(VtĆMno lrt«nJtt) ^ 126 številka. V Trstu, v soboto dne 20. oktobra 1894. Tečaj XIX. hkdiiv< uhaja po trikrat na teden v iestili is-danjih ob lOPklh, AatPtklh in aobotttht Zjutranje izd »nje ii-baja ob uri zjutraj, vsinrno pa ob 7. uri r«čer. — Obujno fsdanje stan«: za j-Jan m«w . f, —.HO, isvsn Avitrije f. 1.40 M tri MAM«. . , 2.60 . . . I .— ■a pol lata . , . S.— . » • a__ aa th leto . . . 10.— » , . 16.— Na ssrsćbe brat priložena naročnine u at jemlje ezir, Posamićn« Iterilke »e dobivajo t pro-dajalriicah tobaka v Irntu po B a»4., V Gorici po S nrč. Sobotno veiarno ii4anj« * Jrntu S nt., v Gorici 4 nč. EDINOST Olaallo alovenaketfa politiAne^a druitva za Primorako. Oglasi «e rafune po tarifu v petita; xa nauloTf i debelimi črkami »e plaćuj» prostor, kolikor obseg« lavadnih »rutic. t'o«lana numrtnire in jaTRezahralo, domači oglasi itd. h» računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae poftiljajo uretliiiAtTu : ulit A Ca*erm& it. 18. Vaako pir*mo mora biti frankovano, ker nefranknvrtiut *e ur iprejsmajo. Rokopisi ne no vračajo. Naročnino. reklamacije in oglase sprejema Ujtravniitvo ulica Casorraa 13. Odprte reklamacije so proste poštnin«. , T tU nt 11* Jt mf / < Razmere med poslancem in po; ilci. vol O rasmerju med poslancem in njega vo-liloi raaširjeni no jako različni nazori kakor aploh o vaaki stvari. Jedni menijo, da poslanec b6di le izvrševalci organ folje strojih volilcev in nič dru-sega. V ta namen mu je poizvedovati o željah in potrebah svojih volilcev, tor iste predlagati in lastopati ▼ parlamentu in nasproti ti adi. Drugi menijo zopet, da poalaneo ima popolno avobodno roko t izvrševanju svojega mandata. Kajti — tako argumentujejo ti poslednji — voliloi so, isročivii poslancu mandat, istemu iarekli popolno taupanje ter mu poverili stojo usodo. Mimo tega je poalaneo, isvset navadno is cveta dotičnega okraja, in-teligentnejii nego ogromna večina volilcev. Glavni argument, kojeg* navajajo aa popolno avobodo in nesavianost poslanca od avojih volilcev, je pa naslednji: Poslanec je n* licu mesta parlamentar-nih borb, on poana dobro vse takuliane tajne in strankarske spletke; po takem more le on in jedini on presojati, koliko in kaj je mogoče doseči in kak6 treba ukreniti, da dosežemo vsaj to, kar j se splob d& doseči pri obstoječih okolnostih. Kakor vidimo, sti ai dijametralno nasprotni raiiirjeni menenji o rasmerju med po-slanoem in njega voliloih. Mi pa menimo, da je tudi ob tem vpraianji najprimerneje, naj-umestneja in najpravičneja — alata areda. Mi ne bi mogli dati absolutno prav ni jedni ni drugi atrani. Menenje, da poslanec mora poštovati Želje in naiore svojih voiiloev, je — tako sodimo tiii — povsem opravičeno. Kajti, ako ne bi bilo tak6, potem ne bi mogli niti govoriti o javnem menenju, tej podlagi konstitucijonalnega in ljudskega lastopa, Kakovo je načelo konstitucijonalnemu in ustavnemu življenju P Gotovo le-ta, da podaniki p d t e m svoji h| poslancev de-16 vladarsko oblast se svojim kon-stitucijonalnem monarhom. V ustavni državi sta torej nekako sdružena monarhiški in lju-dovladni princip; krona ima svoje nedotakljive prerogative (prepravice) in vrhovno oblast, slasti kar se dostaje velike sploine politike, dočim imajo podaniki pravtao, ustvarjati si takone p 6 t e m avojih poslancev. Is teh temeljnih načel konstitucijonalne države aili se nam kar sama po sobi posledica, da ljudski sastop ali parlament mora PODLISTEK. «Jiu^J Grabr^jan, Spisal Julij pl. Kleinmayr. V Vipavci 3. septembra 1877. J Dragi Hiibar ! »Na Vaš dopis Vam odgovorita, da časa več ni in tudi treba ni novih programov; saj je dovetj, da je naznanjeno, kaj da bo in da bo »Slavec* sodeloval.....I. G." V Vipavi 5. prosinca 1878. »Zakaj ne pridete več k nam v Vipavo? . . . ker na?a čitalnica jako hira, bi rad, da bi kaj oživela. Mislim uže dolgo „Prepir o ienitfi" na oder spraviti, pa kar nič ne vem, kje je ta spia z notami vred. .....L Gr." v V Vipavi 24. svečana 1877. Dragi Anton t „Na Vsi meni ljubi dopis Vam morem ie le sedaj poslati Vaio igro. Tekst sem prepisal. Da bi ne pa mogla ta igra tukaj predstavljati, nisem če prepričan, ker ga sedaj nimam, da bi pevce učil. Močno Vas pogrevamo ! Poskušal bom vendar, ako se bo dalo. biti pravi in pristni isras javnega menenju. Kajti le tedaj je izpolnjen bitstveni, prvi in glavni pogoj koustitucijonalne države in ustavnega življenja, ako vi podaniki — pri nas v Avstriji raslični n&rodi — res sami ustvarjajo zakone pdtem svojih poslancev. Ako ni tak6, ako ljudski sasstop ne sloni na široki podlagi javnega menenja: potem je vse tisto toii hvaljeno ustavno življenje pobeljen grob — karikatura 1 Pa še jedno okolnost moramo navesti v doka«, da poslaneo mora biti v tesni zvezi se svojimi volilci, da mora poitevati javno menenje, da mora biti veren tolmač Želja in potreb svojih mandantov. Njegova beseda «a-dobi namreč Se le po tem pravo veljavo, ako se more sklicevati in kazati na svoje volilce : glejte, ti-le hočejo tako! Ne treba nam torej zgubljati nadaljnih besedij v dokaz, da se poslaneo mora brigati ea svoje volilce, da mora poitevati njih menenje in tolmačiti iste na svojem mestu. Na drugi strani imajo lopet prav oni, ki trde, da poalaneo ne sme bi ti slep hlapeo avojih volilcev. Polje delovanju poslančevemu je jako razsežno in baviti se mu je res često s takimi vpraianji, gltulć katerih bi bilo krivično zahtevati od priprostoga volilen, da jo razume, ali vsaj, da je razume takoj, prav in dobro. Za taka vprašanja treba pripravljati ljudstvo in je poučevati. In kdo naj bode učitelj in voditelj ljudstvu, ako ne poslanec, ki sedi ob viru in ima največ prilike, da se obvesti o dotičnom vprašanju. Ob takih stvareh, katere smatra poslaneo koristnimi in za svoj narod potrebnimi, sa koje pa nima in ne more imeti pravega zmisla širša masa, treba da poalaneo vleče aa seboj volilce in če tudi riskira pri tem svojo popularnost na zdolej in zaupanje, prihajajoče od zgorej. Krivo je — skoraj bi rekli: nelojalno —, ako bo n. pr. kakov poslanec sklicuje na „menenje* svojih volilcev o vprašanjih, kojih ti poslednji po svoji veliki večini ne razumejo. Seveda se na tak način jako v ceno odkriža vprašanja, sitnoga in neviečnega njemu samemu morda radi najrazličnejših razlogov. Tako je na pr. poslanec Šuklje nedavno butnil pred svoje, po večini priprosto volilce — če se ne motimo, v Metliki — vprašanje, dA je priletelo kakor atrela t jasnega neba : A I i ste za hrvatsko državno pravo?! Seveda ao se hitro oglasili v velikem zboru kakor je želel poalanec: Ne, ne, nismo! In tako je dobil gospod poslanec toli zaželjeno spričevalo, da Slovenci niso za državno provo Ko bi bilo na velikonočni ponedeljek, bi pa kar Vi pevatvo preuzeli, kaj ne dragi AntonP Lepo vas pozdravljam in sem Vaš stari Grafa rijau*. V Vipavi dne P P Ljubi Hribar l »Vaše pismo, v katerem mi tako lepo idejo razvijate radi go*p, vitez Klodićevu igre: „Materin blagoslov*, mo je povsem iznenadilo. Rad bi Vam že danes natančno odgovoril na vse posameznosti, a tega mi ni mogoče. Le toliko Vam rečem, da bodem srčno rad v par dnevih zopet odpisal, kakor hitro dobim od Vas nokako obširneje popis igrinega osoblja in da se izrazite nekoliko bolj jasno, kake moči potrebujete neobhodno med Vipavci. Prilično mi jo bilo mogoče Vaše pismo sinoči odboru predložiti in naročilo so mi je goBp. vitezu in Vam naj-presrčnejšo hvalo izreči, da bo tako visoko-dušno znanimate za proevot našo stvari. Bedite prepričani, da bomo Vipavci storili, kur nam bo mogoče, kajti zanimanje ni malo, ker je vzlaBti tudi kmetijska poddružnic* ravno včeraj sklenila, da bo lotos napravila vene-lioo.....I. Gr." lirvat«*o ( S tem je bilo ustreženo njemu samemu in — drugim, ki „ljubijo* iatotako Slovence, kakor Hrvate, nič manj in nič bolj. Mi se nočemo potezati danes za hrvatsko državno pravo ter nočemo dokazovati, da bi tudi za Slovence ne bilo slabo, ako ae po-stavijo pod varstvo te velepomembno pogodbe, sklenjene med narodom in dinastijo, ampak smo hoteli le reči, da se nam ne vidi posebno lojalno, ako poslanec iznenađuje in prehvaplja svoje volilce s takimi težkimi državnimi problemi, ne da bi bil po p red natanjčno in vestno raztolmačil dotično vprašanje. Poslanec Suklje bi bil moral poprud točno, vestno in poljudno raztolmačiti nrav in bitstvo državnega prava hrvatskega, in potem naj bi bil stavil v božjem imenu vpašanje: Ali ste za državno pravo P Kajti — kakor smo že rekli gori — ob takih vprašanjih mora biti poslanec svojim volilcom učitelj in mentor, ne pe slep ekaekutor „monenja", katerega med priprostim*! ljudmi niti ni in bi je morali šo le ustvariti. Pravo razmerje med volilci in poslancem si torej mislimo tako-le: Poslanec slušaj in uvažuj želje in potrebo avojih volilcev o stvareh, koje ti poslednji morejo razumeti; ob uprašnnjih pa, kojih širša masa ie ne razume, bddi jim učitelj in voditel j! Vsakako pa b6di poalanec vedno v tesni dotiki z narodom, no le v tamen, da čuje želje in potrobe, ampak da vzgaja nArod in ga dovaja do p o li t i s k e z d r e 1 o s t i. Po občevanju poslanca z voliloi vzbuja ae med poslednjimi zanimanje za javne stvari — v o 1 i 1 s k i shodi so torej prepo-trebna polftiška šola. Poslancu jo torej dolžnost točno obveščati volilce o važnih dogodkih in tekočih vprašanjih in poslanec, ki no u mojo te svoje dolžnosti, ni pravi poslanec. Z jedno besedo: delovanje po-kučovo mora se raztezati od parlamenta do v o I i s k i h shodov. V tem svojem uverjonju moramo le pritrditi besedam velečaatitega župnika Kocijančiča na občn a celih 57.* Užitninski davek — samouprava. Spomenica, kojo so podpisali mnogi tukajšnji posestniki in jo izročili g. poslanci! Ivanu vitezu Nabergoju, da posredovn-njem tega poslednjega pride v roke nolcemu drugemu poslancu, so glasi: Preblagorodni gospod ! Podpisani kmetjo in posestniki v raznih okrajih tržaško okolico v in izven užitninsko črte, obkoljajočo metlo tržaško, v ovoj« m iti v imenu svojih sorojakov usojajo si Vašemu Preblagorodju predložiti nastopno Spomenico o žalostnih njih razmerub s prošnjo, da so Vase Preblagorodje ob času Svojega bivanja v obmestju tržaškem prepriča o istih, jo pojasni pri merodajnih krogih, tor naatojs, 'is so iste zboljšajo. Vsled zakonu od 2:). juniju 1891. (I>rž. z tik. št. 9) uvel ae je v Tr.it in njega okolico državni užitninski davek; v ta namen so je okolica razdeliln v dva dela ter pripada dober del k zaprtemu vendar Grabrijan bil je tudi tukaj duša. Dobil je, ko jo nastopil svojo službo v Vipavi lo jedno dvorairodno šolo in v Šturljah jed-norazrodnico, a ko so mu odvzeli šolsko nad. zoratvo, bila jo v Vipavi jedna čvetororuz-reduica, a po duhovnijah Vipavskih bilo je deset cvetočih šol. To jo njegova zasluga. Vsled naredbo miniaterstva za uk in bo-gočnstje z dne 10. februarja 1869. o začasni vredbi šolskega nadzorstva, ukazalo so je, da imajo dotedanja opravila cerkvenih viših uradov in šolskih nadzornikov glede ljudskih šol priti v roke politiškim deželnim vladum. Politiški okraji nastali ao ob jednem šolski okraji in vslod to naredbe bil je leta 18(39. imenovan okrajnim šolskim nadzornikom zu okraj Postoijnski Demšar, učitelj v Senožečah. S tim lotom popustil jo Grabrijan nadzorstvo, n Rrce njegovo bilo in ostalo je vedno pri mladini. Kakor jo skrbel za šolska poslopju, 11-ko je tudi vplival, da se je sezidalo osem novih župnijskih hiš ali farovžev, Ponoboo krasna jo župnijska hiša v Vipavi, katero jo zidal od leta 1845. do 1847. (Dalje prib.) mestu, dojim je ostali del izven uiitninike črte podvržen državnemu užitninskemu davku aa odprto deželo. Čeprav ao bili a to postavo določeni davki iu doklade veliki, vendar ae jim je okoličanski k ne t privadil i upanjem, da bode občina bolje akrbela vaaj ta oni del okolice, ki je obsežen v aaprtem mestu. Z najvišjim odlokom z dne 23. oktobra in 14. deaembra 1893. dovolil je preavitli cesar triaiki občini nove doklade na uiitninski davek, katere ro uprav nosnosne za kmete tržaške okolice, oaobito glede tarifnih poatavkov 1—6. Ker je tržaške okolice edini pridelek vino, ter je velik in najboljši del okolioe obsežen v uiitninski meji — v zaprtem mestu, dasi nima ta del okolice nikake ugodnosti mesta, niti pogojev, da bi kedaj postal mesto — zadevljejo ogromne občinske doklade v prvi vrati edino bornega okoličana — trpina. Uborne koče kažejo ie od daleč na siromašne svoje prebivalce, imajoči sicer poleg borne hilioe koiček zemlje v strmem hribu, ki mu pa rodi prav revno, slabo in malo, tako, da bi najboljii kmet ne mogel izhajati aamo a pridelkom avojih vinogradov. Kako ogromne ao občinake doklade, naj Vam, Preblagorodni, toli aaalužni in odlični gospod poslanec, pokaže nastopni račun o letnih dohodkih in atroakih arednjeimovitega kmeta v obseŽju užitninske črte, ki pridela ob dobri letini, recimo 10 hektolitrov vina, pri čemer pa je pomisliti, da je kmetov, ki ne pridelajo niti toliko Za ves avoj pridelek 10 hktl. vina po 80 gld. dobil je uborni kmet-trpin, kateri ae trudi aa avoj in avojih obstanek od zore do mraka in od mraka do dne, skupaj avoto 200 gld. Isdal pa je: ■a obrezovanje, vetanje in kopanje 24 gld ivepljanje in Škropljenje s vitrijolom 8 „ za les in poprave ...... 20 „ aa gnoj..........20 „ za trgatev, vožnjo, kletarstvo . . 10 „ Ukupni stroiki znašajo torej 82 gld. Oatane mu torej čisti dohodek 118 gld. Od teh pa mu je že plačati držav« nega užitninakega davka .... 36 gld. 170% občinake doklade na celi tarif davka..........68 gld. Ukupe . . 104 gld. Ostane mu torej borih aubih 14 gld., a katerimi 14 gld. mu je plačati ie zemljiični in hiini davek in a tem zajedno 20% ob« činske doklade, 87« doklade na eventuvalni prihodninski davek, 257» doklade na priatoj-bine odpravoih opravil itd. Vai ti davki in doklade snaiajo brez dvombe daljnih 25—30 gld., katere mora kmetovalec plačati iz privatnih avojih zaslužkov, katerih ae morata lotiti on in aoproga njegova, ako hočeta preživeti sebe in avojo družino v tužnem svojem položaju. V očigled tolikim dokladam prisiljen je torej ubogi, usmiljenja vredni kmet puičati svoja zemljiiča v nemar ter pomnoievati de-lalaki proletarijat v mestu. Nič manj ni prizadeta zgornja okolica izven zaprtega mesta, katera je podvržena 1507« občinski dokladi na užitnino odprte dežele. Prejinja leta je avoja vina vsaj prodajala v Trat, a katerim učinja eno samo občino, dočim jej je aedaj to nemogoče valed ogromnih občinskih doklad. Vino mora — valed pritiakajoče konkurence italijanskega in iatrskega — prodajati sedaj po 10—12 gld. hktl., ima pa za obdelovanje avojih njiv radi alab6ega aveta ie večjih troikov, nego kmet v apodnji okolici. Videč tako svoje neznosno stanje, prepričani ao podpisani in ž njimi vsa tržaika okolica, da jim bode nemogoče i e 'dalje pripadati k tej občini, ako nočejo doživeti popolnega materijalnoga poljoma in zatretja vinoreje v triaiki okolioi. A poleg ogromnih ob-činakih doklad vgnezdila ae je v njih vinograde ie trtna uš, katera pokonča iste popolnoma v bližnji prihudnjosti. Edini radikalni pripomoček uvidevajo pa v administrativni ločitvi od meata samega in in ustanovljenju samouprave okolice, katero upajo sčasoma doseči z vsemi zakonitimi pripomočki. Ponavljajoč avojo ponižno prošnjo, zna-mujejo so z najodličnejiim spoštovanjem Vaiemu Preblagorodju udani (Sledi podpisi). Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica.) Čudno, ali je to zlobna ironija usode P Česar se koalicija najbolj boji in česar bi se vbra-nila narrajie, ravno o tem je razpravljala zbornica rassežno v poslednji svoji včerajinji seji — o volilni preoanovi. Hočete-li več dokaza, da je atvar nujna in se odlašati ne dAP V abornici je utemeljeval poslanec Pernerstorfer nujnost svojega predloga, po katerem naj dotični odsek sporoči zbornici v teku itirih tednov o načrtih aa volilno preosnovo, a delavci so skrbeli za primeren preludij po ulicah Dunajakih. — Poslanec Pernerstorfer je apostrofoval slavno vlado; Dali ste svečano obljubo, da predložite v prvi vrsti volilno preosnovo; potem vam je bila dolžnost zahtevati podporo od koaliranih atrank ali pa odstopiti. A tega niste storili. Vlada se izgovarja na stranke, stranke se izgovarjajo na vlado. To je igra, nedostojna velike države, liinisterstvo leta od Poncija do Pilata, da bi le ujelo kako idejo. — Ome-nivii demonstracije od minolega četrtka navaja govornik razne vzgede, kako provoka-torično je nastopala policija sama. Poslanec Pernerstofer je zaključil svoj govor nastopno: Ako bi vedel, da je parlamentu kaj do lastne časti, predlagal bi, da ae imenuje preiskovalna komisija. Naravno je, da delavci postajajo razburjeni ter da nastajajo med njimi akupine, ki nočejo ničeaar vedeti o mirnih demonstracijah, ampak ae iste vrše po ulicah. Dosedaj ae je posrečilo voditeljem prepričati delavce, da ae ni nadejati ničesar od tacega postopanja, kajti mi nočemo, da bi padale žrtve, mi nočemu, da bi državljani prelivali kri državljanov. Mi hočemo postavnim potem priboriti pravioo, pristojno masam ljudstva. Nikar ne odpravljajte a pota mogočoati v to, aicer pade prelita kri na vale glave. Ne pravim to, da bi žugal, kajti jaa sem med ti-atimi, ki storč vse, da se izognejo brezupnemu boju. Ako bi pa vedel, da je upati na zmago, bil bi prvi, ki bi svetoval tak boj. Jaa aem med tistimi, ki store vse, da odvračajo delavce od nepremišljenih korakov. Dogodki, kakorini so bili včerajinji ao taki, da lahko razburijo do akrajnosti delavce. Posvetovanj o volilni pravici ni smeti zatezati. To je atvar osebne in politiike dostojnosti vlade, da iapolni dano obljubo. To vpra-ianje ne najde miru v Avatriji, doživljali bo-demo demonatracije dan na dan, dokler ne pride dan, ko bode mogoče prestaviti teoretično pripozoavanje volilnega prava tudi v prakao. Jaz govorim v imenu atotisočev. Takoj za Pernerstorferjem oglasil ae je aa besedo ministerski predsednik knez Win-d i a o h g r ii t z, da izjavi: Vlada ae zaveda avojo naloge, ustvariti volilno preosnovo v razširjenje volilnega prava ter ima ta cilj vedno pred očmi. Vlada ae trudi, da doseže sporazumljenje med koalinovanimi strankami in ae bodo dotična posvetovanja nadaljevala z vao sareanostjo. Vlada hoče atoriti vae, da seie v tem zasedanju predloži primeren načrt. Govornik protestuje proti podtikanju poal. Pernerstorferja, če*, da je za demonatracije od četrtka vlada izdelala kake tajne ukaze. Ker je poslanec Pernerstorfer govoril tudi o nekih namerovanih demonstracijah, smatra govornik za avojo dolžnost izreči resno svarilo, koje naj hi čuli v prvi vrati oni, koji bi morda hoteli Ščuvati delavce na nezakonita dejanja. Organi državne avtoritete bodo vršili svojo dolžnost, da vzdrže javni red in varnost; vsaki protizakonitosti postavijo so po robu z vso odločnostjo, da po svoji dolžnosti varujejo mirno in miroljubne državljane. Postavodajstvo ne potrebuje argumentov z ulico. Minister za notranje stvari, marki Bacquehem je govoril v istom zmislu naglaiujć posebno, da jo redarstvo rabilo svoje orožje še-lo potem, ko so je jeli za-sramovati. Ranjeni sti res dve osebi, a tudi iestero stražarjev, Govornik polaga na srce, ne le delavcem, ampak vsem, besede, koje je izrekel predsednik družbe za socijalno politiko, češ, da nastopek srečne dobe ne sme biti zaviBen od pesti. Zbornica je na to odklonila Porner-storferjev prodlog s 120 glasovi proti 43. Zatem je pričelo prvo čitanje proračuna. Finančni minister se je branil proti očitanju posl. Kaizla, da je namreč finančna uprava uporabljala denar iz blagajn za stvari, ki niao bile določene po zakonu. Pri glaaovanju ao izročili proračun proračunskemu odseku. Uravnava kongrne- To pereče vprašanje ki ae vije že kakor morska kača, se morda slednjič vendar-le reši. V seji poljskega kluba naznanil je namreč minister Madejski, da se je bil potrudil v tej zadevi, da je konferiral a načelniki koaliranih klubov in da se mu je slednjič vendar posrečilo najti t&ko obliko aa reiitev tega vprašanja, ki ne bode ni najmanje kriila avtonomije Cerkve. V temu zmislu predloži že v teku prihodnjih 14 dni poslanski zbornici dotično vladno predlogo. In ker se ni bati parlamentariških zaprok, nadejati so je, da se skoro reii to vprašanje. Poljaki klub, zlasti pa njega člani duhovenakega stanu, so zadovoljstvom vzeli na znanje to prijavo ministrovo. Domovinska pravica. Takoj v prvi seji predložila je vlada poslanski zbornici zakonsk načrt, s katerim se preosnavlja domovinska pravica. Olavna določila tega načrta so nastopna: Kogar so vaprejeli v občinsko zveao, za-dobil je s tem tu domovinsko pravo v dotični občini. Občina ne ame nadalje odrekati domo-vinake pravice: a) takim oaebam, ki ao, predno so uložile proinjo v ta namen, bivale v občini 5 let prostovoljno in nepretržno, in so plačevale direktni davek bodiai od kakega posestva, ali obrti ali dohodkov. V trenotku. ko ulože proinjo, ne amejo biti na dolgu a cesarskim davkom ali občinsko doklado 6) osebam, ki so bivale v občini proatovoijno in nepretržno 10 let pred predloženjem proinje tudi če ne plačujejo davka. Za pod a) in b) navedene osebe pa velja določilo, da v teh dobah niao smeli uživati ubožniike oskrbi niti ao bile kaanovane radi takih pregreikov, da ao iagubile volilno pravo. Mi pozdravljamo seveda velikim veseljem to vladno predlogo, katera olajia vaaj nekoliko grozno breme naiim občinam. Kdo ne ve, koliko je ljudij, ki ao ae ves živ dan klatili po avetu, ali pa ao izrabili avoje telesne sile drugim nepoznatim ljudem v prid in ki niao v mnogih slučajih nikdar v svojem življenju videli avoje domovine, ko so se pa poatarili in poatali nesposobni aa delu. po« Šljejo jih lepo na hrhet siromašne občine, In koliko je tudi takih, ki ao bili nekdaj v avoji cvetoči dobi imoviti ljudje in ao veliko ko-riatili občini, v kateri ao bivali, kot davkoplačevalci in javni dobrotniki, ko ao pa obubožali in oatareli, redi jih in akrbi ianje pristojna občina, koja jih nikdar videla ni in kateri niso bili nikdar v nikako koriat. To kričečo krivico hoče popraviti omenjena vladna predloga in ne dvomimo, da jo tudi vsprejme državni zbor. Car nmira! Smrtni angelj razprostrl je avoje peroti nad prejaano vladarsko hiio rusko, ie nekoliko ur morda in konec bode vsemu. Še malo nr morda in nehalo bode biti blago, plemenito aroe oarja Alekaandra III., tega aaičitnika evropskega miru, skrbnega očeta avojemu narodu in navduienega povspeševatelja gmotnega blagostanja v njega veliki državi. Skoro polože truplo cara Alekaandra v hladni grob. To vest je vapre-jel danes vea oivilizovani avet solzami v očeh. Ob odprtem grobu tega velikega vladarja bode akoro plakala udova, kojo je ljubil — to je javna tajna, poznana po vaej Evropi — iskreno in plamteče, plakal bo veliki in bla-gočutni narod ruski, plakali bosti kultura in civiliaacija; in na ta grob bode aolzil angelj miru svoje solze. Car umira, a od vaeh krajev sveta prihajajo pojavi iskrenega aočutja. Zlaati na Francoakem molijo po cerkvah vseh verois-povedanj za ubogega carja, žaloat preiinja vsa francoska srca. In da je kupa grenkosti polna, raznesla se je danes v širni svet pretresujoča vest, da ao pozvali v Livadijo zdravnika za živčne bolezni Mersejevskega, ker tudi oarioa potrebuje zdravnika vsled razburjenja in skrbi iz poslednje dobe. Včeraj se je odpeljala is Darmstadta v Livadijo nevesta cesarjeviča, princeza A I i c e. Istotako so že na potu v Livadijo vsi člani oarske obitelj, ki so bivali v inozemstvu. Iz Peterburga poročajo, da se poroka coaarjeviČevK utegne izvriiti ob — smrtni po-stolji. Žalostna svatba. Različne vesti. Oiobna vest. Ravnatelj Goriškega gimnazija, dr. Gron, je iel na dopust aaradi boleani. Za družbo w. Cirila In Metoda je daroval Ivan Goaar ia Gorice 2 for. — Daroval je Pižonček 40 atot. v stavo, da Vouk nič ne ve o mojih namerah gledć gčne. S. — Preostatek računa pri ialetu v Lokaveo 4 gld. 32 nvč. Za avetolvaneko podružnico družbo sv. Cirila in Metoda. Muhaati bazovižki „Feč\ kateri je opravljal do sedaj 48 „meitirjev*, lotil se je 49tega s tem, da je nabral med narodnjaki izpod Krna, veaeleČimi se petja Ska-lovičevega kvinteta v gostilni „pri lipi" v Ba-aovici, 7 kron in 40 stotink. Platno vaj« pri Tržaškem Sokolu prično v nedeljo dne 28. t. m. Vršile ae bodo vsako nedeljo in praanik od 8 ure avečer nadalje. Člani, kateri želć kacega nečlana, goapoda ali goap;co, vpeljati k plesnim vajam, sglasć naj se prihodnji četrtek, petek in aoboto od 9—10 ure predpoludne in v nedeljo od 9—12 ure v društveni telovadnici, kjer dobć izkaznice za dotične nečlane. Nečlanom brea i s k a s n i c e ni dovoljen uatop. ODBOR. •OkoliCanka* nam piie : Vedno in vedno moramo čitati, kakine ao ženske in kakšne bi morale biti. Ali dovolite mi, da povem avoje menenje: kaki bi morali biti možki. Prvič bodi mol rea pravi mož, ne pa večna uganjka, kakorlnih nahajamo le preveč. Veate, kaj hočem reči s beaedo „mož* P Dičiti ga mora jeklen značaj. Slovenec mora biti ne le s besedo, ampak a dušo. Ne-ustraaljiv bodi, da se pred avetom pokaže vaikdar „moža", kadar treba. Mož bodi vatrajen v avojem delovanju, ne pa peiati aredi pota. Trden bodi, kakor akala. Oproati, dragi čitatelj, moji odkritoarč-noati I Le poglejte, naš „hrabri*, „jaki*, »močni« apolt Mnogokrat je alabeji od alabotne ženske. Koliko jih imamo taci h, ki sanemarjajo avojo rodoljubno dolžnost — avoji „lepii polovici11 (navadno tujki, včasih pa tudi domačinki) na ljubo t Mesto, da bi poslovenil on njo, potujčuje mu ona njega otroke:onanoai hlačel Neredko ae dogaja tu v Trstu, da otrooi s materjo vred pitajo avojega očeta in rediloa a — ičavoml Prav ae godi takim slabičem t Ptuje blago peče, če ne drugje, pa na veati. Zakaj jemljejo v zakon ptuje blagoPI So-li to ,možjawP Ni čudo potem, da jih pripogiba k tlom vaaka aapiea. Saj jih vodi p t u j s p o I o v i o a, ki ne čuti iu ne more čutiti IjubMvi do naroda alovenskega. Čudno: ptujke obračajo Slovence na avojo atran, kako to, da Slovenec ne more apruobrniti tujke P I In is takih sakonov naj bi pričakovali narodne dece P1 Med Slovenci imamo tudi takih moi, ki prodajajo avojo narodnoat sa bori novčič ali kosarec — brosge. Golo besedičenje ne velja — dejanja treba pokazati. Torej možje, flkorenjaki*! Ne trobite vedno: „Bomo ie ačaaomn 1* — ampak čvrato ae poprimite delal Drugi ae isgovarjajo sopet: „Kaj čem jas, ker sem preprost in neveden P Kdo bo mene aluial ?* '— A jas odgovarjam: Preprost ali učen, ubožen, ali premožen, tudi tebi je dolžnost braniti avojo last, avoj alovenaki narodi Ko bi vai atali v vrstah po svoji dolžnoati, dosegli bi bili ie davno marsikaj, česar si Želimo. Zdramite se vendar vi vsi, ki stojite na strani prekrižanima rokama! Potem nas ne bodo tako zaničevali naii nasprotniki, ako bodo videli, da se zaničevati — ne pustimo. Pokažimo jim, da Slovan gre na dan — omike in svobode ! Ali ao zarea zblazneli ali pa ao — zlobni I V ščuvanju neutrudljiva tržaška la-honska „baba" objavlja v avojem sinočnem izdanju zopet dopis avojega ,prrmarljivega* dopianika iz Pirana. V tem dopisu čitamo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru poslalo včeraj v Piran posebnega komisarja, koji je zahteval od Piranskega občinskega zastopa, da prevzame isti popolno odgovor-n o s t za vzdržavanje reda v mestu, ko bodo nameščeni na aodišču dvojezični napiai. Občinski zastop se je sestal na to v nujno sejo in sklenil odgovoriti komisarju, da občina d e m o r e p r e ? i e t i nikakoršne odgovornosti aa italijansko-slovenske napise, ampak da prepušča vso odgovornost vladi sami, — Vsakomur mora se torej nehotć vsiliti vprašanje: Mar res občinski zastop v Piranu ni »oien vsdržavati red t svoji občini P Potem naj ga vlada kar jednostavno raspusti, kakor dela drugod ! Ako pa je občinski sastop smoien vsdria-vati red in ščititi naredbe o. k r. vlade, toda tega storiti n e č e, potem tak občinski ssstop ni lojalen, ampak je proti-a t s t r i j s k. Nadejamo se, da bode c. kr. vlada anala vpogniti tilnik tem predrsnežem, l! florlikega okraja nam pišejo dne 16. oktobra 1894.: V minolem poletji bila je v »Edinosti* huda borba o slavnem okrajnem i. svetu goriškem, katerega je reprezentoval g. Joief Fsganel v Oseku. Da bode čestito občinstvo vedelo soditi o naših razmerah, naj mi dovoli slavno uredništvo nekaj besedi, katere se nanašajo na najnovejše vesti is okr. š. sveta goriškega. Za leto 1894. j« bil slavni o. kr. okr. i. svet dovolil 14 učiteljem letno podporo 50 gl. a osirom na ialostno materijalno stanje. V sadnji seji pa ae ista podpora ni podaljšala leto 1895., ker so udje pomnoženega okr. I. sveta glasovali proti podporam, menda is igolj ljubesni da učiteljstva, katero je v vsej Avstriji pri nas na Goriškem najsla-beje plačano I Drugi raslog, kateri je vtegnil vplivati na glasovanje proti podporam, pa je bil — varčnost zastopnikov občin. Da, varilni pa ao ti sastopniki I Na eni strani stiskajo, na dru^i pa — sametajo. Evo do-kasa : Učitelj, kateri je sa službo še popolnoma sposoben — čvrst in zdrav je — se vpokoji kar ,exoffoa s letno ponsijo 400 gl. Ta svota je povsem savršena. — Učiteljica, katera nima potrebe truditi ga sa trdo akor-jieo učiteljskega kruha, dobi polletni dopust radi bolehavosti. (1) — Ako ne plača sama suplentinjo (kar ne verujem), savrie okraj ■opet par stotakov itd. To vam je varčnost na pravem mestu, kaj? In naj kdo reče. da ni čisto slato pri nas vae, kw , i-veti od naiih šolskih »svdt-nik^ ! f A. Prava beseda m prava* mestu. O izgredih v Istri proti snani naredbi o. kr. vi-ijega sodišča plie »Naša Sloga" prav umestno: •Laiiliberalni primorski listi naščuvali so prebivalstvo nekaterih italijanskih meatio Istre tako, da se mora mirno mislečemu človeku sares dosdevsti, da so ti potomci slavnih Rimljanov popolnoma isgubili glavo. Prvi so se uprli naredbi .republikanci* v Piranu, satem slavni Koperčani, potem Motovunci, Isolani itd. V Piranu aklioali so na sahtevo „saved-nega" meščanstva občinsko sejo, v koji so silno rogovilili in protestovali proti naredbi. Depntaoijo meščanstva je vodil k glavarstvu ,ua buon prete istriano", kanonik V i d a 1 i, ki je v ime ljudstva ,isustil govorancijo*, protestujoč proti slovenskemu napisu. Mili Bog! kaj bi laiiliberalni listi Primorski vsa storili, da bi koji naš svečenik vodil ljudstvo pred kojo oblast, da protestuje proti koji tolikih krivio, ki jih mora trpeti naše ljudstvo P No, italijanskim svečenikom dovoljeno je voditi deputacije i v nepravična ■vrhe, kakor je to slučaj ■ kanonikom Vida-lijem. Da posna ono Odrešenikovo; -Stori drugim, česar si sam želiš, da bi storili drugi tebi*, ne bi se bil monda odločil, da gre protestovat proti viSji naredbi in proti pravični stvari. Kajti, slednjič, za čim teži omenjena naredba P Da ae d& Hrvatom in Slovencem mrvico od njih pravio, mrvico onega, kar imajo Italijani v obilnosti in da ae pri tem poslednjim ne odvzame ničesar. Zares ne znamo, na temelju kojega nauka je šel kanonik Vidali protestovat proti slovenskemu nspisu! Mogoče, da je našel tak nauk v židovskem Talmudu, kajti v bogoslovnih knjigah katoliške Cerkve ga ni!" Katolliko-politično In goapodarako dru-itvo za Slovence na Koroikem uljudno vabi na Einspieler-Slomšekovo slavnost, katero priredi v sredo dne 24. oktobra 1894. 1. v Celovcu v veliki dvorani pivovarne »Masslgar-ten*. Spored obsesa 25 toček. Pevski in tamburaški del sporeda izvršujeta i z posebne prijaznosti slavni možki in tamburaški sbor pevskega društva »Lira* is Kamnika. — Muzikalni del sporeda oskrbuje Celovška „Karotner National-Eapelle*. — Začetek ob 7. uri avečer. — Vhod v dvorano bode dovoljen le proti izkatu vstopnic, katere se bodo dobivale od 20. oktobra naprej pri odboru društva in zadnji dan popoludne na shodu zaupnih nož v »Massl-ovi* pivovarni. Cepljenja kožic na učiteljittih. Minister za nauk in bogočastje izdal je deželnim pred-sedništvom (oamestništvom) kot predsednikom deželnih šolskih oblastni) to-le naredbo : »Ker se učitelja, kateremu niso bile stavljene kose, rajše primejo osepnioe, in ker je s tem spojena nevarnost aa otroke, koje poučuje, priporočam, naj se ukrene potrebno, da se stavijo kdte (odnosno a o p e t stavijo) vsem gojencem možkih in ženskih učiteljišč tekom njih iolovanja, ali vsaj, predno zapustijo učiteljiiče po končanih naukih.* To naredbo so dostavili deželni Šolski sveti posamičnih kronovin vsem vodstvom učiteljišč, da odredijo poslednja potrebno v izvršitev iste. Podporno druitvo za alovenaka veliko-iolca na Dunaju prejelo je sledeče darove: Is Ilirske Bistrice po gospodu c. kr. sodniku Josip Kovaču 10 gld., katere so darovali sledeči gospodi: Josip Korač, c. k. sodnik 3 gld. Rahne Janko, c. kr. notar 3 gld. Terbukovič pl. Eugen, sodni pristav 1 gld. Valenčič Ivan, veleposestnik v Trnovem 3 gld. Ia Idrije poslal je' g. stud. jur. Jakob Kogej 20 gld. 50 nvč. Darovali so gospodje: Josip Šepetavec, trgovec, Val. Lapajne, trgovec, dr. Netušil, rndniški zdravnik, Drag. Lapajne, trgovec, Vsclav Helmich, poštni uradnik, Dragutin Šinkovec, sodni kancelist Leop. Urbas, upok. uradnik, Janes Bolta, župnik na Ledicah vsaki po 1 god. Pavel in Janes Gruden, posestnika 2 gld. Ne ve se kdo 50 nvč. Del. braloo društvo v Idriji oz. I. I. Kogej 10 gld. Is Novega mesta po gosp. Šoseku, pravniku na Dunaju, 62 gld. 50 nvč.; darovali so sledeče dame in gospodje: Matija Ausenik, posestnik, August Bele, poštni upravitelj, N. Cindro, pkarmacevt, Rai-mund DoleŽalek, sodni pristav, dr. Grossmsnn konoipijent odvetn. dr Silvin Hrašovec, sodni avskult. včg. Ladislav Horvat, umirov. gimn. prof. Anton Kastelio star., posestnik, Majar Ana, upraviteljica, Majzelj posestnik in gostilničar (Bela crkev), Alfonz Oblak ml., trgovec, M. Poljak, župni upravitelj Št. Mihelj, g.pa Ruprecht, lekarnarja soproga (Trebno) Trdina Ivan, umir. gimn. prof. včg. Žgur Anton, župnik (Bela crkev) vsaki po 50 nč. včg. Benkovič mestni vikarij, Bergman, lekarnar in posestnik, g.pa Brunner Fani, po-sestnica, dr. Franc Detela, gimn. ravnatelj, Ivan Fon, gimn. profesor včg. Rihard Fraok, kanonik, dr. Karol Gestrin, sodni svetovaleo, Anton Jarc, trg. in posestnik, France Jeraj, gimn. prof., Anton Kos, pos. in gostilničar, Kovač Fran, pos. in gostil., Mohar Martin, posestnik, Neimenovani, Pausar Adolf, ml. trgovec, Pausar Adolf, star., trgovec, Pavček posestnik, Perko Frane, župan in trgovec, Poljanec Ivan, gimn. prof. dr. Albin Poanik, notar, včg. Povše Franc, kanonik. Marija Rosins, poseatnica, Karol Rozman, gostil, in posestnik, Seidel, posestnik ia trgovec, Otmar Skale, živinosdravnik, Simon pl. Sladovicki, lekarnar, Tomažič, poštni upravitelj, Vaclav Tuček, posest, in gost., IJmek Okiški, pos. včg. Peter Urb, inf. prožt., Vrtačič, načelnik mestne garde, Zavrl, šolski voditelj (Stopiče) vsaki po 1 gold. Henrik Frankovič, sodni pristav, včg. dr. Josip Marinko, gimn. prof. in katehet, Sofija Skedl, odvetnikova udova vsaki po 2 gold. Dr. Peter Defrancesci, pri-marij bolnice usmil. bratov 3 gld. Dr. Ger-dešič, okrožne sodnije predsednik, dr. Jsk. Schegula, odvetnik, dr. Karol Slano, odvetnik vsaki po 5 gld. Iz Postojne poslal je g. Peter Kraigher, trgovec 50 gld., katero svoto so darovali sledeči gg. rodoljubi: Dr. Ivan Eržen, okrožni zdravnik, dr. Dragotin Treo, odvetnik (letos že drugi dar), Fr. Jurca, trgovec vsaki po 5 gld. Jos. Dekleva, trgovec 10 gld. I. Lončar, trgovec 3 gld. Jos. Orešek, c. kr. komisar, Jos, Inocente, trgovec, vsaki po 2 gld. I. Kuttin, trgovec, Ferdo Gasperi, o. k. živinozdravnik, Peter Kraigher, trgovec, R. Šeber, tiskar, dr. Jul. Kotzmuth, c. k. okr. zdravnik, Anton Ditrich, trgovec, mar-quis Frd. Gozani, o. k. okr. glavar, V. Parma o. k. okr. komisar, Karol Schwabe, c. k. gozdni komisar, Jan. Ružička, viiji geometer, F. Arko, posestnik, Al, Burger, posestnik, F. Vičič, župan, Janez Jež, posestnik in trgovec, Ant. Vodopivec, o. k. poštar, Gustav Omahen, notar, Al. Kraigher, trgovec. Primožič, učitelj, vsaki po 1 gld. Slednjič so darovali: dr. Urban Lemež, advokat v Slovenski Bistrici 3 gld. Včg. Miloš Šmid, župnik v Solčavi (letos š» drugi dar) 4 gld. Adolf Sluga v Klanjcu 3 gld. Val. Oblak, c. in k. nadporočnik v Št. Piiltnu 3 gld. Fran Pečnik voditelj bolniške lekarne sester Elizabetink na Dunaju 3 gld. Kristijan Radislovič, po-sestnik v Modlingu 2 gld. Fran Svetič, vzgo-jevatelj na Dunaju 3 gld. Dr. Mat. Velca, c. k. komisar pri ravnateljstvu poštne hranilnice na Dunaju 3 gld. Vsem imenovanim nabirateljem in darovalcem bodi izrečena iskrena hvala za toliko blagodušnib darov. Bog plati! Daljnje darove sprejema včg. dr. Fran 8edej, c. kr. dvorni kapelan in ravnatelj v AvguŠtineju na Dunaju I. Augustiner-strssse 7. .Dan aprava*. V »Slovencu* piše »L. -f 38.*: Poznanjski »Postemp* piče: V sredo dne 10. oktobra slavijo Židje „dan sprave*. Ta dan prosijo Gospoda, d» jim odpusti vse krive prisege, obljube, katere storijo prihodnje leto. Take prisege, ki bi jim anale škodovati, naj bodo neveljavne (ti); jednako je s obljubami. Omenjeni list objav-Ija tudi dotično molitev (P) v židovkem jeziku ter pristavlja, naj se Kristijan vvuj« Zida. — Ne bi škodovalo! Zares divna je ta židovska morala ! Kftp je zadela včeraj 73 letno Josipino Lavrenčič, stanujočo v Rocolu hit. 394, Starka je otrpnila in ne more več govoriti. Odpeljali so jo v bolnišnico. Ogenj. Včeraj dopoludne pričelo je — ne sna se iz kojega vzroka — goreti pohiš-tvo v stanovanju v podstrešju hiše št. 290 na Oreti. Ko so prihiteli gasilci, bili so do-msčini že skoraj popolnoma zadušili ogenj. Škode je okolo 200 gld. Pogorelo in poško* dovano pohištvo ni bilo zavarovano. 8amomor na feleznlikl progi. Te dni so našli na železniški progi, ki vodi s Reke v Matulje, grozno raskosano truplo de. lavca Antona Sušanja iz Labinja. Sušanj je prišel pred 7 leti na Reko, toda kmalo je ■spustil mesto in šel v Hercegovino. Sreča ■u jo bila mila, kajti saslužka je našel mnogo in nedavno se je vrnil na Reko s lepo svo-tioo prihranjenega denarja. Stanoval je skupno s nekim dekletom, ki je služilo v tovarni tobaka, a Sušanj je našel skromen saslužek v tovarni torpedovk. Parček je živel veselo tje v jeden dan in takč je kmalo pošel denar in pojavila se je — skrb za življenje. Su-šanju ni nič kaj ugajalo delo, ki mu je pri-naša!o le neznaten zaslužek, zato je sklenil končati avoje življenje. Smrt je našel, kakor omenjeno, pod vlakom, ki odhaja ob 5. uri zjutraj s Reke v Št. Peter. Kolesa so mu strla trup in doslovno odresala nogi. Soditi je, da je umrl brez muke. Morilec Ionskih na Tirolakom Nedavno smo sporočili, da so našli na Tirolskem dve, ali celo tri umorjene Ženske. Kakor poroča sedaj »Bosener Ztg.«, našli so nečloveškega morilca v osebi mlinarja Josipa Jordana is Bozna. Isti sicer taji zločine, toda sodišče je našlo dokaj dokazov proti njemu, tak<> n. pr. okrvavljeno obleko itd. Na vsak način pa je treba počekati na isid natanjčne preiskave, koja naj dokaže, da-li je Jordan kriv ali ne.' Žldovak alopar pobegnil iz ječe. Is Be-rolina poročajo z dne 18. t. m.: Bivši bankir Hugo Lowy, ki je bil pred kakim poldrugim letom obsojen zaradi goljufije in poneverjenja na več let zapora v kaznilnici, pobegnil je danes iz kaznilnice v Piotzenseeju. Premeteni Žid je podkupil nekega jetniškega ču-vaja, ki mu je pomogel ubežati in je zajedno z jetnikom izginil tudi sam. Razprava proti Liiwyju je svoječasno provzročila mnogo hrupa, temveč, ker je bil »bankir* Ltmy po-neveril cel6 izdatno svoto denarja, kojo mu je bil poveril v pohrano nemški državni kancelar grof Caprivi. Sodnljako. 26letna kuharica Agata lian-čič iz Ljubnega, službujoča v Opatiji, dobila je včeraj mesec dnij ječe, ker je bila dne 30. marca t. I. skrila v svojem stanovanju iz ječe na Voloskom pobegnivšo Marijo Horvat. — 26letnega kmeta Franja Ivaniča iz Kastvs, satoženega hudodelstva tatvino, je sodišče rešilo obtožbe. Zatožen je bil, da je bil ukradel tekom prvih dni septembra meseca svojemu tovarišu Josipu Aničiču nekoliko nad 26 gld. v gotovem denarjn, toda sodišče ni moglo dognati, da je zatoženec zares kriv tatv ■ ne. — Zaradi poskušane tatvine in žaljenja stražarjev dobil je 29letni težak Josip Sergovič is Trsta, pristojen na Volosko 6, mesecev ječe. Sergovič je delal dne 16. avgusta t. I. na Lloydovem parniku »Klektra* in o tej priliki so ga zasačili, ko je hote ukrasti ieletno verigo, dolgo 12 m. in vredno 8 gld. Ko gg je poveljnik parnika izročil stražarjem, opsoval je Sergovič iste s ,ščiavi*(!) Policijsko. Včeraj popoludne so zaprli 351etnega dninarja Andreja S. iz Sežana, ker je, pijan, razgrajal po mestu. S. je bil že izgnan iz Trsta. — Poleg omenjenega pijanca zaprli so še poulični „teredt* namreč: 35let-nega izvoščeka Ivana P., 37letnega trgovskega agenta Hartina M. in njegovega 34letnega brata, brivca Andreja M. Najnovejše vesti. Dunaj 20. Danes je bila pri trgovinskemu ministru deputacija, v kateri so bili p jslsnci Fran in Alfred Coronini, Gregorčič Ku*ar in Ferjančič. Deputacija je prosila, da bi se lokalna Želesnica Oorica-Aj-dovičina - Vipava - Postojna zgradila na normalni tir. Deputacija se je predstavila tudi vojnemu ministru, ki se je izjavil za to, da se ta železnica zgradi na normalni tir. Duoaj 20. Današnja »Wiener Ztg." j„. Ija: Sekcijski načelnik v ministorstvu zunanjih stvarij, grof Welsersheimb, imenovan je odposlancem v Bukarešti. Beligrad 20. Včeraj popoludne pojavil «e jo tukaj grozen vihah. Padali so tako debeli srni toče, kakor orehi. Na tisočo okenj je rasbitih, v ostalem toča ni provzročila mnogo škode. Peterburg 20. Poročilo o zdravstvenem stanju carjevem s dne 19. ob 10. uri zvečer "e glasi: Po noči na 19. t. m. car ni spal "koraj prav nič. Zjutraj je vstal kakor po na-vad».;Splošua slabost nespremenjena. Oteklina na nogah narašča. Splošno stanje nespremenjeno. Podpisani: Lej-den, Saharjin, Hirsch, Popov in Veljaminov. Peterburg 20. stanjo carjevo ne dopušča nikake nado več. Zdravniki so menda kon-statovali pričotek zastrupljenja krvi. Po vestih, dohsjajočih iz Livadije, pričakovati je katastrofo vsaki trenotek. London 20. „Standard* pripovedujejo, da je ruski carjevič jako užaljen radi izmišljotin, koje so Sirili te dni o njegovi osebi in o njegovih sssebnih odnošajih. Izjavil se jo do nekojih oseb is njegovega spremstva: V resnici ne razumem, kako so mogli v Pe. terburgu vervati take budalosti ( Oni, ki so jih verojeli, prepričajo so kmalu, da so bili prevarjoni. London 20. Listu »Times" poročajo iz Peterburga, da carja rapidno zapuščajo moči. Minister sa vnanje stvari je prejel iz Peterburga naznanila, da mora sleherni tre-notek pričakovati vest o carjevi smrti. London 20. »Bureau Router* javlja iz Vokohame-Mikado (japonski cosar) jo odprl isredno usedanje deželnega zbora. V svojem nagovoru je omenil, da jo ukazal ministrom, predložiti zakon sa pomnoženjo potrebščin ■a vojsko in mornarnico. Sedanje odnošaje da je provzročila Kitajska, a Japonska da no bode mirovala, dokler ne doseže svojega cilja, Konečno je izjavil cesar svojo nadejo, da pripomorejo vsi podložniki k temu, da Japonska slavno premaga Kitajce. Trgovinsko brzojavke. Bulimpsitl. Pšenicu za jesen 6 3t-6'3«, za spomlad « 78-6 7ft Koruza sa oktober 0-45 doO'50. (Jven za spomlad 010-6 U. Ki novu 5 »0—5*88. Pšenica noTa od "8 kil. f. 645—6-50, od 79 kil. f. «50-6-55. od 80 kil. f. « 55—6 00. od 81 kil. T. «6u-«-65, od 82 kil. for. B'65—«70. -lečmon « 35 —8-40 ; proso 5'7()_5,00 Pioniru: Siabu ponudbe, povpraševanje omejeno, atalno, Prodalo ho jo 10,000 raot hI. 5 m', dražjo. Koruza vedno jako stalna. V rumu; lopo. Praga. Nerafinirani ali dkor za oktober f. 13*27 ducumbur f. 13 32'/,, mirno, vreme deževno. Pra«a. Centrifugi novi, postavljen * Trst in s eanno vred, odpoSiljatev precej f, 80 —. Novombur-marc f-29.50-29.75. Concassc za novembor-maro 30*— do 30*50. Četvorni za november 81*96. V glavah (»o-dih) za polovico oktobra 32'/4, za konec oktobra 317,. Havfs. Kava 8«ntos good avorage za oktobur 87*50. za fubruvar 78 — mirno. Hamburg. Santo* good average za oktober 70 25, decemboi 65 75, mare (!2'50. V Amoriki pojavlja ho tendanoa na znižanje Con, tur promot z žitom v Evropi ne vspodbuja pudfažovalrov. V Novem Yorku jevtsin tednu padla rdeča zimska pidnica od 56', n« 55*', otđ. in koruza od 5t , na 55 cU. bushel. Dunajska boren 20. oktobra 1804. danes včeraj Državni dolg v papirju . . . . 9930 . • v srebru . . . . 90*25 ttft- Avstrijska renta i v zlatu . . 123 60 12300 ■ * t kronali . . 96*06 98- Kreditnu akcijo ..... . . 370*- 309 75 London lo Lit. .... . . 124 25 124*25 Napoleoni , . . . 9-eovi , It »0 100 mark . . . . fli-- «0'!»7 100 Unij. lir . 45 — 4535 (Cen* m razumi« aa tekale la • earlaa vrsd) Domaći pridelki. Cen od for. do for. n*ol: Koks........100 K. -12.50 12.75 Mandoloni...... B 10.76 11.— svetlorudeči...... „ 9.75 10.— teranorudeči..... „ —.— —,— kunurćek....... „ —.— — bohinjski................10.— 10.25 beli veliki...... „ —.— —.— , mali................10,- 10.25 zeleni, dolgi ..... . —.— — „ okrogli .... „ —•— —.— mešani, hrvatski .... „ 7.75 —•— n štajerski..........—.— — Masla fino štajersko..... „ 88.— 94 — Jlčmtn it. 10..................9.25 » 50 „ 9..................9.75 10.- „ 8........ „ 11.25 11.50 Ztl<4 kranjsko..................5.50 5 75 Eepa „ ....... . 5.25 7.50 krompir, štajerski . • . . . „ 2.60 2 80 Proso, kranjsko....... „ 8.- 8.25 Leži, kranjska........ „ 10.— —.— Speh ogerski........ „ 52.— 54.- ICait ogerska........ „ 56,— 58— Sava llocca.......100 K. 194.- 195,— Cejlon Plant. fina . - . 182.- 184.— . Perl..... „ 189- 191,— Java Malang .... „ IA3.— M6__ Portoricco...... „ 178.- 180.- Guatemala..... „ 159.— 161.— San Domingo .... „ 156,— 158.— Mulabar Plant..... , 172,- 174'— „ naliv«, ... „ —.— —. — Laguajra Plant..........170,- 172__ „ native. ... „ —.— —,— Santo* najfiniji ... , 153,— 155.— „ Mednje flnl . • . 149.- 150. „ srednji.....14«.- 147.— . ordinar . ... „ 133.- 135 — Rio oprani..... „ —. —-- n najfiniji . . . . „ 152.— 153.— „ srednji..... . 145.— 147.— Sladkor Centrifugal I. vrsto . 100 K. 30.— 30.75 Conca«3Ć..... „ 30.50 81.25 v glavah..... „ —. — —.— razkosani..... „ 32.— 32.26 £11 italijanski fini . . . . 100 K. 19.- 19.50 „ srednji ... „ 18 .50 18.75 Japnn fini AAA..........17.50 17.75 n srednji..... „ 15.76 10,— Raugoon eitra..... „ 13.25 — .— I...... , 12.50 II....... ».--.- PatroleJ luski v sodih ... H 18.25 — • — ▼ nabojih od 29 kil 5.8« -.— Olja italijansko najfineji . . 100 K. 66.— 67. „ srednjefino . „ 58.— 59. - bombažno, amerik. ... „ 39.— 40.— dalmatinsko...... „ 36- - 37.— Llmoal Mesinski .....zaboj 8.- 10.- Pomaranis , ..... , —.— —.— Hindsljal Dalmatinski ... 100 K. —.-- -.— Bari..............«2.— 64.- Plnjoll.......... . 84.— 88.— Eollil Dalmatinski..... „ 7.25 7.75 Pulješki ...... „ 8.— 8.26 S: 90 nč., v p»rt. od 30 do 50 kg. po 82 do 86 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1*— do f. 1.04 in v part, od 30 do 50 kg. po 96 nč. do f. 1*— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrati po f. 1.04 do 1.06 kilogram. Jajca na debelo po f. 3'—do 3.50 ato komadov. K o k o I i po 1 gld. do 130 komad, piičeta po f. 1'— do f. 1'50 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.— do 3*— kvintal. .R. M." SVOJI K SVOJIMI Gostilna Ivana Travna vi!.«'' 29. se priporofa slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom izvrstna istrska in okoličan-»ka vina po nejniŽji ceni. Točna postrežba s gor-kimi in mrilimi jedrni. 2-62 Rratin Ribaril izdeiovateiji ogij*v■*• Dl aijo nilldrib, petrUi priporočajo avoje zaloge v Trstu: via Pnndarea it. 1, Pinzza detla Vatle 2, via Madonnina 2, Itnzzetta Cordaiuoli 2, z ubodoti tudi v ulici Tor rente po natjnl^jlla osna*ti. Oglje I. kakovosti karbonina. kok, drva nu metre itd. Naročbe se spre-mljejo tudi i dopisnico Gostilna „Ali'Anti co Moro** ulica Solitario t», (po domač* /tri . Vrvačkoveuu) priporoča modro frankinjo po j O, domačo črnino po H2, f>tlo vipavsko po 39 in ^Riegting' po 40 nČ. liter. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolago. Za drnilnako uporabo od 6 I. naprej 4 nč. ceneje. — DrieČ se gesla: .Rojak k rojaku", priporoča 9t podpisani za obit obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. Alojz Snppanz, urar, 'j Številk a 3» v Trstu sprejema vsakovrstna, v njegovo atroko spadajoča naročila. — Govori slovenski. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rsgistrovana zadruga z omejenim poroStvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. mdstropje. Daje posojila na menjioe in intabulacije proti obrestim, na zastavo srefk in vrednostih papirjev pa proti ®>/,7a obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne ln od 3. do 5. popoludne, seveda izvzemii nedelje in prai-nike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, ln vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleli veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter snaša vnaki delež 10 gld. 1—26 Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 v Tratu. Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na živenje v vsili kombinacijah. Glavnica In reaerva društva dna 31. decembra 1892 Glavnica društva gld. 4,000.000 — Premij na reaerva zavarovanja na življenje „ 13,326 346 98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju 1,632.248 22 Premijna reserva zavarovanja „ blaga pri prevajanju 49.465.07 Reserva na razpolaganje „ 500.000* — Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 338.822.42 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 500.000 — Občna reserva dobičkov „ 1,187.164.86 Urad ravnateljstva: Via Valdlrlvo, br. * (v lastnej hiž). Zaloga, piva pivovarne bratov Relninflhaui v Stalnfeldu — Gradac in 156 pri A. DGJAKU, junior, v Trstu, via (legli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lsvant. Jak. Klemen : TRST W Via S. A nto ii i o St 1. -v^ priporoča fiastitim svojim odjomuikom in slavnemu občinstvu novo prispelo blatfo za možko in žensko obleko, volnene robcu in pietono zavratnike, spodnje kitljo pleteno in iz štofa, -ogrinjali! iz flanele, bsirhent beli, sivi in raznobarvan, maje, spodnje hlače i* volne in kotonine, nogovice volnene in iz kotonine, rokovice, lianol za obleke, srajoe bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židane za-\ratniku za možke, dežnike, židane robce, čepico, volnene koinaše, volno za nogovice, kožultovino in mufe, kakur tudi vse ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolali po najnižjih cenah. Pri vseh naručbah zagotovlja točno in poiteno postrežbo Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz v Trstu, Via Niaova ii IS o^fe pijaniuov amorik. sistema novi od ,,uProj' Prodajojo ne' tn<'' nn tnsaečne obroke izplaČljive v troh letih ter dajejo v najem od 3 cld. nn ni»'»«»c nn|>r"j. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Enrico qm. Garlo Gortan via Caserma i Trst fnaspr. plvarnl Pilseni Fr. Iv. Kwiada in kr. avstr. In kr. min. rtv. založnik, okrožni lekar Kom*uburg, l*uni\) I S« ral>i 40 M v mnogih hlevih, ka>lar krarr nn m rt* t ajo Je««, kadar lin slaba prebavo, v svrho tbuljianja mWn In tla krave ta loju f a< mleka. KWIZDIN Korneuburiki redilni praiek za iivino osobto konje, rogato ivino in ovce Cena ikatlji 70 kr., polovici škatije 35 kr. GLAVNA ZALOGA: okroina lekarna XII Knrnenbnrg, Dnnaj Paziti j« na zgornjo varstvi'no znamko in zahtevati izrecno KWIZDIN Korneuburiki redilni praiek za živino. Teodor Slabap srsbar V GORICI (Gfirz) ulica Morslli 17 so priporoča preč. duhovščini aa napravo cerkvenih posod in orodij iz ttstep;a srebru, alpaku in Tnedonine, kot.: moil-Itranc, knlihov, itd. itd. po najnižji coni v najnovejših in lc|»ih oblikah. Stare reći popravim ter jih v ognju posrebritn in pozlatim. Da si samorajo tudi men j premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, a« bodo po želji prvćnstitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko, Poiilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko t 2-24 „Tržaška Hranilnica" (Casoa di Hisparmio Triestina) Sprejemne denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega minska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. Obresti na knjižice...........870 Ptačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100 i mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 5 dni. Eakomptuje menjlce, domicilirane na tržaškem trgu po.......»V.0'. Fotujuje »a drž. papirje avstro-ogarsks do 10i 10 gld po........47, ViSje zneske od 1000 do Rl 00 gld. po 5'/,/, Daje denar proti vknjiženju na posesti v T»-stu. Obresti po dogovoru 2—24 Trst, dne 5. moja 1894. t Dominik Lušin ir Kopru priporoča svojo voliko zalogo raznovrstne lesenine, kakor: tram«, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, petek itd. Naročila izvrfiujojo se točno in po najnižji eeni. 104--2 _0 RiislM. fipeish mmh raJniia v zvezi T. istrsko vinarsko zadrugo, je odprla dne 14. t. mj. svojo pivnico na Bregu hšt. 1 v Ljubljani, kjer se bodo točila prav po ceni pristna lanska in leto&nja vipavska in istrska vina. — Skladišče tega vinu je v Šiški, kjer se bode oddajalo na debelo. Naruč ila za vsako numiino sprejme go tilničar obeh zadrug g Pi»tM* Krebelj, kateri tudi posreduje direktno razpošiljanj« vina p<> uzorcih vsem kupcem. — Kdor pride v belo I.jubljanco, naj ne zamudi obiskovati to gostilno, kjer bode gotovo dobro po-Strežan. Podpisani je kupil „Oll blook" od stečajne mase trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27, ter naznnnja p. n. občinstvu, da dočim je storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje blago po najnižji razprodajalni ceni. Priporočajoč se slav. slovenskemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje be eži Josip Rebecli, Vozni liati in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski bolgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" is Antverpens direktno v Nev Jork & Philadelftjo koncesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno: kon-oesijonovani sastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Woyringerga