb 3, Jošt, Jager in Wol- kner po 2 ter Vlaževič 1 in pol točke. J. KUZMA HOKEJ NA LEDU VRNJEN DOLG PARTIZANU Celjani vse bližje tretjemu mestu Hokejisti Celja so v sobo- to prikazali pred 800 gledal- ci eno od svojih najboljših iger v letošnji sezoni. V sre- čanju polnih akcij in kom- binacij so Celjani končno premagali beograjskega Partizana z 10:1 (4:0, 1:0, 5:1). Bila je to izredna tekma, v kateri so tudi gostje pokazali dobro igro, športno sprejeli poraz in ob koncu zasluženo poželi skupaj z domačini aplavz celotnega štadiona. Same akcije so navdušile vse prisotne. Številne kombina- cije so prinesle lepe akcije, tako da sta se lahko izkaz^a oba vratarja Tone Gale in Rašid Šemšedinovič, ki je preprečil Celjanom, da bi do- segli še višjo zmago. Dobro pa je branil tudi domači vra- tar Audič, ki je igral v tretji tretjini. Celjani so lahko prišli do zmage zlasti zaradi izvrstne- ga štarta. V prvih štirih mi- nutah so namreč že vodili s 3:0. To vodstvo domačinov je popolnoma umrtvilo igro Partizana. Toda pozneje so se gostje zbrali in v drugem delu igre nekajkrat nevarno ugrozili vrata Celjanov. Toda več kot častni zadetek niso mogli doseči. Domačini so bili namreč razpoloženi in zlasti graditelja Albin Felc v prvem in Vinko Lesjak v drugem napadu sta tako do- bro delila ploščice soigral- cem, da ni bilo težko Poljan- šku, Vrstovšku, Kerkošu in Sendelbachu doseči zadet- ke. Mimo tega pa sta se tudi sama vpisala med strelce. Strelci za Celje so bili Po- Ijanšak 4, Lesjak 2, Felc, Kerkoš, Verstovšek in Sen- delbach. S tem uspehom so Celjani na lestvici tretji. Imajo 18 točk in »bežijo« Partizanu po 15. kolu za tri točke, Crveni zvezdi, ki je tesno izgubila doma proti Jesenicam 6:8 ter Medveščaku, ta je igral proti Tivoliju 2:2, za pet točk. Pri- hodnjo sredo bo v Celju der- bi, ko se bodo domačini po- merili proti Olimpiji iz Ljub- ljane. Med tednom so Celjani premagali še ekipo Tivolija s 6:1. J. KUZMA Alenka Jager, odlična strel- ka in druga najbpljša špor - niča v letošnjem letu v Ce- lju, je morala v Grosupljem priznati premoč sestre Bar- bare. Sicer pa to ni tragič- no, saj vse tako ali tako ostane v družini, kjer oče Tone dobro skrbi za nov strelski naraščaj. Zanimivo pa bi bilo, kako bi se konča- lo Jagrovo družinsko prven- stvo, kdo bi bil najboljši? Foto: T. TAVČAR BARBARA IN ALENKA JAGER ZOPET ODLIČNI! V Grosupljem je bilo izbir- no tekmovanje za sestavo slovenske strelske reprezen- tance z zračno puško in pi- štolo standard, torej z orož- jem, s katerim se tekmuje v mednarodnem programu. Od celjskih strelcev so se te- ga tekmovanja udeležili le dve izredno perspektivni mladinki: Barbara in Alenka Jager, ki sta tudi to pot stre- ljali odlično. Pri mladinkah, ki jih je nastopilo 12, je po- novno zelo presenetila Bar- bara Jager, ki je zmagala z odličnim rezultatom 360 kro- gov, kar je nov celjski rekord za mladinke. Na drugo me- sto se je uvrstila njena starej- ša sestra Alenka, ki je nastre- Ijala enak rezultat, le da je bila v zadnji seriji za krog slabša. Med pištolarji, ki jih je nastopilo kar 40, je odlično streljal tudi Rečičan Vinko Lavrinc, ki se je z rezultatom 372 krogov uvrstil med prvo petorico. T.J- PONOVNO TKS V LAŠKEM Prihodnji petek, 19. de- cembra, bo ponovno sklica- na skupščina TKS Laško, kjer bosta na dnevnem redu predvsem dve važnejši in po- membnejši točki: • obravnava realizacije plana Telesnokulturne skup- nosti občine Laško in finanč- nega načrta za obdobje letoš- njih devetih mesecev ter • razprava o Osnutku sa- moupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokul- turne skupnosti občine La- ško za obdobje 1981-«5. Sklicatelj 7. seje skupščine TKS Laško Franc Lipoglav- šek upa, da bo ponovni sklic uspel in da se bodo delegati zavedali svojih dolžnosti in obveznosti. Prvi sklic na- mreč ni bil uspešen. TV ROGAŠKA TRETJA V Šmarju pfi Jelšah je bilo republiško prvenstvo v ko- šarki za kadetinje, kjer so na- stopile štiri najboljše ekipe s predhodnih tekmovanj. V prvi tekmi -je ekipa Rogaške tesno izgubila s Pomurjem 56:53 ter se srečala za tretje mesto z ljubljansko Ježico in jo premagala 64:58. Kadeti- nje Rogaške so tako osvojili tretje mesto v republiki, kar je lep uspeh. DESET LET KOŠARKE V ROGAŠKI V Rogaški Slatini so pro- slavili z rednim letnim obč- nim zborom desetletnico ženskega košarkarskega klu- ba. Ob tej priložnosti so izda- li tudi zanimiv in lepo urejen katalog, kjer so po letih nani- zani vsi podatki, kako se je ta športni kolektiv razvijal in kakšne uspehe je dosegel. Uvrstitev selekcij: prva se- lekcija je prvak območne skupnosti, druga selekcija republiški prvak, tretja se- lekcija republiška liga Za- savje - Celje in 1. mesto po prvem delu tekmovanja, če- trta selekcija republiška liga in 4. mesto po prvem delu tekmovanja in peta selekcija tekmovanje v jeseni v repu- bliški enotni ligi. Samosto- jen ženski košarkarski klub je bil formiran letos, vodi pa ga Vlado Virant. V uprav- nem odboru še delajo Magda Kitak, Marjan Sarlah, Janez Popit, Jani Terbovc, Milan Bastašič, Rudi Fenko, Zvez- dana Dangubič, Milica Gori- čan in Ferdo Pak, ki je tudi trener. Največji uspeh so do- segli prav ob jubileju, saj so pionirke Rogaške osvojile republiško prvenstvo in zla- te kolajne. R^ubliške prva- kinje: Pešič, Zupančič, Pak, Budiša, Kolar, Poušnar, Zdovc, Jošt, Sikošek, čujež, Zupan, Mohorko in Virant (kapetan ekipe). V klubu de- luje šest selekcij. Ob jubileju so podelili tudi srebrne in bronaste plakete. T. VRABL JUTRI V HALI GOLOVEC Jutri, petek, 12. decembra, bo ob 19. uri v hali Golovec zaključna športno-zabavna prireditev z izbiro oz. progla- sitvijo najboljših športnikov in športnic, perspektivnih športnikov in najboljših v sindikalnih športnih igrah. Prireditev pripravljajo TKS, ZTKO in Novi tednik - Ra- dio Celje. Po izročitvi priz- nanj najboljšim (najboljši športniki bodo dobili pokale steklarne Rogaška Slatina) bo 3. športni ples, za katere- ga so vstopnice še v prodaji po 50 din. Igral bo ansambel Venus, za humor pa skrbel Celjski Poldek. Tako bo s proglasitvijo najboljših športnikov in športnim ple- som zaključena še ena nadv- se uspešna športna sezona v Celju, istočasno pa bo prire- ditev pomenila tudi start v novo sezono. V NEDEUO DERBI NA UUBNEM ODBOJKARICE Golovca niso uspele v srečanju repu- bliške odbojkarske lige proti bivšemu drugoligašu Parti- zanu Vič iz Ljubljane. V so- boto so namreč gostje zma- gale v Celju z rezultatom 3:1. Potem, ko so domačinke iz- gubile prvi set 15:17, so izgu- bile tudi sigurnost v svoji igri na polju in Partizan je prevzel pobudo. Z rutinirano igro je potem zlahka zmagal. V prihodnjem kolu bo na sporedu domači derbi med Golovcem in Ljubnim na Ljubnem. REVIJA BOKSA V GOLOVCU Celjski boksarski klub Partizan Celje, ki je dobro prestal svoj krst na republi- škem prvenstvu v Mariboru, bo pripravil v nedeljo ob 18. uri v športni dvorani Golo- vec revijo boksa. Na njej bo- do nastopili vsi najboljši boksarji Slovenije in to tek- movalci iz Maribora, Ptuja, Hrastnika in Ljubljane. V več kot dveumem pro- gramu se bodo predstavili prvič pred domačimi gledal- ci vsi celjski boksarji, ki va- dijo že dobrih devet mese- cev. To bo dejansko prikaz dela in uspehov celjske bok- sarske ekipe, ki marljivo va- di pod vodstvom trenerjev Gustija Oštirja in Janija Ve- dra. V ZNAKU MALEGA NOGOMETA Zavod Golovec je tudi le- tos pripravil tradicionalni novoletni nogometni turnir v malem nogometu. Letos se je prijavilo 30 ekip. V prvem kolu, ki je bilo na sporedu v soboto, so vsi najboljši celj- ski predstavniki preskočili prvo oviro in se uvrstili v na- dfdjne tekmovanje. Tako je Aškerčeva premagala EMO I z 5:1, Grofija-Ribiče 3:1, Pe- nal - EMO II. 14:2, Gaberje 50 - Lopato 4:3 in Skavti - Zlatarno 7:0. Od ekip izven Celja je Pink Panter prema- gal Ljubečno 5:0, Bili Haj- duk pa Tržišče 4:2. V drugem kolu se bodo v nedeljo dopoldne in popol- dne pomerili med drugimi naslednji pari: Aškerčeva - Penal, Grofija - Kosmos, Skavti - Condor in Gotovlje - Gaberje 50. Novoletni tradicionalni turnir v malem nogometu je vsekakor v zimskih mesecih dobrodošel za vse nogometa- še na našem območju. J. KUZMA JUTRI V MATKAH Zaključek letošnjih sin- dikalnih športnih iger v žalski občini bo jutri, v petek, 12. decembra ob 16. uri v dvorani v Mat- kah. Zaključno prireditev pripravljata Občinski sin- dikalni svet in TKS Ža- lec. V letošnjih igrah je nastopilo kar 3400 obča- nov v dvanajstih športnih panogah. T. TAVČAR 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj LISIČJA KRVOLOČNOST Revir lovske družine Roga- tec meri 4800 ha, ter spada med srednjegorska lovišča. Pred drugo svetovno vojno je s tem loviščem upravljal gra- ščak in lovec Windischgrac, ki je imel v Rogatcu graščino in je večkrat povabil na lov tudi goste iz sosednjih držav. V revirju žive poleg drugih svobodnih živali, ki razvese- ljujejo in dvigajo krvni pritisk članom zelene bratovščine ob skupnih pogonih tudi divji prašiči, srnjad, trop gamsov na Donački gori, fazani, lisice in divji zajci. Ob hudem mrazu, ko na se- veru Evrope zamrznejo reke in potoki, se spuste na priro- dno mejo med SR Slovenijo in SR Hrvaško, rečico Sotlo, jate divjih gosi in rac< ki pre- nekaterega zelenokrvneža spravijo v neprostovoljno zimsko kopel. Tako vedo v teh krajih starejši lovci pove- dati razburljive prigode minu- lih lovskih pogonov. V kraju Jurjevec, blizu izvi- ra Sotle, sta člana LD Roga- tec, kolega Martin Križanec in Franc Vodošek st. ob času prska srnjadi, zaslišala obup- no pivkanje srne. Dobro sta poznala ta glas, zato sta se na- glo usmerila v kraj, odkoder je prihajalo srnino klicanje na pomoč. Ko sta pritekla do gozdnega križpota, sta opazila lisico, ki ima v tem letnem ča- su mladiče, kako drži odraslo srno za vrat in jo skuša na vsak način zadušiti ali pa pre- grizniti glavne žile. Lovec Franc Vodošek st. je še v teku dvignil puško, po- meril v lisico Tlvsprožil. Naboj s kroglo, ki ni bil namenjen srnjaku, ni zadel krvoločne li- sice, vendar sta bila lovca še pravočasno na kraju načrto- vanega zločina in s tem rešila srno gotove smrti. JELENOVA SMOLA še predno je krompir začel zoreti, se je oglasil pri lovcu Martinu Križancu jezen kmet, ter mu potožil, da mu delajo na njivi posajeni s krompir- jem divji prašiči veliko škodo. Lovec Martin, ki ga kličejo tu- di Vlado Grof je kmeta poto- lažil in mu obljubil odškodni- no za storjeno mu škodo. Na- to se je dogovoril z lovcema Francom Vodoškom ml. in Romanom Avguštinom, da gredo ob prvi mesečni noči v zasedo na požrešne ščetinarje. Stara glažuta pri Terličnem je bila lepo vidna ob mesečevi svetlobi, ko se je lovska trojka ustavila na robu njive, na ka- tero so hodili polnočni črnuhi večerjat krompir. PiŠE: SANDI UDERMAN streljaj od gozda, zastrti od fižolovk, sta dva lovca drema- la v topli odeji, lovec Martin pa je budno pazil na prihod nepovabljenih gostov. V-farni cekrvi v Rogatcu je odbila ura polnoč, vendar divjih praši- čev še ni bilo na spregled. Ma- lo pred eno uro je lovec Mar- tin, ki je zamenjal na straži Romana, zaslišal rahel šum na katerega je postal pozoren. Menda me ne. vara vid, je pri sebi mislil lovec Martin, od kje pa naj bi prišel ta čas konj, ki se mu je previdno približe- val. Ko je konj prišel iz goz- dne ceste, je z eno izmed prvih nog takoj razkopal grm krompirja in ga jedel z veli- kim apetitom. Aha, si je dejal lovec Križa- nec, jelen je, ne pa konj in divji prašiči. Previdno je dregnil lovca Romana, mu po- kazal nočnega gosta in mu dal signal, naj ga položi na dlako. Rezek pok ostrostrelnega na- boja je za hip stresel mirno ozračje. Velik in močan jelen, šesterak je omahnil v rosnato krompirišče in plačal krvni davek, namesto divjih svinj. Očiščen je tehtal 157 kg; naj- verjetneje se je priklatil iz po- horskih gozdov. Jelenovo smolo so prihod- nji dan lovci zalivali v Težkih gorcah, kjer imajo lep, sodo- ben lovski dom. NI VSAK LOVEC, KDOR NOSI PUŠKO Člani LD Rogatec so pova- bili na brakado precej gostov iz sosednjih lovskih organiza- cij. Iz hladnega jesenskega ju- tra se je rodil lep in topel dan. Ko so lovci zavzeli svoja stoji- šča, so gonjači z lovskimi psi pritiskali divjad pred puškine cevi. Ko so padli prvi streli, se je težko ranjeni divji prašič usmeril proti nekemu mlade- mu lovcu, ki se je od strahu podelal. Na ščetinarja je stre- ljal šele takrat, ko je bil ta pet- deset metrov od njega in ga je dokončno podrla krogla tret- jega lovca. Ko so se nato lovci zbrali okoli mrtvega 140 kg težkega merjasca, so z vprašu- jočimi očmi pogledovali zdaj bledega strahopetca, zdaj ustreljenega prašiča. Od obeh je prihajal zelo sumljiv vonj. Zato ni vsak lovec, kdor nosi puško. DIVJI PRAŠIČ PRIGNAL DIVJEGA ZAJCA Donačka gora je bila odeta v rahlo jutranjo meglo, ko so se člani LD Rogatec Martin Križanec, Franc Vodošek st. in Fric Rehar vzpenjali po vi- jugasti gozdni poti na lovska stojišča. Z gonjačem Štefa- nom Polajžerjem so se dogo- vorili, da naj z lovskimi psi pritisne točno ob osmi uri. Za- to, ker so pričakovali, da bodo obrnili vsaj par divjih svinj, so bili tudi temu primerno obo- roženi z risanicami. Lovski psi so res kmalu dvignili preplašeno divjad, ter jo pognali izven dosega lov- skih svinčenk. Po ozki soteski so se po končanem pogonu VTačali na izhodiščne položa- je. V tem času opazi lovec Martin divjega zajca, kako jo briše po pobočju hriba. Bolj iz radovednosti kot iz prepriča- nja, da bo zadel, dvigne risani- co, pomeri na bežečega dol- goušca in sproži. Zadeti živi cilj se skotali k lovčevim no- gam. Nekaj trenutkov za tem dogodkom pridirja za zajcem divji prašiC, ki ga ni prav no- ben lovec pričakoval. Lovec Križanec ponovno dvigne ostrostrelno orožje, pomeri na dirkajočega prašiča in priti- sne na petelina. Tako, kot se je nekaj se- kund prej skotalil divji zajec k nogam ostrostrelca Martina, tako se je tudi tokrat privalil stodvajset kilski divji prašič. Pred kom je kdo bežal, pa lov- ci še danes ugibajo. Član in funkcionar lovske družine Rogatec Martin Križanec s svojo Kratkodlako istrijanko Jelko Foto: Sandi Uderman jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z fTiožnostml namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev In vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila In še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. BOLJE LOVEC KOT RIBIČ Za Matijo Juriča iz Ja- senovca pravijo, da je do- ber ribič, tako dober, da ujame celo vidre. Kadar nastavi mreže za some in krape, se mu vanje kdaj zaplete tudi vidra. Tudi s takšnim plenom je po- vsem zadovoljen, saj dobi za vidro precej več kot za krapa. BOUE BREZ OROŽJA - V Dubrovniški repu- bliki je veljal zakon: Kdor se spre brez orožja, bo do- bil mesec dni zapora, kdor pa stori to z orožjem, bo sedel - šest mesecev. - Dubrovnik je ukinil trgovino s sužnji že leta 1432 med pn/imi v Evropi. - Ep »Osman«, ki ga je napisal Ivan Gundulič, je bil prvič natisnjen šele le- ta 1826. Več kot dvesto let je potoval v rokopisu iz roke v roko. - Prvo rastlinsko ka- ranteno v svetu so uvedli Dubrovčani. Zgodilo se je to že v p>etnajstem stolet- ju (pred Benetkami, Ge- novo in Marseillem). - Sporazum o svobo- dni plovbi med Dubrov- niško in Boneško republi- ko je bil sklenjen 16. julija v Travniku. - Na vhodnih vratih bolnišnice v Dubrovniku je vklesano ime Andre Sambraila, našega izse- ljenca in velikega mecena dubrovniške zdravstvene službe. ČE NE PRIME RIBA, PRIME KOLO Ribič Dura Riman, uči- telj iz Bača, je lovil ribe v kanalu blizu kopališča. Prijela ni sicer niti ena ri- ba, zato pa je izvlekel iz vode pravo žensko dvo- kolo modre barve, znam- ke rog. Dura je bil z ribo- lovom zadovoljen. Če ni rib, je dobro tudi kolo. IZ RIBJIH KOSTI V samoborskem muze- ju lahko vidite malce ne- navadno sliko. Prikaz je pejsaž mesta Krapine, na- rejena pa je iz ribjih kosti. Slika izvira iz preteklega stoletja in je delo Julije Cantily, nečakinje Ljude- vita Gaja. Podobne slike, toda z drugačnimi motivi, hranijo v muzejih v Vu- kovaru in Iloku. NAŠLA JE PRAPRADEDA Domače in tuje razgle- dovalce Samobor vsako- krat preseneti s svojo ur- banistično celovitostjo, s starim mestnim jedrom, z ostanki gradu in s čudovi- to naravo. Ko je Samobor obiskala skupina Franco- zov in občudovala doku- mente iz časa francoske okupacije Samobora med leti 1802 in 1809, je Pari- žanka Briey, rojena de Contades, na spisih nena- doma odkrila podpis svo- jega prapradeda markiza de Contadesa, intendanta civilne Hrvatske v času francoske okupacije! TUDI ZAKLENJENA STANOVANJA NISO VARNA V Celju so spet na delu vlo- milci. »Delajo« zelo enostav- no, večidel »uspešno«, če- prav je največ vlomnih ta- tvin podnevi. Neznani storil- ci izkoriščajo odstotnost sta- novalcev, kar preverijo pri sosedih. Povprašajo, če je ta in ta doma (pa prav po ime- nu sprašujejo, ki ga preberjo na vratih ali na poštnem na- biralniku), in ko ugotovijo, da je stanovanje prazno, da so vsi ali na delu ali v šoli, odidejo, že kmalu pa se vrne- jo, vlomijo v prazno stanova- nje in vsega premečejo, saj iščejo predvsem denar in zlatnino, le redkokdaj tudi kakšen priboljšek za pod zob. Sodelovanje občanov bo v veliko pomoč upravi za no- tranje zadeve, da bo drznim tatovom lažje na sledi. Pripo- ročamo vam, bodite pozorni TOZD ZOBOZDRAVSTVO Celje, objavlja urnik skozi vse leto in sicer: dežurna zobozdravstvena služba je na TOZD ZOBOZDRAVSTVO CEUE, II. nadstropje. Sobota od 14. do 19 ure, nedelja in državni prazniki od 9. do 18. ure. na neznane in sumljive ose- be, ki hodijo po blokih, pa tudi drugje po mestu in na opisan način iščejo stanoval- ce. Tudi hrup v sosednjem stanovanju je lahko opozori- lo, da nekaj ni v redu. Takoj pokličite celjsko postajo mi- lice na telefon 92 in jih o tem obvestite. NE IGRAJTE SE S ČEKI! Na senatu temeljnega so- dišča v Celju so obravnavali primer, ko je štiriindvajset- letni Z. P. iz Celja izdal deset čekov Ljubljanske banke brez kritja. Tako je LB, po- družnico Celje oškodoval za petindvajset tisočakov. Ka- zen pet mesecev zapora po- gojno za dve leti res ni veli- ko, vendar so tokrat upošte- vali nekaj olajševalnih okoli- ščin. Zdravko P. je brez za- poslitve in ni imel stalnih do- hodkov. Denar z nekritih če- kov je uporabil za hrano in predvsem pijačo v celjskih lokalih. Sicer se je zagovar- jal, da je denar dvigoval ve- dno, kadar je bil vinjen, ven- dar to ne more biti izgovor. Kot olajševalno okoliščino so mu šteli to, da je bil brez zaposlitve, da pred tem še ni bil kaznovan, pa tudi sicer meni sodni izvedenec, da gre za človeka, ki se težko prila- gaja življenjskim razmeram, kar izhaja tudi iz neurejene- ga življenja v mladosti. Zdravko P. bo moral denar vrniti banki. SLABO VIDNA LUČ Zaradi poledenelega vozi- šča in slabo vidnih utripajo- čih rdečih luči (bile so zasne- žene) ob železniškem preho- du v Belovem pri Šmarju, voznik osebnega avtomobila ALOJZ VINDIŠ, 31, iz Šmarja ni uspel ustaviti pred železniškim prehodom. Av- tomobil je obstal na tračni- cah in voznik je imel še toli- ko časa, da je izstopil, motor- ni potniški vlak pa je trčil v levi bok avtomobila, pri če- mer je nastalo škode za 120.000 dinarjev. VISOKA ŠKODA V Debrem pri Laškem je voznik tovornjaka MARTIN SLAPAR, 22, iz Kamnika dohitel osebni avtomobil, ki je obstal ob sredini cestišča in čakal na prosto pot za za- vijanje v levo. Ker pa je Sla- par pripeljal prehitro, ni uspel ustaviti in je prišel av- tomobil prehitevati v trenut- ku, ko je nasproti pripeljal s tovornjakom VELIMIR KR- LJAJIČ iz Celja. Tovornjaka sta trčila, pri čemer je nasta- lo škode za 300.000 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 49 - 11. december iggjj jjt. 49 - 11. december 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 IRSKA - »SMARAGDNI OTOK« PREBIVALSTVO IRSKE Republika Irska meri pri- bližno tretjino Jugoslavije (to je 70.280 km^) in je razme- roma redko naseljena, saj ima le približno toliko prebi- valcev, kot naša Slovenija. Pravijo, da se ta država po- naša z največjo nataliteto, če že ne na svetu, pa zagotovo v Evropi; povprečno število otrok v irskih družinah je na- mreč več kot štiri. Prav no- bena redkost ni srečati dru- žino s sedmimi ali desetimi otroki. Znan je celo takšen primer družine s petimi otro- ki, od katerih je bil vsak star manj kot tri leta: deklici dvojčici, okoli treh let stari, sta dobili drugi par sestric, starih tedaj tri mesece, a med obema paroma dvojčic se je staršem rodil še deček. Morda še zanimivejši je pri- mer moža in žene, ki deset let nista mogla imeti otrok in sta zaprosila za posvojitev deklic - dvojčic. Ker so imeli tedaj le dvojčka moškega spola, sta vzela fantiča, a si- rotišnica jima je predlagala zamenjavo, ko bodo dobili želeni deklici. Cez nekaj časa se je to res zgodilo, vendar sta se zakonca že tako nava- dila na dečka, da se nista ho- tela ločiti od njiju in sta de- klici vzela dodatno. Cez sla- bo leto pa sta dobila lastna otroka - dvojčka. Po drugi strani ima Irska tudi najmanj porok na svetu. Veliko odraslih se torej ne poroči in mnogi postanejo duhovniki oziroma nune, ki vstopijo v enega številnih re- dov katoliške vere, kateri vo- dijo med drugim tudi veliko šol oziroma učnih zavodov vseh stopenj (navadno gre tu za internate, ki oskrbujejo svoje varovance razen z zna- njem še s hrano in stanova- njem - seveda za primerno plačilo). Protestantska oziro- ma anglikanska cerkev v re- publiki Irski ni močno zasto- pana, medtem ko so prav na- sprotja med obema verama glavni vzrok za sovražnosti in krvave obračune v britan- skem Ulsterju. Kot zanimivost naj ome- nim to, da si pri financiranju različnih redov pomagajo s prostovoljnimi prispevki lju- di, ki lahko darujejo denar skoraj v vsakem javnem po- slopju. Treba je pač vreči svoj prispevek v eno števil- nih železnih skrinjic, oprem- ljenih s ključavnico in z na- pisom lastnika oziroma reda, ki mu pripada, medtem ko na primer kupuješ znamke. Le-te je možno kupiti samo v poštnih uradih, nikakor pa ne v trafikah, kot je to običaj- no v naši državi. Tudi vse ostale trgovine in posredo- valnice uslug, kar vse je pra- viloma v privatni lastnini, so izredno specializirane, saj je pri oblasteh možno dobiti sa- mo takšna strogo namenska dovoljenja za odpiranje ome- njenih dejavnosti. Tako v go- stilnah oziroma restavraci- jah, kjer vam postrežejo s hrano, ni možno dobiti tudi alkoholnih pijač in obratno; trgovec, ki ima dovoljenje za prodajo piva, ne sme istoča- sno točiti vina, ker mu obla- sti tega ne dovolijo, itd. Zelo veliko Ircev se izse- ljuje, največ v ZDA, kajti do- ma vlada precejšnja brezpo- selnost. Irska je namreč izra- zito agrarna država in prak- tično nima industrije (razen v večjih mestih). Ze so uved- li ukrepe proti prevelikemu prilivu Ircev v Ameriko, s tem da ne sprejemajo izse- ljencev, če nimajo predho- dno zagotovljene zaposlitve. Tudi irska vlada želi zajeziti množično izseljevanje; v zadnjem času omogoča svo- jim prebivalcem ugodne kre- ditne pogoje za gradnjo no- vih domov. Istočasno dovo- ljuje tujcem, da investirajo svoj kapital v manjše licenč- ne tovarne, zlasti s področja elektronike, da bi tudi tako omogočili zaposlitev čim večjemu številu domačih prebivalcev in s tem omejili vzroke za izseljevanje. PIŠE: JELKA ŽOLNIR Tipična irska kmetija ANSAMBEL VIKIJA AŠIČA V ZR NEMČIJI GLASBA ZA ZDOMCE V torek zvečer je odpoto- val na skoraj desetdnevno turnejo po Zvezni republiki Nemčiji znan slovenski na- rodni zabavni ansambel iz Celja, ki ga vodi harmoni- kar Viki Ašič. V Duselldorfu in njegovi okolici bodo pri- pravili sedem koncertov, na vsakem posameznem pa bo- do zaigrali po enaindvajset skladb. Ansambel Vikija Ašiča je v enajstih letih posnel pet plošč, od tega tri velike in dve majhni. Sodelovali so v dveh novoletnih televizij- skih oddajah in igrali pri to- varišu Titu pred leti na Brdu pri Kranju. So stalni gostje ptujskega festivala, kjer re- dno pobirajo najvišja prizna- nja. Zdaj imajo že pripravlje- no novo ploščo, ki jo bodo posneli po vrnitvi iz ZR Nemčije. Za Novo leto bodo igrali dva dni v motelu Pod- lehnik, januarja pa bodo v lastni režiji pripravili več sa- mostojnih koncertov po manjših slovenskih krajih. Marca imajo v programu so- delovanje na našem izletu »100 kmečkih žensk«. Pred odhodom na turnejo je Viki Ašič povedal: »Ponosni smo, da se bomo ponovno srečali z našimi zdomci, s katerimi smo že ob prejšnjih gostovanjih nave- zali prijateljske stike. Pripra- vili smo tudi nekaj special- nih skladb za naše zdomce in upamo, da jim bodo všeč ter da jim bomo z njimi pričarali delček domovine.« Kaj pričakuje od turneje? »Veliko, predvsem pa do- ber sprejem tako pri zdom- cih, kot tudi pri ostalih. Upa- mo, da bomo navdušili, kaj več pa se bo dalo povedati po končani turneji. Progno- ziram ne rad!« člani ansambla Vikija Aši- ča, ki že celo desetletje nav- dušujejo s svojimi melodija- mi po Sloveniji in izven nje, so se za turnejo dobro pri- pravili. Resno in redno so va- dili, tako da bo njihov nastop resnično na višini. Vaje so bile naporne, vendar, kdor ljubi glasbo, jih zmore. Ansambel Vikija Ašiča je zlasti v letošnjem letu dose- gel celo vrsto uspehov, vrhu- nec pa na ptujskem festivali. Uspešno je nastopal tudi na libojski reviji, kjer je stalen gost. In koliko skladb je na- pisal sam vodja Viki Ašič? »Pravzaprav ne veliko, ne- kaj čez trideset ali blizu štiri- deset. Je pa res, da so bile vse uspešnice in nagrajene. To je pa tudi nekaj, kajne?« Res je. Bolje je manj pa tisto kvalitetno in tako je tu- di z Vikijevimi melodijami. Pa srečno s harmoniko po svetu! TONE VRABL V ansamblu Vikija Ašiča igrajo (od leve proti desni): vodja in harmonikar Viki Ašič, pevka Neva Švajnzger, pevec Rudi ŠantI, Baritonist Lojze Pavlič in kitarist Kari Zor- man, spredaj trobentar Tone Videč (levo) in klarinetist Franc Jerič. Na turneji po ZR Nemčiji bo Vikijev ansam- bel nastopal kot sekstet, s^ bo z njimi igral klarinet tudi Milan Jarmšek, ki pa ga ni na posnetku. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec J Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika ij| Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^ Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopaj Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana^ Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. StevK žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Liubliana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. |