148 149 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA 1000 UND 1 BUCH 2022 Osrednji članki prve številke avstrij­ ske revije 1000 in 1 knjiga so osredo­ točeni na modro barvo. V prispevku Blau, so blau (Modro, tako modro) Silke Rabus piše o tem, kako v slikanicah posamezni ilustratorji z modro barvo izrazijo določena stanja, razpoloženja in hotenja. Tako Willy Puchner v slikanici Welt der Farben (Svet barv) prikaže šte­ vilne odtenke modre na našem planetu, ki so odraz neke dežele, vremenskih razmer, svoje odtenke ima nebo, morje, imajo ga gore, vode, travniki. Isabelle Simler je v poučni slikanici Die Blaue Stunde (Modra ura) prikazala bogastvo modrih odtenkov, s katerimi je narisala rastline in živali v modri uri, v času, ko dan ugaša in se pričenja noč. Jens Rassmus uporabi modro v fantazijski nočni zgodbi Das Nacht-Tier (Nočna žival). Julie Völk v slikanici Das Dunkle und das Helle (Temno in svetlo), katere avtorica besedila je Kerstin Hau, prikaže mnoge pomene modre barve, od osam­ ljenosti, melanholije, žalosti, strahu, pa tudi zaupanja, upanja, hrepenenja in blagosti. Modra lahko tudi postavlja mejo med tistim, kar je blizu, in tistim, kar je daleč, tako kot to stori ilustratorka Marije T olman v Der kleine Fuchs (Lisja­ ček) pisatelja Edvarda van de Vendla. V slikanici Roberta Schneiderja in ilustra­ torke Linda Wolfsgruber Der Schnee- flockensammler (Zbiralec snežink) je z modro izražena tišina in mirnost. Mar­ lies van der Wel v slikanici Seesucht (Sla po morju) s številnimi odtenki modrine prikaže lepoto morskih globin. Avstrijski pesnik Michael Hammer­ schmid svoj prispevek Um nicht zu verklären (Ne da bi poveličevali) posveča sodobni poeziji za otroke in jo primerja z romantično otroško poezijo. Claudia Sackl nas z nekaj futuristič­ nimi zgodbami povede v brezmejno modrino vesolja v prispevku See you soon on a sunbeam (Nasvidenje na sončnem žarku). Christina Pfeiffer­Ulm je pregledala nekaj mladinskih knjig, v katerih igra osrednjo vlogo pijanost mladih in v katerih pišejo o tem, kako je, če si pijan – Blausein. Prispevek je naslovila Pizza Bierpong Fragolino (Pica Pivski pong Fragolino). Zapis nemške pisateljice Tamare Bach Stunde, blau (Pijanost) je zapis brid kega brezupa dekleta. V prispevku Fahrt ins Blaue (Izlet v neznano) nam Nicole Kalteis na nekaj knjižnih primerih pokaže, kaj so vzroki, da se mladostniške junakinje in junaki odpravijo na pot tjavdan. Pot v neznano je vedno povezana z nedoloč­ nim in z neznanim, kar je v izbranih knjigah pomembnejše od dogodivščin. Pisateljica Susan Kreller, ki je bila leta 2013 za knjigo Elefanten sieht man nicht (Slonov ne vidimo) nominirana za nemško nagrado za mladinsko knji­ ževnost Deutscher Jugendliteraturpreis in bila odlikovana s Srebrnim peresom nemških zdravnic (Silberne Feder des Deutschen Ärztinnenbundes), v knjigi spregovori o fizičnem nasilju očeta nad svojima otrokoma. V prispevku Guckt mal, was für blaue Flecken! (Poglejte, kakšne maroge!) opozori na knjige za otroke in mladostnike, v katerih je govora o hematomih. Modrice so lahko posledica nasilja med vrstniki, lahko so posledica fizičnega nasilja staršev in drugih odraslih nad mladimi, mod­ rice so lahko dobljene tudi takrat, ko se nekdo loti neke stvari, ki je prijetna. Modrice so lahko zamolčane s strani žrtve ali pa jih ta razkrije. Danes se po svetu neredko pojav­ ljajo lažne novice. Kako je v literaturi za otroke in mladostnike? Bi morali mladim dajati v branje več stvarne, poučne mladinske literature, ki temelji ževnost Mestne knjižnice Ljubljana, ter prejemnica nagrade za najboljše obliko- vano poljudnoznanstveno delo 34. Slo- venskega knjižnega sejma (2019). 24. maja smo darilni ponatis in zbirko skupaj z avtorjema slovesno predstavili na novinarski konferenci v Narodni galeriji, kamor smo povabili tudi ustvarjalke in ustvarjalce ter pred­ stavnice in predstavnike založb, s kate­ rimi smo doslej sodelovali. O nastanku in pomenu zbirke so zbranim govo­ rili Slavko Pregl in Tone Partljič, oba nekdanja predsednika Bralne značke ter začetnika zbirke, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Škufca Zaveršek ter Tjaša Urankar, predstavnica Javne agencije za knjigo. Z avtorjema knjige dr. Tino Bilban in Ivanom Mitrevskim se je pogovarjala članica programskega odbora Bralne značke Darka Tancer­Kajnih. 30. maja smo v Cankarjevem domu pripravili tradicionalno osrednjo zaključno prireditev za zlate bralke in bralce. V polni Gallusovi dvorani smo gostili skoraj 1.300 mladih in njihovih mentoric, mentorjev iz Ljubljane ter z območij Ajdovščine, Domžal, Krškega, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Pirana in Zagorja ob Savi, ki so v Cankarjev dom prišli v organiza­ ciji društev in zvez prijateljev mladine. Naši gostje so bili že tradicionalno tudi najboljši zlate bralke, bralci, mentorice, mentorji slovenskih šol v Italiji. Program prireditve je vodil Boštjan Gorenc ­ Pižama, ki se je o knjigi pogo­ varjal z dr. Tino Bilban in Ivanom Mitrevskim, program je sooblikoval glasbeni gost Nipke. Slavnostni govorci na prireditvi so bili predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS Marko Kravos, pred­ stavnik Telekoma Slovenije Primož Kučič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Vseh zlatih bralk in bralcev, ki dobijo knjige, seveda ne moremo pova­ biti v Cankarjev dom, saj jih je zelo veliko, v zadnjem desetletju med 30 in 40 % celotne generacije devetošolcev. Za bralno značko namreč berejo otroci in mladi v vseh osnovnih šolah v Slove­ niji, v slovenskem zamejskem prostoru in pri pouku slovenščine, ki poteka na različne načine po različnih državah Evrope in po svetu. Zlata bralka, bra­ lec v devetih letih prebere najmanj 50 knjig, okrog 700.000 pa je vseh knjig, ki jih vsako leto preberejo bralci v vseh programih Bralne značke skupaj. Zlata popotnica bralne značke 2023 »Letošnja knjižna popotnica in nagrada za zlate bralke in bralce je kalejdoskopski pojmovni leksikon, s katerim si bo mladostnik – in vsa druščina ob njem – odgovarjal na vprašanje Kako razumeti svet. Vsak po svoje si ga bo razlagal, a najpo- membnejše je, da se bo v njem zna- šel kot človek, ki ta svet dojema kot svoj dom, kjer zna odpirati luč, najti kljuko na vratih, odpreti okno. Na to se je navajal ob vsaj 50 knjigah, ki jih je prebral ob spodbudi Bralne značke. Z branjem, s to plemenito razvado, je postal član bratovščine ljudi, ki jim je mar dober okus, ki znajo zavračati zlo in neumnost, ki znajo prisluhniti zele- nemu vetru in žuborenju življen ja. In najti v njem svoje veselje.« MARKO KRAVOS, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, 23. maja 2023, Trst Zbrali: MANCA PERKO, PETRA POTOČNIK, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS 150 151 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA reka), Oliver Jeffers: Die Fabel von Fau- sto (Faustova zgodba) – in v prispevku Schlimme Zeiten (Hudi časi) pokazala na s tekstom in kongenialnimi ilustraci­ jami odlično prikazane krizne situacije, ki lahko nastopijo tudi zaradi karantene. Ela Wildberger v prispevku Krise als Türöffner (Krize, ki odpirajo vrata) obdela nekaj knjig, v katerih se s krizo spoprimejo najstniki. V teh knjigah je kriza nekaj, kar se da razrešiti, je spod­ buda za spremembo in začetek nečesa novega. Potrebni so le pogum, odloč­ nost in dobra mera humorja. Martin Reiterer je za prispevek Aus dem Rahmen fallen (Pasti iz okvirov) izbral stripe, v katerih so odlično pri­ kazane krizne situacije. Avtorji stripov z različnimi možnostmi, kot so razpo­ reditev panelov in strani, z belimi in črnimi prostori, z barvami, ustvarijo vzdušje, ki ga nekdo doživi ob nenad­ nem šoku, ob osebni krizi, ob prikazo­ vanju in preganjanju duhov in pošasti. Manuela Kalbermatten, znanstvena sodelavka Inštituta za raziskovanje mladinske literature na Goethe­Uni­ versität v Frankfurtu, sicer pa navdu­ šena sprehajalka, je v prispevku Lauf einfach. Lauf und lauf und lauf und lauf (Preprosto teci. Teci in teci in teci in teci) opisala različne načine gibanja, ki so bili med zaprtjem med pandemijo množično izkoriščeni. Zanimalo jo je tudi, kako in koliko se gibanja pojav­ ljajo v knjigah za mlade. Razlogi, da se v knjigah ljudje sprehajajo, pohajku­ jejo, tečejo ter obstanejo, so različni. Gibanje jim omogoči, da se odklopijo od zunanjega sveta, da se sprostijo in da uredijo svoje misli. Klaus Nowak v prispevku Wenn der Wind Weht (Ko piha) piše o slikanicah, v katerih imajo nevihte lahko usodne posledice – popolno uničenje – lahko pa kot »veter sprememb« pomenijo pot v nekaj novega. Kathrin Wexberg piše o protagoni­ stih, ki s pomočjo drug drugemu prema­ gujejo krizo. Za svoj prispevek Einander begleiten (Spremljati drug drugega) je izbrala tri ameriške romane za mladost­ nike, ki so izšli v nemškem prevodu. Avstrijska ilustratorka in pisateljica je pod naslovom PETER PANdemie und seine Freunde (PETER PANdemija in njegovi prijatelji) na dveh straneh revije pripravila humorne slike in tek­ ste pravljičnih junakov, postavljenih v čas pandemije covida 19. Patrick Danter v prispevku Fleder- mausmenschen auf dem Mond (Ljudje netopirji na mesecu) piše o lažnih novi­ cah. Te obstajajo že od nekdaj. Interesi, da jih nekateri širijo, so različni. Lažne novice, ki so sedaj posredovane po ana­ lognih in po digitalnih medijih, imajo lahko tudi tragične posledice. Kako to, da jim verjamemo? Krizo doživljajo tudi liki, ki so zakleti. O zakletih likih v sodobni fan­ tastiki, ki se znajdejo v kriznih situaci­ jah, piše Sonja Loidl v prispevku Schuf- ten, Schlafen, Schweigen (Garati, spati, molčati). Knjige, ki so prejele nagrado Őster­ reichischer Kinder­ und Jugend­ buchpreis 2022, so s slikami naslovnic predstavljene na notranji strani plat­ nic revije. Posamezne nagrajenke so v reviji še obsežneje obravnavane. Christina Pfeiffer­Ulm se posveti knjigi Julie Völk Zur Zeit, wo das Wün- schen noch geholfen hat. Die schönsten Märchen der Brüder Grimm (V čas, ko je želeti si še pomagalo. Najlepše pravl­ jice bratov Grimm). V prispevku Wenn Wünschen nicht mehr hilft … (Ko si želeti ne pomaga več …) opiše krizne situacije in ženske figure v knjigi Julie Völk, ki je poudarila tudi vodilno vlogo ženskih likov v mnogih pravljicah. Nagrajeni knjigi Lene Raubaum in Katje Seifert Mit Worten will ich dich na znanstvenih spoznanjih? O lažeh, prevarah, širokoustenju in goljufanju v mladinski literaturi piše Klaus Nowak v prispevku Das Blaue vom Himmel erzählen I (Laganje I). Z opisom vsebin izbranih knjig, med katerimi je tudi iz norveščine prevedena knjiga Mari­ anne Kaurin Irgendwo ist immer Süden (Nekje je vedno jug), ki je leta 2021 prejela nagrado Deutscher Jugendlite­ raturpreis, pokaže, da se mladi v knji­ gah zlažejo zaradi prikrivanja svojega porekla, socialnega položaja, neved­ nosti, fantaziranja, starši pa se zlažejo preprosto zato, da pomirijo otroka. Heidi Lexe v prispevku Das Blaue von Himmel erzählen II (Laganje II) opiše, kako je ilustratorka Stefanie Harjes na novo likovno izrazila laži v klasiki Gottfrieda Augusta Bürgerja Münchhausen (Lažnivi Kljukec), knjigi lažnih zgodb, ki je izšla leta 2021. Marlene Zöhrer se v prispevku Blau grau wie der Ozean (Modrosivo kot ocean) potopi med leposlovne in poučne knjige, katerih prizorišče je morje. Morje s svojo lepoto, modrino, neskončnostjo in svojimi nevarnostmi že od nekdaj prevzema ljudi. Je navdih za pustolovščine, odkrivanja in za pre­ življanje prijetnega časa, tako na svojih površinah kot v svojih globinah in na svojih obalah. Nemška pisateljica Tamara Bach je prejela nagrado James Krüss Preis 2021, nagrado za mednarodno literaturo za otroke in mladostnike. V tej številki je objavljen govor Michaela Schmitta ob podelitvi nagrade in govor nagrajenke. Nemški pisatelj Nils Mohl sprego­ vori o svojih fiktivnih likih v pogovoru s Franzem Lettnerjem. Na notranji strani platnic vabi das Kinderbuchhaus v Schneiderhäuslu na prireditve, ki so jih (in jih bodo) pripravili za obdobje od leta 2022 do začetka 2024. Raznovrstne prireditve, ki so namenjene otrokom in odraslim, so zamišljene tako, da naj bi udeležence uvedle v svet mladinske literature in jih spodbudile k branju. Posamezne prire­ ditve so posvečene poeziji, pripovedim, poučnim knjigam, spletu, majhnim in velikim zgradbam, torej knjigam raz­ ličnih velikosti in uporabi – tudi za igro – ter zaključni svečanosti. Krize, ki so prisotne v današnjem resničnem svetu, tako globalne, posle­ dice podnebnih sprememb, vojn, tero­ rizma, izgonov, kot individualne, ki prizadenejo posameznike, so teme, ki se pojavljajo tudi v mladinski literaturi. S kakšnimi oblikami krize in kako krizo doživljajo literarni liki, pišejo avtorji prispevkov v drugi številki revije. V reviji je objavljen tudi seznam knjig o krizah, ki so obravnavane v tej številki. Marlene Zöhrer je za svoj prispevek Auf die Krise, fertig, los! (Nad krizo, konec, naprej!) izbrala nekaj knjig, v katerih se mladi spopadajo z različnimi krizami. Gre za individualne krize, ki so jih povzročili dogodki, kot so smrt v družini, družinski spori, odkritje temačne skrivnosti, soočenje z bolez­ nijo, doživetje travmatičnega nasilja, tudi kriza posameznika ob iskanje iden­ titete. Elisabeth Steinkellner je zanimalo, kakšne izhode iz krize skušajo najti mladi knjižni liki. Vsekakor ni rešitve niti v begu niti z napisom na majici, saj vzroki krize kljub temu še vedno ostajajo. Bolje in pomembno je pois­ kati pomoč nekoga, ki prizadetega jemlje resno in takšnega, kot je ter mu je voljan – in mu tudi zna – pomagati rešiti krizno situacijo. Naslov njenega prispevka je Please Send Chocolate (Prosim, pošlji čokolado). Silke Rabus je izbrala tri slikanice – Nikolas Heidelbach Alles gut? (Vse dobro?), Jordan Scott in Sydney Smith Ich bin wie der Fluss (Govorim kot 150 151 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA reka), Oliver Jeffers: Die Fabel von Fau- sto (Faustova zgodba) – in v prispevku Schlimme Zeiten (Hudi časi) pokazala na s tekstom in kongenialnimi ilustraci­ jami odlično prikazane krizne situacije, ki lahko nastopijo tudi zaradi karantene. Ela Wildberger v prispevku Krise als Türöffner (Krize, ki odpirajo vrata) obdela nekaj knjig, v katerih se s krizo spoprimejo najstniki. V teh knjigah je kriza nekaj, kar se da razrešiti, je spod­ buda za spremembo in začetek nečesa novega. Potrebni so le pogum, odloč­ nost in dobra mera humorja. Martin Reiterer je za prispevek Aus dem Rahmen fallen (Pasti iz okvirov) izbral stripe, v katerih so odlično pri­ kazane krizne situacije. Avtorji stripov z različnimi možnostmi, kot so razpo­ reditev panelov in strani, z belimi in črnimi prostori, z barvami, ustvarijo vzdušje, ki ga nekdo doživi ob nenad­ nem šoku, ob osebni krizi, ob prikazo­ vanju in preganjanju duhov in pošasti. Manuela Kalbermatten, znanstvena sodelavka Inštituta za raziskovanje mladinske literature na Goethe­Uni­ versität v Frankfurtu, sicer pa navdu­ šena sprehajalka, je v prispevku Lauf einfach. Lauf und lauf und lauf und lauf (Preprosto teci. Teci in teci in teci in teci) opisala različne načine gibanja, ki so bili med zaprtjem med pandemijo množično izkoriščeni. Zanimalo jo je tudi, kako in koliko se gibanja pojav­ ljajo v knjigah za mlade. Razlogi, da se v knjigah ljudje sprehajajo, pohajku­ jejo, tečejo ter obstanejo, so različni. Gibanje jim omogoči, da se odklopijo od zunanjega sveta, da se sprostijo in da uredijo svoje misli. Klaus Nowak v prispevku Wenn der Wind Weht (Ko piha) piše o slikanicah, v katerih imajo nevihte lahko usodne posledice – popolno uničenje – lahko pa kot »veter sprememb« pomenijo pot v nekaj novega. Kathrin Wexberg piše o protagoni­ stih, ki s pomočjo drug drugemu prema­ gujejo krizo. Za svoj prispevek Einander begleiten (Spremljati drug drugega) je izbrala tri ameriške romane za mladost­ nike, ki so izšli v nemškem prevodu. Avstrijska ilustratorka in pisateljica je pod naslovom PETER PANdemie und seine Freunde (PETER PANdemija in njegovi prijatelji) na dveh straneh revije pripravila humorne slike in tek­ ste pravljičnih junakov, postavljenih v čas pandemije covida 19. Patrick Danter v prispevku Fleder- mausmenschen auf dem Mond (Ljudje netopirji na mesecu) piše o lažnih novi­ cah. Te obstajajo že od nekdaj. Interesi, da jih nekateri širijo, so različni. Lažne novice, ki so sedaj posredovane po ana­ lognih in po digitalnih medijih, imajo lahko tudi tragične posledice. Kako to, da jim verjamemo? Krizo doživljajo tudi liki, ki so zakleti. O zakletih likih v sodobni fan­ tastiki, ki se znajdejo v kriznih situaci­ jah, piše Sonja Loidl v prispevku Schuf- ten, Schlafen, Schweigen (Garati, spati, molčati). Knjige, ki so prejele nagrado Őster­ reichischer Kinder­ und Jugend­ buchpreis 2022, so s slikami naslovnic predstavljene na notranji strani plat­ nic revije. Posamezne nagrajenke so v reviji še obsežneje obravnavane. Christina Pfeiffer­Ulm se posveti knjigi Julie Völk Zur Zeit, wo das Wün- schen noch geholfen hat. Die schönsten Märchen der Brüder Grimm (V čas, ko je želeti si še pomagalo. Najlepše pravl­ jice bratov Grimm). V prispevku Wenn Wünschen nicht mehr hilft … (Ko si želeti ne pomaga več …) opiše krizne situacije in ženske figure v knjigi Julie Völk, ki je poudarila tudi vodilno vlogo ženskih likov v mnogih pravljicah. Nagrajeni knjigi Lene Raubaum in Katje Seifert Mit Worten will ich dich na znanstvenih spoznanjih? O lažeh, prevarah, širokoustenju in goljufanju v mladinski literaturi piše Klaus Nowak v prispevku Das Blaue vom Himmel erzählen I (Laganje I). Z opisom vsebin izbranih knjig, med katerimi je tudi iz norveščine prevedena knjiga Mari­ anne Kaurin Irgendwo ist immer Süden (Nekje je vedno jug), ki je leta 2021 prejela nagrado Deutscher Jugendlite­ raturpreis, pokaže, da se mladi v knji­ gah zlažejo zaradi prikrivanja svojega porekla, socialnega položaja, neved­ nosti, fantaziranja, starši pa se zlažejo preprosto zato, da pomirijo otroka. Heidi Lexe v prispevku Das Blaue von Himmel erzählen II (Laganje II) opiše, kako je ilustratorka Stefanie Harjes na novo likovno izrazila laži v klasiki Gottfrieda Augusta Bürgerja Münchhausen (Lažnivi Kljukec), knjigi lažnih zgodb, ki je izšla leta 2021. Marlene Zöhrer se v prispevku Blau grau wie der Ozean (Modrosivo kot ocean) potopi med leposlovne in poučne knjige, katerih prizorišče je morje. Morje s svojo lepoto, modrino, neskončnostjo in svojimi nevarnostmi že od nekdaj prevzema ljudi. Je navdih za pustolovščine, odkrivanja in za pre­ življanje prijetnega časa, tako na svojih površinah kot v svojih globinah in na svojih obalah. Nemška pisateljica Tamara Bach je prejela nagrado James Krüss Preis 2021, nagrado za mednarodno literaturo za otroke in mladostnike. V tej številki je objavljen govor Michaela Schmitta ob podelitvi nagrade in govor nagrajenke. Nemški pisatelj Nils Mohl sprego­ vori o svojih fiktivnih likih v pogovoru s Franzem Lettnerjem. Na notranji strani platnic vabi das Kinderbuchhaus v Schneiderhäuslu na prireditve, ki so jih (in jih bodo) pripravili za obdobje od leta 2022 do začetka 2024. Raznovrstne prireditve, ki so namenjene otrokom in odraslim, so zamišljene tako, da naj bi udeležence uvedle v svet mladinske literature in jih spodbudile k branju. Posamezne prire­ ditve so posvečene poeziji, pripovedim, poučnim knjigam, spletu, majhnim in velikim zgradbam, torej knjigam raz­ ličnih velikosti in uporabi – tudi za igro – ter zaključni svečanosti. Krize, ki so prisotne v današnjem resničnem svetu, tako globalne, posle­ dice podnebnih sprememb, vojn, tero­ rizma, izgonov, kot individualne, ki prizadenejo posameznike, so teme, ki se pojavljajo tudi v mladinski literaturi. S kakšnimi oblikami krize in kako krizo doživljajo literarni liki, pišejo avtorji prispevkov v drugi številki revije. V reviji je objavljen tudi seznam knjig o krizah, ki so obravnavane v tej številki. Marlene Zöhrer je za svoj prispevek Auf die Krise, fertig, los! (Nad krizo, konec, naprej!) izbrala nekaj knjig, v katerih se mladi spopadajo z različnimi krizami. Gre za individualne krize, ki so jih povzročili dogodki, kot so smrt v družini, družinski spori, odkritje temačne skrivnosti, soočenje z bolez­ nijo, doživetje travmatičnega nasilja, tudi kriza posameznika ob iskanje iden­ titete. Elisabeth Steinkellner je zanimalo, kakšne izhode iz krize skušajo najti mladi knjižni liki. Vsekakor ni rešitve niti v begu niti z napisom na majici, saj vzroki krize kljub temu še vedno ostajajo. Bolje in pomembno je pois­ kati pomoč nekoga, ki prizadetega jemlje resno in takšnega, kot je ter mu je voljan – in mu tudi zna – pomagati rešiti krizno situacijo. Naslov njenega prispevka je Please Send Chocolate (Prosim, pošlji čokolado). Silke Rabus je izbrala tri slikanice – Nikolas Heidelbach Alles gut? (Vse dobro?), Jordan Scott in Sydney Smith Ich bin wie der Fluss (Govorim kot 152 153 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Prispevek Simone Kremsberger Biene, die (Čebela, ki) je posvečen knjigam za otroke o čebelah, ki se v zadnjem času zaradi povečane zavesti o varovanju okolja in zaradi klimatskih sprememb v večjem številu pojavljajo na knjižnem trgu. Več je tudi poučnih knjig o čebelah za mlade. Claudia Sackl se v prispevku Ani- malische Urbanität (Živalska urbanost) posveti prevodu knjige Shauna Tana Reise ins Innere der Stadt (Potovanje v notranjost mesta) v nemščino, knjiga jo navede na misli o odnosih med ljudmi in živalmi ter odnosom do narave. Kako so likovno upodobljene živali v slikanicah in poučnih knjigah, opiše Silke Rabus v prispevku Wie im echten Leben? (Kot v resničnem življenju?) Od avtorjev ilustracij je odvisno, ali izumrle, živeče ali fiktivne živali upo­ dobijo tako, da s svojimi ilustracijami bralca informirajo, ga šokirajo, provo­ cirajo ali pri njem vzbudijo emocije. Julia Lückl se v prispevku Symbol of the Revolution (Simbol revolucije) posveti simboliki, tudi živalski, v trilo­ giji Suzanne Collins The Hunger Games (Igre lakote). Anna Winkler­Benders je za prispe­ vek Wie macht der Vogel? (Kako se oglaša ptič?) izbrala nekaj slikanic, v katerih je opisano, kako komunicirajo živali. Med izbranimi slikanicami je tudi Das tierische Wörterbuch (Medna­ rodni živalski slovar) Lile Prap. Čarovnija, rekviziti ali pa moč volje lahko nekoga spremenijo iz človeka v žival – in nazaj v človeka. Alexandra Hofer predstavi nekaj knjig o tovrstnem spreminjanju v prispevku Felle und Tattoos (Krzno in tatuji). O prehranjevalnih navadah, izvoru živil in o drugih perečih vprašanjih, ki se zastavljajo tudi v knjigah za otroke, piše Andrea Kromoser v prispevku 6.690 Hühner (6.690 kokoši). Avtorji knjig s tekstom in z realistično ilu­ stracijo prikažejo obrate za množično vzrejo živali, prevoz do kupcev, pa tudi podatke, koliko živali použijemo ljudje. V manjšem mestu v Avstriji pojedo 6.690 kokoši na mesec, na Dunaju 1,14 milijona in v Berlinu 2,3 milijona. Kathrin W exberg v prispevku Hunde sind Hunde, Mädchen sind Mädchen (Psi so psi, dekleta so dekleta) opiše knjigi pisateljice Kirsten Fuchs, knjigo Mädchenmeute (Dekliška tolpa), za katero je leta 2016 prejela nemško nag­ rado Deutscher Jugendliteraturpreis, in knjigo Mädchenmeuterei (Dekliški upor), v obeh imajo pomembno vlogo živali. Sporočilo knjig je, da je živalim treba omogočiti življenje v njihovem okolju in njihov način življenja. Med knjigami, ki jih za branje pri­ poroča založba Nord Süd, je tudi knjiga Adam und seine Tuba (Adam in tuba) pisatelja Žige X Gombača in ilustra­ torke Maje Kastelic. Avtorji člankov četrte številke, ki je posvečena ilustraciji, s poudarkom na skupnem učinkovanju teksta, slike in oblikovanja, v prispevkih objavljajo svoje poglede na likovno umetnost v literaturi. Marlene Zöhrer v svojem prispevku – s kar obsežnim seznamom strokov ne lite­ rature – Wunderwerk Bilderbuch. Oder: Die Komplexität multimodaler Texte (Čudež slikanice. Ali: Komplekstnost multimodalnih tekstov) piše o multi­ modalnosti tekstov, še posebej slikanic, kjer se tekst povezuje s sliko. Poznamo mnogo multimodalnih tekstov, ki nas dosegajo preko medijev . Pri tiskanih me ­ dijih sta v medsebojnem odnosu tekst in slika. Pri drugih medijih, kot so radio, gledališče, film, so vključeni še odnosi z zvokom, z gibom, s sliko. S kombinacijo med mediji se modalnost širi in krepi, posebej kombinacija s sodobnimi digi­ talnimi mediji, interakcija z recipienti. umarmen. Gedichte und Gedanken (Z besedami te želim objeti. Pesmi in misli) se posveti Andrea Kromoser v prispevku Warum weiss die das? (Kako to ve?) Simone Weiss v prispevku Han- darbeit & Kopfreisen (Ročno delo & Potovanja) opiše tri nagrajene poučne knjige, in sicer: Mia Kirsch, Wolfgang Hartl, Erika Friedl: Asagan-Backstube. Bäckermaus & Donaustrudel, Miro Poferl: Radieschenmaus und Kuschel- gurke – Geschichten aus der Gärtnerei in Michael Stavarič & Michèle Ganser: Faszination Krake. Wesen einer unbe- kannten Welt. Več o nagrajenem romanu za mla­ dostnike Nilsa Mohla An die, die wir nicht werden wollen. Eine Teenager – Symphony (Za tiste, ki mi sami ne bi želeli postati. Najstniška simfonija) z ilustracijami Regine Kehn izvemo v pogovoru Heidi Lexe s pisateljem v prispevku: Wer bin ich? & Wer will ich sein? (Kdo sem? & Kdo hočem biti?) Med priporočanimi knjigami za branje sta tudi dva prevoda iz slo­ venščine. Verena Zeilinger pripo­ roča knjigo Aleša Štegra Als Winter verschwand (Kurent) z ilustracijami Tine Dobrajc. Ines Galling pa pripo­ roča knjigo Jane Bauer Monsterschreck (Kako prestrašiti pošast) z ilustracijami Małgosije Ząjac. Odločitev, da se za osrednjo temo tretje številke izbere mladinska lite­ ratura, v kateri nastopajo živali, je spodbudilo dejstvo, da se je v zadnjih letih bistveno spremenil odnos med človekom in živalmi. Intenzivnejša so postala prizadevanja za varstvo in zaščito živali, poglobilo se je proučevanje odnosov med človeškimi in nečloveškimi živalmi. Odnosom med človekom in živalmi se posveti Gabriela Kompatscher v prispevku Die Welt mit den Augen von Tieren sehen (Pogled na svet z očmi živali). Ljudje razvrščamo živali v več skupin, v živali za zakol, v živali za poizkuse, v kožuharje, v živali za lov in v priljubljene domače živali. Pa je to živalim prav? Že pri branju ali pripove­ dovanju živalskih zgodb otrokom se z njimi lahko pogovorimo o vlogi živali, kasneje, ko berejo že sami, je dobrodo­ šel pogovor z mladimi o odnosih med ljudmi in živalmi in o konceptu antro­ pocentrizma. Klaus Nowak se v prispevku Maus, die (Miš, ki) posveti knjigam, v katerih so glavni liki v zgodbah miši, ki doživ­ ljajo neprijetnosti in se rešujejo s svojo majhnostjo in iznajdljivostjo. Stephan Zandt v prispevku Spre- chende Tiere (Govoreče živali) raz­ mišlja o antropomorfizmu v knjigah za otroke. Sarah Auer nas v prispevku Die bes- seren Gefährt*innen? (Dobri­e tovari­ ši*ce) opozori na nekaj zgodb o odno­ sih med živalmi in ljudmi v aktualnih medijih za otroke in mladostnike. V večini zgodb živali ostajajo živali, niso počlovečene, prisotna so vprašanja o etiki in o pravicah živali, opisano je tovarištvo med človekom in živaljo, predvsem med človekom in psi. V prispevku Hund, der. Oder: Lassie ist schuld (Pes, ki. Ali: Kriva je Lassie) Karin Haller ugotavlja, da so psi kot literarni junaki v knjigah za otroke zelo priljubljeni. Psi nastopajo kot prijatelji, tovariši in zaščitniki otrok. So lovci in je plen. O zgodbah, ki opi sujejo lov, večinoma zaradi potrebe po hrani, piše Christina Pfeiffer­Ulm v p r i s p e v ku Jäger und Gejagte (Lovec in plen). Heidi Lexe je za prispevek geschmei- dig gleitende triangel (spreten spolzek trikot) pregledala nekaj knjig o kačah kot literarnih likih, ki predstavljajo zlo, in o povezanosti med kačami in zmaji. 152 153 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Prispevek Simone Kremsberger Biene, die (Čebela, ki) je posvečen knjigam za otroke o čebelah, ki se v zadnjem času zaradi povečane zavesti o varovanju okolja in zaradi klimatskih sprememb v večjem številu pojavljajo na knjižnem trgu. Več je tudi poučnih knjig o čebelah za mlade. Claudia Sackl se v prispevku Ani- malische Urbanität (Živalska urbanost) posveti prevodu knjige Shauna Tana Reise ins Innere der Stadt (Potovanje v notranjost mesta) v nemščino, knjiga jo navede na misli o odnosih med ljudmi in živalmi ter odnosom do narave. Kako so likovno upodobljene živali v slikanicah in poučnih knjigah, opiše Silke Rabus v prispevku Wie im echten Leben? (Kot v resničnem življenju?) Od avtorjev ilustracij je odvisno, ali izumrle, živeče ali fiktivne živali upo­ dobijo tako, da s svojimi ilustracijami bralca informirajo, ga šokirajo, provo­ cirajo ali pri njem vzbudijo emocije. Julia Lückl se v prispevku Symbol of the Revolution (Simbol revolucije) posveti simboliki, tudi živalski, v trilo­ giji Suzanne Collins The Hunger Games (Igre lakote). Anna Winkler­Benders je za prispe­ vek Wie macht der Vogel? (Kako se oglaša ptič?) izbrala nekaj slikanic, v katerih je opisano, kako komunicirajo živali. Med izbranimi slikanicami je tudi Das tierische Wörterbuch (Medna­ rodni živalski slovar) Lile Prap. Čarovnija, rekviziti ali pa moč volje lahko nekoga spremenijo iz človeka v žival – in nazaj v človeka. Alexandra Hofer predstavi nekaj knjig o tovrstnem spreminjanju v prispevku Felle und Tattoos (Krzno in tatuji). O prehranjevalnih navadah, izvoru živil in o drugih perečih vprašanjih, ki se zastavljajo tudi v knjigah za otroke, piše Andrea Kromoser v prispevku 6.690 Hühner (6.690 kokoši). Avtorji knjig s tekstom in z realistično ilu­ stracijo prikažejo obrate za množično vzrejo živali, prevoz do kupcev, pa tudi podatke, koliko živali použijemo ljudje. V manjšem mestu v Avstriji pojedo 6.690 kokoši na mesec, na Dunaju 1,14 milijona in v Berlinu 2,3 milijona. Kathrin W exberg v prispevku Hunde sind Hunde, Mädchen sind Mädchen (Psi so psi, dekleta so dekleta) opiše knjigi pisateljice Kirsten Fuchs, knjigo Mädchenmeute (Dekliška tolpa), za katero je leta 2016 prejela nemško nag­ rado Deutscher Jugendliteraturpreis, in knjigo Mädchenmeuterei (Dekliški upor), v obeh imajo pomembno vlogo živali. Sporočilo knjig je, da je živalim treba omogočiti življenje v njihovem okolju in njihov način življenja. Med knjigami, ki jih za branje pri­ poroča založba Nord Süd, je tudi knjiga Adam und seine Tuba (Adam in tuba) pisatelja Žige X Gombača in ilustra­ torke Maje Kastelic. Avtorji člankov četrte številke, ki je posvečena ilustraciji, s poudarkom na skupnem učinkovanju teksta, slike in oblikovanja, v prispevkih objavljajo svoje poglede na likovno umetnost v literaturi. Marlene Zöhrer v svojem prispevku – s kar obsežnim seznamom strokov ne lite­ rature – Wunderwerk Bilderbuch. Oder: Die Komplexität multimodaler Texte (Čudež slikanice. Ali: Komplekstnost multimodalnih tekstov) piše o multi­ modalnosti tekstov, še posebej slikanic, kjer se tekst povezuje s sliko. Poznamo mnogo multimodalnih tekstov, ki nas dosegajo preko medijev . Pri tiskanih me ­ dijih sta v medsebojnem odnosu tekst in slika. Pri drugih medijih, kot so radio, gledališče, film, so vključeni še odnosi z zvokom, z gibom, s sliko. S kombinacijo med mediji se modalnost širi in krepi, posebej kombinacija s sodobnimi digi­ talnimi mediji, interakcija z recipienti. umarmen. Gedichte und Gedanken (Z besedami te želim objeti. Pesmi in misli) se posveti Andrea Kromoser v prispevku Warum weiss die das? (Kako to ve?) Simone Weiss v prispevku Han- darbeit & Kopfreisen (Ročno delo & Potovanja) opiše tri nagrajene poučne knjige, in sicer: Mia Kirsch, Wolfgang Hartl, Erika Friedl: Asagan-Backstube. Bäckermaus & Donaustrudel, Miro Poferl: Radieschenmaus und Kuschel- gurke – Geschichten aus der Gärtnerei in Michael Stavarič & Michèle Ganser: Faszination Krake. Wesen einer unbe- kannten Welt. Več o nagrajenem romanu za mla­ dostnike Nilsa Mohla An die, die wir nicht werden wollen. Eine Teenager – Symphony (Za tiste, ki mi sami ne bi želeli postati. Najstniška simfonija) z ilustracijami Regine Kehn izvemo v pogovoru Heidi Lexe s pisateljem v prispevku: Wer bin ich? & Wer will ich sein? (Kdo sem? & Kdo hočem biti?) Med priporočanimi knjigami za branje sta tudi dva prevoda iz slo­ venščine. Verena Zeilinger pripo­ roča knjigo Aleša Štegra Als Winter verschwand (Kurent) z ilustracijami Tine Dobrajc. Ines Galling pa pripo­ roča knjigo Jane Bauer Monsterschreck (Kako prestrašiti pošast) z ilustracijami Małgosije Ząjac. Odločitev, da se za osrednjo temo tretje številke izbere mladinska lite­ ratura, v kateri nastopajo živali, je spodbudilo dejstvo, da se je v zadnjih letih bistveno spremenil odnos med človekom in živalmi. Intenzivnejša so postala prizadevanja za varstvo in zaščito živali, poglobilo se je proučevanje odnosov med človeškimi in nečloveškimi živalmi. Odnosom med človekom in živalmi se posveti Gabriela Kompatscher v prispevku Die Welt mit den Augen von Tieren sehen (Pogled na svet z očmi živali). Ljudje razvrščamo živali v več skupin, v živali za zakol, v živali za poizkuse, v kožuharje, v živali za lov in v priljubljene domače živali. Pa je to živalim prav? Že pri branju ali pripove­ dovanju živalskih zgodb otrokom se z njimi lahko pogovorimo o vlogi živali, kasneje, ko berejo že sami, je dobrodo­ šel pogovor z mladimi o odnosih med ljudmi in živalmi in o konceptu antro­ pocentrizma. Klaus Nowak se v prispevku Maus, die (Miš, ki) posveti knjigam, v katerih so glavni liki v zgodbah miši, ki doživ­ ljajo neprijetnosti in se rešujejo s svojo majhnostjo in iznajdljivostjo. Stephan Zandt v prispevku Spre- chende Tiere (Govoreče živali) raz­ mišlja o antropomorfizmu v knjigah za otroke. Sarah Auer nas v prispevku Die bes- seren Gefährt*innen? (Dobri­e tovari­ ši*ce) opozori na nekaj zgodb o odno­ sih med živalmi in ljudmi v aktualnih medijih za otroke in mladostnike. V večini zgodb živali ostajajo živali, niso počlovečene, prisotna so vprašanja o etiki in o pravicah živali, opisano je tovarištvo med človekom in živaljo, predvsem med človekom in psi. V prispevku Hund, der. Oder: Lassie ist schuld (Pes, ki. Ali: Kriva je Lassie) Karin Haller ugotavlja, da so psi kot literarni junaki v knjigah za otroke zelo priljubljeni. Psi nastopajo kot prijatelji, tovariši in zaščitniki otrok. So lovci in je plen. O zgodbah, ki opi sujejo lov, večinoma zaradi potrebe po hrani, piše Christina Pfeiffer­Ulm v p r i s p e v ku Jäger und Gejagte (Lovec in plen). Heidi Lexe je za prispevek geschmei- dig gleitende triangel (spreten spolzek trikot) pregledala nekaj knjig o kačah kot literarnih likih, ki predstavljajo zlo, in o povezanosti med kačami in zmaji. 154 155 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA O načinu dela in odnosu do teksta, ki ga ilustrira ugledna, večkrat nagra­ jena ilustratorka Ulrike Möltgen, piše Heidi Lexe v prispevku Das Damen- gambit (Ženski gambit). Anna Stemmann je pregledala nekaj aktualnih stripov za otroke. V prispevku Monsterjägerinnen, Pfadis und Regen- bogentage (Pošastne lovke, taborniki in mavrični dnevi) ugotavlja, da so sodobni stripi za otroke tematsko raz­ novrstni. Vsebinsko se navezujejo na fantastične zgodbe, na zgodbe, v kate­ rih nastopajo živali, navezujejo se na sodobne dogodivščine današnjih otrok. Vse več je stripov, katerih osrednji liki so dekleta. Po obliki so stripi za otroke različnih formatov, arhitektura obliko­ vanja strani je raznolika, pomembne so naslovnice, ki naj privlačijo bralce. V prispevku Ping – Pong. Vom Ents- tehen der Bilder (Ping – pong. O nasta­ janju slik) Christine Knödler prikaže ustvarjanje grafične oblikovalke in ilu­ stratorke leposlovnih in poučnih knjig Felicitas Horstschäfer kot igro, kot ping pong med tekstom in slikami, mate­ riali in tehnikami, ki jih bo uporabila, ter med tekstom in svojim občutjem in odnosom do teksta. Silke Rabus v prispevku So klug, so schön! (Tako pametno, tako lepo!) piše o poučnih, informativnih knjigah, ki so zahvaljujoč umetniškim slikam in žlahtni knjižni opremi postale fasci­ nantne celostne umetnine. Med knji­ gami, ki izstopajo z raznolikim obliko­ vanjem, z zanimivimi podobami črk in z izvrstnimi ilustracijami, ki jih v članku opiše, posebej poudari knjigo Hunde im Futur. Eine Grammatik in Bildern (Psi v prihodnjiku. Slovnica v slikah), katere avtorji so Susanna in Johannes Rieder, Arinda Crăciun in Carsten Aermes. Mednarodno uveljavljenega kanad­ skega ilustratorja Sydneya Smitha in njegova dela predstavlja Karin Vach v prispevku Die Kunst der Auslassung (Umetnost izpuščanja). V nemških prevodih je izšlo več knjig s Smithovimi ilustracijami. Za knjigo Unsichtbar in der grossen Stadt (originalni naslov je Small in the City), pri kateri je sam tudi avtor teksta, je leta 2021 prejel nagrado Deutscher Jugendliteraturpreis. Ilu­ strator se pri svojem ustvarjanju osre­ dotoča na bistveno, poudari detajle in izvrstno upodablja otroška čustva. Običajno se dobro povezuje z lepim in zlo z grdim. Nicole Kalteis je zani­ malo, kako so upodobljeni ženski liki v slikanicah. Za svoj prispevek Bilder- buchfrauen? (Slikaniške ženske?) je pregledala, kako so jih upodobili ilu­ stratorji Wolf Erlbruch, Jacky Gleich, Benjamin Lacombe, Susanne Janssen in Stephanie Harjes. V poučnem prispevku Bild - Schrift - Schriftbild (Slika ­ pisava ­ podoba črk) Agnès Laube piše o pomenu odnosa med pisavo in sliko v slikanicah. Recenzijam številnih novejših knjig za otroke in mladostnike ter strokov­ nih knjig, ki so objavljene v vsaki šte­ vilki, so v tej številki člani uredništva dodali še priporočilni seznam knjig za branje. TANJA POGAČAR AVTORJI V TEJ ŠTEVILKI Nika Arhar, teatrologinja, gledališka kritičarka, dramaturginja, publicistka dr. David Bedrač, pesnik, pisatelj, esejist, literarni kritik, publicist, profesor slo­ venščine, literarni mentor, član uredniškega odbora revije Otrok in knjiga dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in pisate­ ljica, predsednica Slovenske sekcije IBBY in članica izvršnega odbora mednarodne zveze IBBY , članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, avtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter znanstvenih monografij, programska vodja festivala Oko besede, strokovna sodelavka žirije DSP za nagrado desetnica, pred­ sednica žirije za večernico mag. Tilka Jamnik, promotorka branja, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in podpredsednica Slovenske sekcije IBBY Sabina Kotnik, profesorica slovenščine, pripovedovalka, bibliotekarka Blaž Lukan, predavatelj dramaturgije na UL AGRFT, dramaturg, pesnik, publicist Bart Moeyaert, belgijski pisatelj, dobitnik številnih literarnih nagrad, med dru­ gim Spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) leta 2019  Manca Perko, generalna sekretarka društva Bralna značka – ZPMS T anja Pogačar, upokojena bibliotekarka, prva predsednica Slovenske sekcije IBBY Petra Potočnik, strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS dr. Barbara Pregelj, pridružena profesorica za literaturo na Fakulteti za huma­ nistiko v Novi Gorici, prevajalka, publicistka, kulturna promotorka, založnica in urednica Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, esejistka, pesnica, pisateljica, publicistka, članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga dr. Vladka Tucovič Sturman, docentka za področje književnosti na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) dr. Sanja Vrcić–Mataija, izredna profesorica na Oddelku za učiteljske študije Univerze v Zadru in nosilka predmeta otroške književnosti, teorije književnosti, medijske in scenske kulture