# 2% ,= Od raznih mo`nih pri- èevalcev našega èasa se bom obrnil k nekomu, èigar dolga `ivljenjska pot se nam ponuja kot klasièen primer osebne prenove in integracije. Al- berta Schweitzerja sem iz- bral zato, ker veèina bral- cev `e pozana njegovo `ivljenje vsaj v grobih obrisih, in ker so njego- ve knjige — njegova zavest- no izra`ena filozofija — dostopne v mnogih jezi- kih. Toda raje kot njego- vim spisom se bom pos- vetil na njegovemu ̀ ivlje- nju, saj njegova dejanja presegajo meje njegove misli. Schweitzerjeva zavestno izra`ena filo- zofija je z mojega vidika vèasih protislovna in pomanjkljiva. Odkrito povedano — v svetu idej ne velja ravno za enega izmed velikih umov. Toda bolj kot njegovi argumenti je enotna njegova intuicija; njegova preobraz- ba, ki je vplivala na njegovo `ivljenje in delo sega globlje in je širše prepoznavna kot pa njegove najboljše ideje, ki jih je kdaj koli formuliral. Iz njegovih dejanj bi lahko skle- pali na bogatejšo filozofijo od tiste, ki ga je zavestno usmerjala. Ob njegovem moj- strskem zgledu tako postane naloga njene ubeseditve mnogo la`ja. Premislimo potek njegovega `ivljenja. Al- bert Schweitzer je zaèel kot študent filozo- fije, ki se je usmeril h kršèanski teologiji in bil pri svojih zgodnjih dvajsetih letih `e tako uspešen na svojem izbra- nem podroèju, da bi bil lahko hitro dele`en èasti in slave, ako bi se bil za- dovoljil z vlogo pastorja in teologa. V svetu teo- logije je veljal kratkoma- lo za enega izmed olim- pijcev in povsem lahko bi v tej vlogi tudi `ivel in umrl kot `e mnogo dru- gih mo` iz cerkvenih vrst, pridigajoè o doktri- ni religije, ki je sam nik- dar ne bi izkusil ali ude- janjil s kakšnjim veèjim podvigom; bil bi voljan opazovalec njene zunanje podobe in slovesnosti ter veselo prejemal spoštova- nja in èasti po vsem svetu. Sreèi na ljubo pa je bila ena Schweitzer- jevih zgodnjih študij prav raziskovanje Jezu- sovega `ivljenja, ki ga je pred napadalci in raz- vrednotenjem, ki so bili takrat v modi, reševal z doslednejšo uporabo zgodovinske metode, ki so jo ti uporabljali za njegovo iznièenje. To ga je privedlo do preprièanja, da mora vsakdo, ki se ima v dvajsetem stoletju za pravega ver- nika v Juzusa Kristusa, sam vzeti kri` na svoje rame ter napraviti kakšno odrešenjsko delo `r- tve. Takšno delo ne bo prineslo slave in èa- sti, paè pa bolj verjetno prezir, slabo zdrav- je, morda smrt, èe ne celo zasramovanje in po- zabo. Brez dvoma je potrebno odpraviti mno- go zla; mnogo grehov, ki jih je storila Zahodna civilizacija kar krièi po spravnem dejanju. Schweitzer je z budnim oèesom poiskal kla- $<)6, C* 2% ,=    2% ,= sièen tovrstni primer in sicer nazadovanja ‘pri- mitivnih’ ljudstev s pomoèjo imperialistièe- ga izkorišèanja, ki se je samo pogosto povz- pelo na vrh primitivnosti, in ki je samo zavoljo lastne nevednosti, vra`evernosti in surovosti povzroèalo nasilje èloveškemu duhu. Zato se je Schweitzer podobno kot mnogo drugih goreèih Kristjanov odloèil, da bo po- stal misijonar. Ker pa niè na svetu ni bolj iro- nièno kot ravno prinašati besede odrešenja ljudem, ki so preveè bolni, da bi se lahko spet sestavili skupaj, je Schweitzer spet sledil Je- zusovemu zgledu: bolne ljudi je zdravil, med- tem ko jim je prinašal evangelij. To zdrav- ljenje ni smelo biti kakšen majhen košèek nje- govega evangelija. S to odloèitvijo je naš no- vic odvrgel teološke èasti ter se ustalil v trdi disciplini kot študent medicine: “budist” v njem je dal prednost “prometejcu”. Tista štiri leta priprave na zdravniško slu`bo so bila nedvomno sama po sebi do- volj zahtevna celo študentu humanistike, iz- šolanemu v strogi uèenjaški disciplini evrop- skih univerz kot je Strasbourg. Vendar pa so terjala še nadaljnjo intenzivno koncen- tracijo, saj je Schweitzer, namesto da bi pre- trgal vse druge stike z `ivljenjem, vzdr`eval svet svojih èustev in obèutkov pri `ivljenju z gojenjem glasbe kot organist. S svojim po- sebnim poznavanjem Johanna Sebastiana Bacha je Schweitzer zopet spravil v tek mno- go skladb, ki so bile popolnoma prezrte. Kot organist, kot muzikolog in vrh vsega kot lju- bitelj glasbe je Schweitzer slu`il tako Dio- nizu kot tudi Kristusu. Nenehno zanima- nje za glasbo v teku njegovega napornega `ivljenja postavlja njegovo celovitost in urav- note`enost za zgled. V filozofiji oziroma teologiji, na podroè- ju medicine ali v glasbi je imel Schweitzer dovolj talentov, ki bi mu zagotavljali upo- števanja vredno kariero. Kot pri enemu iz- med uglednih strokovnjakov svojega èasa na vseh naštetih podroèjih bi bil uspeh takojšen in donosen do tolikšne mere, kolikor bi si sam dovolil spustiti se na posamezno po- droèje. Toda Schweitzer je, da bi ostal ce- lovit, napravil `rtev, ki bo znaèilna za pri- hajajoèi èas: namenoma je zmanjšal stopnjo intenzivnosti, s katero se je posveèal kateri koli Albert Schweitzer z udomaèenima gazelama, Lambarene, ok. 1949.  # izmed svojih podroèij z namenom, da bi raz- širil vsebino in pomen svojega `ivljenja kot ce- lote. Poni`nost, ki mu je omogoèila vzdr- `evanje tolikšne `rtve, brez dvoma izvira ne- posredno iz njegovega kršèanskega verova- nja; vendar pa rezultat te `rtve ni bilo za- nikanje svojega lastnega `ivljenja, temveè njegova najpolnejša uresnièitev, saj je celo v vla`nih d`unglah Afrike, kjer se je dokonè- no udomaèil, ohranil svoje visoko kultivi- rano zanimanje za glasbo. Pri sebi ni imel zgolj svojih orgel, temveè je celo našel èas za pisanje Bachovega `ivljenjepisa, kljub od- sotnosti obièajnih znanstvenih orodij. Tako pri svojem delu kot misijonar-zdrav- nik, kot tudi s svojo podobo v javnosti kot organist pa je Schweitzner, po rodu Nemec, storil še eno dejanje simbolnega pomena. De- janje, ki ga je bilo morda la`je in bolj naravno storiti v mednarodni skupnosti pred letom 1914 kot pa danes. Podroèje njegovega delo- vanja namreè ni bila toliko njegova domo- vina, in njeni ljudje, ki so govorili njemu naj- ljubši jezik, temveè de`ela njene tekmice in tedanje dejavne nasprotnice — Francije; v tem pogledu je bil kot drugi Jean-Christophe. Tako je torej usmeril ves svoj trud v nepri- vlaèno kolonijo francoske zahodne Afrike, sredi soparne ekvatorialne d`ungle. Z obèa- snimi prekinitvami, ko je v tujini predaval in orglal, vkljuèno z obdobjem, ki ga je pre- `ivel kot vojni ujetnik v Franciji — prav v bol- nici v Sant Rémyju, kamor so strpali še enega Jezusovega posnemovalca in sicer Van Gog- ha, je v Afriki `ivel svoje `ivljenje v slu`bi Bogu, v katerem ni razlike niti med belcem in èrncem niti med Francozom niti Nemcem. Brez tega razvrednotenja in odpovedi na- cionalizmu sedaj ne more biti veè zgrajeno nobeno `ivljenje, ki bi bilo vredno svojega imena. On, ki je stoodstotni Amerièan ali Rus, Nemec ali Francoz, Evropejec ali Afri- èan ali Azijec, je zgolj na pol èlovek: univer- zalni del njegove osebnosti, ki je enako po- treben pri njegovem udejanjanju kot èloveku, se namreè še ni rodil. Vsako dejanje, ki omi- ljuje sebiène zahteve narodov in poudarja enotnost èloveštva, dodaja nov vogelni ka- men svetu, ki ga moramo sedaj zgraditi. &,B 1. Besedilo je nastalo leta 1951 z naslovom “The Conduct of Life”, kasneje pa je bilo pod tem naslovom objavljeno kot del daljšega prispevka z naslovom “The Fulfillment of Man” v: Burnett, Whitt, ur. This is My Philosophy. London 1959, str. 31-33. 2% ,=