S^INA ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V DEVETIH MESECIH
'treh četrtletjih za 150 dolarjev izvoza
Od načrtovanih 264 milijonov dolarjev izvoza v letošnjem letu je Iskra v prvih devetih mesecih Prodala na tuje za nekaj manj kot ISO milijonov dolarjev — 113,5 na konvertibilno in 36,2 na klirinško tržišče. Uvoz repromate-riala in opreme je znašal v tem obdobju le 76,6 milijona dolarjev, pri čemer je bil najbolj kritičen uvoz opreme.
jj^jub številnim problemom, ki pe-v Iskrine tovarne, poteka Iskrin , z v tem letu v kolikor toliko priča-i^nih okvirih. V obdobju ja-,,1'"September smo na tuje izvozili le49,8 milijona dolarjev izdelkov ter ,/* (etni načrt uresničili 57-odstotno.
, Cej boljši je bil konvertibilni izvoz in lr tetn obdobju dosegel 113,5 milijo-ji, farjev, klirinški pa le 36,2 mili-^ dolarjev. Naj še povemo, da je iL?.de konca septembra uresničila za-| ieni konvertivilni izvoz 62, klirin-| Pa 44-odstotno.
L f primerjanju letošnjih izvoznih L 'atov z lanskimi ugotovimo, da so L12no podobni, čeprav gre za kako-Ln° razliko: letošnje Iskrine izvozne Lenosti so kar za četrtino višje od Ijj *h in je torej 15-odstotno poveča-L Celotnega izvoza v treh četrtletjih Vn° dokaj ugodna številka, še vedno L e takšna, kot smo si jo začrtali oz. si | Elitno.
rt teden pogledamo, kako so izvažale l artiezne Iskrine delovne organiza-)ev tem obdobju, še nekaj podatkov o
trženju v posameznih delih sveta. Od 16 milijonov dolarjev načrtovanega izvoza v ZDA in Veliko Britanijo je Iskra v devetih mesecih prodala tjakaj za nekaj manj kot devet milijonov dolarjev in tako dosegla načrt 56-odstot-no. V primerjavi z lanskimi prvimi devetimi meseci se je izvoz v ti dve državi povečal za več kot polovico.
V	severnoevropske dežele je Iskra v treh četrletjih prodala za 30 milijonov dolarjev izdelkov in letni načrt dosegla 66-odstotno. Lanskoletne rezultate- iz prvih devetih mesecev smo presegli za dobro četrtino.
V	Francijo, Italijo, Španijo, Portugalsko in pa Grčijo so Iskrine tovarne v obdobju januar-september prodale za 16,5 milijona dolarjev svojih izdelkov. Letni plan so s tem dosegle 62-od-stotno, izvozna številka pa je podobna lanskoletni iz prvih devetih mesecev.
Iskrina uspešnost na posameznih področjih dežel v razvoju je bila zelo različna: izvoz v Latinsko Ameriko je izredno nazadoval, saj smo v devetih mesecih dosegli le 17% letne naloge, v Azijo pa je na primer v primerjavi z lanskim: devetimi meseci porastel kar 73%.
V	Azijo je Iskra v tem obdobju izvozila za dobrih 13 milijonov dolarjev. Pri uresničevanju letne izvozne naloge je bila Iskra letos še najbolj uspešna v Afriki in Iraku, kamor je izvozila za dobrih 34 milijonov dolarjev. S tem je letni načrt kot že rečeno uresničila že 73-odstotno in za skoraj polovico pre-
AVTOMATIKA
‘Vtomatična regulacija
ivoja vode z
ikroračunalnikom Tl—30E
. -omatika tudi na področju avto-s,,5a'«je elektroenergetskih objektov
. —>o uvaja mikroračunalniško , enio. Pred pričetkom poskusnega il*?!vanja je sistem avtomatične re-i nivoja reke Save za odvzem ^•Ine vode.
a hlajenje reaktorja potrebuje nu-i rna elektrarna velike količine vode. ž°So zajezili reko Savo, da je nastal (,en’ iz katerega črpalke potiskajo v hladilni sistem. Ne glede na k Save mora imeti vedno enako vi-
šino, da lahko črpalke nemoteno delajo.
Poleg tega pa mora preko jezu odteči še toliko vode, da segrevanje Save za jezom zaradi izliva tople vode iz hladilnega sistema ne ogroža življenja rastlin in živali. Da so izpolnjeni ti pogoji, je potrebno zapornice krmiliti.
Kadar z zapornicami upravlja človek, mora najprej s pomočjo instrumentov in tabel določiti lego posamezne zapornice in jo nastavi na avtomatskem pozicionerju. Ta pa jo sam krmili v želeni položaj.
segla lanske primerjalne rezultate. Verjetno ni treba posebej omenjati, da je bila najbolj uspešna delovna organizacija CEO
Mnogo slabše pa se je Iskra izkazala pri izvozu v dežele SEV. Za letos smo si začrtali dober 101 milijon dolarjev izvoza, v devetih mesecih pa nismo dosegli niti polovice plana: izvozili smo za 45,5 milijona dolarjev. Vzroki so predvsem v pomanjkanju novih naročil, določenih problemih, pa tudi v tem, da se vse države, članice »Sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč« vse bolj odločajo za menjavo 1:1 in torej zahtevajo, da Iskra uvaža tudi od tam, kjer je bila doslej predvsem izvoznik.
Po posameznih delovnih organizacijah pa je izvoz v devetih mesecih izgle-dal takole: daleč najbolj uspešna je bila Elektrooptika, saj je letno nalogo uresničila že 91-odstotno. Izvažala je izključno na konvertibilno tržišče. Med bolj uspešnimi konvertibilnimi izvozniki je na drugem mestu Avtoelektrika, z 78-odstotno uresničitvijo planske zadolžitve, kolikor toliko uspešni pa so bili tudi Elementi, Telematika, Kibernetika in Kondenzatorji.
Pri konvertibilnem izvozu so letos najbolj odpovedali v Avtomatiki, ISEZ, Zmaju in Široki potrošnji.
Kako pa je Iskra uvažala v prvih treh četrtletjih?
Na tujem smo kupili v tem obdobju za 76,6 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov in opreme. Če vemo, da znaša letni uvozni načrt dobrih 149 milijonov dolarjev, smo ga torej uresničili 51-odstotno. Izpadi so bili predvsem pri uvozu opreme. V tem letu je Iskra načrtovala, da bo uvozila za 27,6 milijona dolarjev opreme, v devetih mesecih pa je znašala realizacija le 4,7 milijona dolarjev. Tudi pri uvozu reproma-terialov so bili manjši izpadi in je Iskra uresničila letni načrt le 65-odstotno.
V uvozni dejavnosti Iskre Commerce menijo, da bo Iskra v tem letu uvozila nekje med 90 in 95 % načrtovane količine repromaterialov, uvoz opreme pa se v zadnjem četrtletju verjetno ne bo bistveno zboljšal in bo torej ostal daleč, daleč pod načrti in seveda željami.
L.D.
Natančnejšii, hitrejši in bolj zanesljiv kot človek je mikroračunalnik TI-30 E, ki ga je izdelala Iskra Avtomatika. Ta izračunava položaj posameznih zapornic, ki ustreza danim zahtevam in jo posreduje avtomatskim pozicionerjem zapornic.
Voda, ki ohlaja reaktor se segreta izliva nazaj v Savo. Zaradi zaščite okolja se Sava ne sme segreti več kot za dve stopinji, oz. njena temperatura ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Te temperaturne omejitve nadzira mikroračunalnik TI - 30E.
Iz podatkov meritev nivoja in temperature vode ob iztoku hladilne vode in njenem zajetju ter položaja zapornic izračunava mikroračunalnik pretoke vode in temperaturo mešanja. Če ta prekorači predpisane meje sproži alarm.
Vse pomembne procesne informacije mikroračunalnik zapiše s tiskalnikom. Zapis se sproži ciklično ob nastanku alarma, ali pa na zahtevo operaterja.
Iskra je z izgradnjo tega sistema pomembno prispevala k zanesljivemu obratovanju nuklearne elektrarne Krško, kakor tudi k obvarovanju narave. Poleg tega bo pridobljene izkušnje koristno porabila pri avtomatizaciji HE Mavčiče.
V tem mesecu je Iskra Avtomatika podpisala pogodbo za izvedbo upravljanja te elektrarne.
Več o tem projektu bo napisano v eni izmed prihodnjih številk.
Janez Serše
TOZD TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Sredi oktobra dosegli lanskoletno proizvodnjo
V 36. številki našega glasila z dne 29. septembra smo obširno poročali o težavah, ki so ob polletju pestile tovarno malih zaganjalnikov, temeljno organizacijo novogoriške delovne organizacije Avtoelektrike. Pod naslovom »S posebnimi ukrepi in prizadevanjem vseh zaposlenih iz izgub« smo objavili program ukrepov, ki ga je 360-članski kolektiv sprejel na zborih delavcev, izpolnjevanje in izvajanje sprejetih ukrepov pa naj bi bil porok, da bi tovarna malih zaganjalnikov izplavala iz izgub. Znano je namreč, da je kolektiv zabeležil ob polletju izgubo, čeprav so dosegali vseskozi zadovoljive delovne rezultate. Vendar danes ne bomo ponavljali objektivnih vzrokov, ki so privedli do rdečih številk, danes bomo ta sestavek namenili delovnemu uspehu, ki ga je ta kolektiv dosegel v petek,
19.	oktobra, nekaj pred 15.
Ta dan bo vsekakor zapisan z zlatimi črkami v poglavju zgodovine tovarne malih zaganjalnikov. Zakaj pravzaprav gre? Naredili so namreč prav toliko zaganjalnikov za osebna vozila, kot so jih lani v celem letu, to je 283.338, z le 10 več zaposlenimi kot v lanskem letu.
Ko so pripravljali plan za letošnje leto, so si zadali nalogo, da morajo narediti 350 tisoč zaganjalnikov. Že v juliju so uvideli, da so plan postavili nekoliko preskromno, zato so ga povečali in sklenili, da morajo do k konca leta do-
seči številko 361 tisoč kosov zaganjal-nikoiv, torej 78tisoč več, kot vranskem letu.
Ta številka, pravijo v tovarni malih zaganjalnikov, je dosegljiva, saj naredijo dnevno skoraj 1600 zaganjalnikov kar je rekord, ki od obstoja te tovarne, od leta 1974 še ni bil dosežen. Kljub vsemu pa se nekoliko bojijo, ne toliko zaradi repromateriala, s katerim so trenutno dobro založeni, pa tudi izgledi so taki, da s te strani tudi v preostalih dveh mesecih letošnjega leta ne bo bistvenih težav, bolj se bojijo morebitnih okvar na strojih in napravah.
Dosedanje take in podobne napake so namreč vse prevečkrat botrovale mnogim zastojem, ki so še kako vplivali na dnevne količine, zato tudi po tej strani pošiljajo apel strokovnjakom v tovarni delovnih sredstev, da bi ob morebitnih okvarah in napakah, kar najhitreje in ažurno pristopili k odpravljanju le-teh in tako tudi po svojih močeh omogočili nemoteno izpolnjevanje drznih in visoko zastavljenih, a ne nedosegljivih ciljev delavcev tovarne malih zaganjalnikov.
Prepričani so namreč, da bodo poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom, seveda z njihovo vestnostjo in prizadevnostjo vseh pri opravljanju vsakodnevnih del in nalog ter s pomočjo delavcev iz drugih temeljnih organizacij, ki lahko kakorkoli vplivajo na doseganje njihovih zastavljenih ciljev, predvsem delavcev iz tovarne delovnih sredstev, ki skrbijo za nemoteno obratovanje strojev in naprav.
Marko Rakušček
Z leve-.Zoran Bostič,Aleksander Sokolov,prof France Mlakar in Velibor Šušulič:
Nekvalitetni izdelki ne smejo na tržišče
Jugoslovanski kupci sicer niso pretirano zahtevni, vendar določeno kvaliteto izdelkov le pričakujejo in zato je tudi nujno, da ustrezne službe skrbijo za preverjanje izdelkov, ki prihajajo na tržišče. Zato smo izkoristili obisk predstavnikov Zveznega zavoda za standardizacijo v Iskrinem inštitutu za kakovost in metrologijo ter se pozanimali, kako je z reševanjem te problematike v Iskri in širše v Jugoslaviji.
Naša sogovornika, ki sta nam postregla s svojima izjavama pa sta bila dipl. ing. Zoran Bostič iz Zveznega zavoda za standardizacijo in prof. Franc Mlakar, član KPO za tehnično področje: »Na osnovi zakona o standardizaciji iz leta 1977 smo 2 leti pozneje uvedli v Jugoslaviji obvezno atestiranje določenih proizvodov, pri čemer je uvajanje atestiranja postopno in odvisno od uveljavljanja posameznih jugoslovanskih standardov ter od potreb po atestiranju na posameznih področjih.
Obvezno atestiranje se uvaja predvsem zaradi zaščite ljudi in premoženja ter zaradi doseganja večje varnosti in podobno. Tako je na področju elektro-
tehnike doslej uvedeno obvezno atestiranje gospodinjskih aparatov in obvezno atestiranje v smislu odpravljanja radiofrekvenčnih motenj, ki je vskla-jeno z novim zakonom, čeprav je bilo to atestiranje uvedeno že pred 10 leti.
Pozneje je bilo uvedeno atestiranje protieksplozijsko zaščitenih naprav in v novejšem času še atestiranje električnih kablov in vodnikov za instalacije ter prenosne aparate.
Nosilec te dejavnosti v smislu omenjenega zakona, Zvezni zavod za standardizacijo, izdaja pooblastila zainteresiranim delovnim organizacijam na osnovi izpolnjenih zahtev, med kate-(Nadaljevanje na 3. strani)
DELOVNI OBISK V TOZD VT BOVEC
Bovška Iskra največji izvoznik v tolminski občini
Bovec, eno naših najsimpatičnejših mestec mnogi poznajo le skozi prizmo turizma, po bližini visokogorskega smučišča na prostranem Kaninu, po turističnem vrvežu in po prijaznosti tamkajšnjih prebivalcev. Poleg izredno močno razvitega turizma pa se v Bovcu pohvalijo tudi z industrijo, saj so pod znamenitim hribom Svinjak postavljene delovne hale novogoriškega Mebla, ČIB Bovec in Iskre Avtoelektrike. In temu kolektivu je bil namenjen četrtkov obisk predstavnikov naše SOZD iz Ljubljane in iz matične delovne organizacije Avtoelektrike, v katero spada temeljna organizacija. Tovarna vžigalnih tuljav Bovec.
Sprejem gostov ni bil v Bovcu, pred temeljno organizacijo, ampak v idilični dolini Trente, v vasi Soča, pred novim obratom, ki so ga izročili delavkam in delavcem, klenim Trentarjem v lanskem letu.
Po prisrčnem pozdravu in tradicionalni trentarski gostoljubnosti in prijaznosti, je sledil ogled, za tamkajšnje prebivalce izredno pomembnega obrata, kjer je že okrog 15 zaposlenih, izdelujejo pa diname za kolesa, za katere je veliko povpraševanje, saj vsi vemo, kako močno se je prav v zadnjem času razmahnil kolesarski špoft in sploh preusmeritev marsikoga na vožnjo s kolesom.
Gostje in gostitelji so zatem zasedli lepo in svetlo jedilnico, kjer so se pričeli razgovori. Uvodno besedo je imel direktor temeljne organizacije Jože
promaterialov se ne srečujejo več, na tem področju je bistvena razlika na-pram lanskemu letu, delavcem pa ni žal marsikatere proste sobote — vse v cilju, da presežejo drzno zastavljeni plan.
Proizvodnja na zaposlenega je 11 % večja kot lani, v prvih devetih mesecih pa so prodali za 400 milijonov dinarjev izdelkov. Naj ob tem nekoliko bolj pojasnimo tudi naslov tega sestavka. Bovška Iskra je povsem izvozno usmerjena. Kar 60 odstotkov proizvodnje gre preko meja, njihove vžigalne tuljave pa so v francoskih, ameriških, nemških, angleških in drugih avtomobilih.
Bogdan Pogačnik, dopisnik Dela iz Pariza nam sigurno ne bo zameril, če ob vsem tem povzamemo del njegovega članka, ki ga je objavil v sobotni prilogi Dela dne 20. oktobra pod naslovom »Naše tuljave v francoskih avto-
Melihen in ponovno pozdravil vse, predvsem v imenu zaposlenih v obratu v Soči, v Bovcu in v svojem imenu. Ponovno je poudaril pravilno usmeritev Iskre, ki je prisluhnila željam in potrebam in zgradila industrijski obrat tudi pod trentarskimi vršaci. Dolina je sedaj še živahnejša, mnogim ni treba več daleč v dolino za kruhom in po slabih dveh letih obratovanja so vidni poleg ekonomskih tudi drugi, še važnejši efekti.
V tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu je 265 zaposlenih. V veliko družino Iskro so pristopili točno pred desetimi leti in ta odločilni korak ocenjujejo kot eno najuspešnejših potez. Sicer pa je bilo prejšnje podjetje, ki se je imenovalo Kovinsko podjetje Trenta Bovec ustanovljeno leta 1957.
Z vstopom v Iskro Avtoelektriko so dobili osnovni program — vžigalno tuljavo. Danes obsega proizvodnja le-te kar 55 odstotkov celotne proizvodnje, dopolnjujejo pa jo še z raznimi drugimi izdelki kot so stikala za traktorje, kabli za avtomobile, utripalke, diname za kolesa itd. Vžigalne tuljave izdelujejo vseh vrst, od klasičnih do najzahtevnejših z elektronskim vžigom ih v zadnjem času tudi suhe izvedbe vžigalnih tuljav.
Ko je direktor temeljne organizacije govoril o fizičnih pokazateljih proizvodnje, je le-te pohvalil. V letošnjih 9 mesecih so povečali fizični obseg proizvodnje za 13 odstotkov z le enim odstotkom več zaposlenimi kot v lanskem letu. Z pomanjkanjem potrebnih re-
RAZGOVORAV BOVCU SO SE UDELEŽILI:
iz SZD Iskra:
Predsednik KOS SOZD Avguštin Ciuha, predsednik DS Janez Kern, sekretar DPO SOZD Miloš Pavlica, predsednik ZSMS SOZD Jože Mokorel in član KPO SOZD Franc Vreček;
iz DO Avtoelektrika: predsednik KOS Miloš Vodopivec in glavni direktor Peter Mivšek;
iz TOZD — Tovarna vžigalnih tuljav, Bovec:
predsednik OOS Valter Mlekuž, predsednik DS Andrej Čopi, sekretar OOZK Mitja Ko-kove, direktor TOZD Jože Me-lihen in vodja splošne službe Robert Trampuž.
mobilih«. V razgovorih, ki so potekali v francoskem zunanjem ministrstvu, mu je sobesednik zaupal: »V mojem avtomobilu Peugeot je kar precej sestavnih delov motorja in druge opreme, ki so jugoslovanskega izvora, začenši od vžigalne tuljave«. In še nekaj bomo »ukradli« Bogdanu Pogačniku, ki pravi: Iskra prav zdaj, po prvi fazi dobav, uvaja novo, res sodobno generacijo svojih izdelkov za opremo takih vozil, kot so tudi D—X ali R 9. Torej je s kvaliteto mogoče prodreti tudi v vr-
hunski tehniki, ne samo pri izvozu sirkovih metel. Laskava pohvala za nas Iskraše, posebej za kolektiv bovške Iskre.
Ob prikazu poslovanja v letošnjem polletju pa so v Bovcu doživeli hladen tuš. Kolektiv je namreč dobil na vpogled rezultate, ki so bili zaskrbljujoči, prikazali so izgubo. »Bili smo presenečeni, tega ni nihče pričakoval«, pravijo, saj so vseskozi dobro delali, proizvodnja se je nemoteno odvijala, zato je bilo presenečenje toliko večje. Zato razlogov niti niso iskali v proizvodnji sami, glavni vzrok-pa je vsekakor izreden skok cen domačih repromaterialov. Seveda so sprejeli vse potrebne ukrepe za odpravo rdečih številk, prvi rezultati pa so že ohrabrujoči in z še nekaterimi posegi in »injekcijami« bodo ob koncu leta na zeleni veji. In ti posegi so prav v posodobitvi programa, uvajanju novih izdelkov, predvsem mislimo tu na suho vžigalno tuljavo, ki je dohodkovno izredno zanimiva, žal pa gre njen razvoj, po mnenju Bovčanov le nekoliko prepočasi v smeri hitrejšega uvajanja v proizvodnjo.
Mitja Kokove, sekretar osnovne organizacije ZK je spregovoril o težavah in uspehih družbeno političnih organizacij. Z vključevanjem članov kolektiva tako v ZK kot v ostale DPO niso povsem zadovoljni. V zadnjih letih je čutiti celo nekakšen odpor za to delo. O tem so razpravljali tudi po 13. seji CK ZKJ in sklenili, da bodo temeljito prečistili vrste članov njihove OOZK. Bolje da nas je manj, je menil Mitja, in da so tisti člani taki, kot jih želimo v zvezi komunistov. Imeli so celo primere, da so nekateri z izkrivljenimi informacijami posebej ob prikazu izgube, še bolj napihovali težave in vnašali med kolektiv povsem napačen prikaz stanja. Sicer pa prevladuje poštenje, domačnost, skrb za dobro delo in kvaliteto, temu primerno pa se odraža tudi družbeni standard, saj imajo trenutno le en nerešen stanovanjski problem, urejeno družbeno prehrano, prevoze na delo itd.
Robert Trampuž, vodja splošne službe je med drugim spregovoril tudi o kadrovski zasedbi v njihovi TOZD. V tem pogledu so najmočnejši v občini, a kaj ko jim kadre včasih celo »kradejo«. Tako je bil član njihovega kolektiva celo leto v sosednjem »Meblu«, kjer je pomagal reševati probleme, ki so pripeljali do ukrepov družbenega varstva te Meblove TOZD, spet drugi je bil več časa »profesionalni funkcionar« v Tolminu itd.
Še najbolj prijetno presenečen nad uspehi tega kolektiva, predvsem glede naglega vzpona proizvodnje vžigalnih tuljav in njihove kvalitete je bil član KPO SOZD Iskra Franc Vreček. Zakaj? Zato, ker je pred mnogimi časi, 30 let je od tega, sam delal v razvoju Avtoelektrike in to prav na področju vžigalnih tuljav. Zato ni štedil s pohvalami in v šali pripomnil, da je bilo treba v začetku razvoja vžigalnih tuljav v letu 1954, obvezno imeti v avtomobilu dve, saj je eno že po polurnem obratovanju razneslo in še kako prav je prišla rezervna.... »Zato morate obdržati sektor visoke tehnologije, vaša usmeritev v izvoz je pravilna«, je med drugim povedal Franc Vreček.
Z ogleda proizvodnje.
Prijetni, odkriti in koristni razgovori so se bližali zaključku. Kolektivu so na: potke izročili tudi predsednik sindikata naše SOZD Iskra Avguštin Ciuha, predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Janez Kern in sekretar DPO Miloš Pavlica. Vsi so si bili enotni, da je
Z ogleda proizvodnje*
začrtana pot bovške Iskre pravilna, tu ni trošenja energije v medsebojne razprtije, tu je rezervat dobrih kadrov, ki so sposobni doseči še večjih uspehov. Še kako prav je, da prihaja do takih in podobnih obiskov, da najvišji predstavniki SOZD Iskre spoznajo uspehe
in probleme TOZD in obratno. §e ^ \ lepša pa je bila misel predsednika o lavskega sveta SOZD Iskra Jane/ Kerna ob zaključku obiska: »Sloveni morje je preplitko, da bi Iskra v nje potonila. In vi ste delte celote, vi ste e Iskre«...	Marko Rakuši
Besedo je povzel tudi glavni direktor Iskre Avtoelektrike Peter Mivšek in zbranim spregovoril o rezultatih poslovanja v prvih letošnjih devetih mesecih in izrazil prepričanje, da bodo rezultati ob koncu leta sigurno bolj ohrabrujoči. Priložnost je izkoristil tudi za zahvalo vodstvu bovške Iskre in vsem delavcem za vsa prizadevanja in za ogromen napredek, ki ga je kolektiv dosegel v 10 letih, po priključitvi v Iskro Avtoelektriko.
Predsednik predsedstva KOOZS Miloš Vodopivec je pohvalil izredno dobro sodelovanje med koordinacijskim svetom in OO sindikata TOZD, težav ni bilo, prepričan pa je,da bo tako tudi v prihodnje.
Potrebe po sodelavcih
Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra PSSS. Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, iht.: 25-25.	_
Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, <* temeljno organizacijo. N a tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o pri*^0. ddBruuiajjKah.
ISKRA — INDUSTRIJA ŠIROKOPOTROŠNIH IZDELKOV, TOZD — TOVARNA ANTENSKIH NAPRAV VRHNIKA, VRHNIKA, IDRIJSKA c. 42
Razpisna komisija
razpisuje dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana visoka šolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja
—	pasivno znanje enega svetovnih jezikov
—	izpolnjevanje pogojev, ki jih postavlja družbeni dogovor o Kadrovsk1 politiki v občini Vrhnika.
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Iskra ANTENE Vrhnika Idrijska c. 42 z oznako »Za razpisno komisijo8 Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
ISKRA COMMERCE, TOZD ZUNANJI TRG
1.	Korespondent — 2 sodel.
Pogoji: 4-letna administrativna šola, aktivno znanje stenografije, 1 leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
2.	administrator
Pogoji: 2-letna administrativna šola, 1 mesec poskusnega dela, 1 leto delovnih izkušenj
3.	Strokovni sodelavec za področje telefonije Iskra Moskva, ZSSR
Pogoji: ekonomska fak. II. st. oz. II. st. fakultete za elektrotehniko, aktivno znanje jezika dežele v kateri je predstavništvo ali v njej običajnega poslovnega svetovnega jezika, 4 leta delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas, razen pod tč. 2 kjer je delo za določen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh, rok obvestila je 15 dni, na naslov Iskra Commerce Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana.
Delavski svet
ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Vodje tehničnega sektorja
(ni reelekcija)
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične smeri ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	da ima organizacijsko vodstvene sposobnosti in
—	aktivno znanje enega svetovnih jezikov.
Od kandidata pričakujemo, da ima pravilen odnos do socialistične samoupravne ureditve, pridobitev revolucije in, da je uspešen in ugleden delavec v svojem delovnem in življenjskem okolju.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj prijave z opisom dosedanjega dela in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljejo v 15 dneh na naslov:
ISKRA AVTOELEKTRIKA — TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15c.
Hkrati komisija za delovna razmerja TOZD
objavlja
prosta dela in naloge
1.	Razvijalec
Pogoji: dipl. ing. fizike — lahko tudi pripravnik
2.	Razvijalec elektronskih vezij
Pogoji: dipl. ing. elektronik — lahko tudi pripravnik ali ing. elektronike s 3 leti delovnih izkušenj
3.	2 Urejevalca strojev
Pogoji: KV strojni mehanik in eno leto delovnih izkušenj.Delo je dvoizmensko.
4. Skladiščni delavec
Pogoji: 8 razredov osnovne šole in tečaj za skladiščnika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovniiu časom in tri mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ISKRA AVTOELEKTRIKA — TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15c, 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav'
N
n
rirn
^sp
tov
iei<
Ule;
I
ate;
tač
tar
1
cijE
Pte
liz;
A<
|*3k
•Ki
ictl
ate
kvi
»pr
»ih
Pte
Po
»le
tar
Sle
Pte
tas
čai
sp,
iari
Ilič
•SKRA TELEMAT1KA KRANJ
Sindikat zahteva hitrejše
korake pri odpravljanju gospodarskih problemov
Sredi prejšnjega tedna je v Iskri Telematiki potekala4. redna seja izvršnega odbora sindikalne konference OO ZS, ki so se je udeležili tudi sekretarji OO ZK in predstavniki družbenopolitičnega, samoupravnega in poslovnega življenja delovne organizacije, SOZD Iskra in občine Kranj. V glavni točki dnevnega reda so obravnavali analizo poslovanja Iskre Telematike, poslovna predvidevanja do konca leta 1984 in kadrovske spremembe v vodstvu delovne organizacije.
Kritična izhodišča za razpravo in .^epe je podal predsednik sindikalne °nference Janez Vuk.
»V zadnjem obdobju je delovna or-jjanizacija uspela pridobiti nujna fi-^nčna sredstva,« je dejal Janez Vuk.
‘Izboljšali smo odnose z nekaterimi Poslovnimi partnerji in pospešili aktivisti na področju prodaje. Za vse to da-lonto priznanje novemu glavnemu di-
Vendar pa se je zataknilo že pri naslednji fazi oživljanja proizvodnega procesa — pri nabavi, kjer gre vsekakor tudi za subjektivne spodrsljaje ter slabosti v organizaciji dela in same funkcije, zraven tega pa še za vztrajanje pri dosedanjih metodah dela, ki v novi situaciji ne ustrezajo več. Ob tem moramo še posebej izpostaviti, da bo prav tako žgoč problem tudi nabava domačega materiala, zlasti še internih
k proizvodnje v Telematiki.
sindikalni delavci kritično o poslovno informacijskem sistemu.
Nekvalitetni izdelki fte smejo na tržišče
(Nadaljevanje s 1. strani) Si so na prvem mestu ustrezna preiz-iSna in merilna oprema ter dovolj sPosobljen kader, da so registrirana za , yrstno preizkušanje in da izpolnju-1° še preostale zahteve, ki jih posa-^zne odredbe zahtevajo.
Naš institut je dobil pooblastila za otiranje gospodinjskih aparatov in /adiofrekvenčne motnje že takoj na |5cetku tako, da te dejavnosti oprav-l,am0 že od leta 1979. v. a bi delo v pooblaščenih organiza-'Jah potekalo tako, kakor je zakonsko rfedvideno, obišče pooblaščene orga-JZacije vsako leto posebna komisija jeznega zavoda za standardizacijo in h"0 je ta komisija obiskala tudi naš J NI, da bi preverilila, kako izpolnjujmo zahteve rtapodročju pooblastil za 'estiranje gospodinjskihaparat.ov.« s Zoran Bostič: »Kot predstavniki eznega zavoda za standardizacijo Pravljamo kontrolo dela v pooblašče-1,1 delovnih organizacijah, to je, da Overjamo, če se atestiranje opravlja
0	Predpisih, kar je še dodatno po-
1	ernbno, ker s temi predpisi, torej za-mskimi dokumenti, ki so objavljeni v Obenem listu, ni možno definirati vse
™cese dela.
Zato v neposrednem sodelovanju ^ edstavnikov	Zveznega zavoda
standardizacijo s pooblaščenimi or-mizacijami,	skupno rešujemo
Ptotnc probleme, ki nastajajo pri izva-yjuzahtevanih predpisov. Dajemo pa 1,1 * določene usmeritve, saj je poo-
:enih organizacij v Jugoslaviji pre-
cej in moramo skrbeti za enotne kriterije.
Glede problematike atestiranja električnih aparatov za gospodinjstvo lahko rečem, da je njihovo atestiranje namenjeno predvsem varnosti in smo z dosedanjimi rezultati na tem področju lahko zadovoljni. V tem času se je varnost teh naprav precej povečala in tudi njihova kvaliteta je bistveno boljša, saj proizvajalec več ne more na tržišče brez predhodnega atestiranja izdelkov, torej tudi izdelki brez ustrezne kvalitete in izpolnjenih varnostnih zahtev ne smejo na tržišče.
V	tem smislu je to celotno področje v Jugoslaviji pokrito z ustreznimi službami, oz. pooblaščenimi organizacijami, ki šo za svoje delo dovolj usposobljene, da lahko solidno opravljajo svoje delo in glede na možnosti naših proizvajalcev zagotovijo kupcu najkvalitetnejše izdelke.
V	okviru celotnega sistema imamo tudi inšpekcijske službe, ki preverjajo, ali so izdelki na tržišču ustrezno atestirani in v nasprotnem primeru ukrepajo, kakor je z zakonom predvideno ter kršitelje podvržejo sodnemu postopku.
V	bodoče pa je naša naloga, da razširimo atestiranje še na posamezne sestavne dele aparatov, kar bo naš naslednji korak, ki bo skupno z nujnimi sistemskimi rešitvami in ob ustrezni usposobitvi naše industrije ter bolj dorečeni standardizaciji pri nas, omogočila priznavanje naših atestov tudi na zahtevnih svetovnih tržiščih
Boris Čerin
S .an
v*
Janez Vuk-predsednik sindikata. polizdelkov.«
Izpostaviti moramo verjetnost, da bo kljub morda pravočasno izpeljanim predhodnim fazam delovnega procesa, prišlo do zagat v samem proizvodnem procesu, saj zdaj vse premalo izkoriščamo prosti čas za pripravo na intenzivno obratovanje. Nasploh vedno znova opažamo, da se vsaka naslednja faza delovnega procesa sklicuje na prejšnjo, ko pa je v procesu izvrševanja na vrsti sama, več ali manj odpove.
Glede na stalno povečevanje zalog in precejšnje zastoje v proizvodnji se sprašujemo, ali je končno že uveljavljena selektivna programska politika vsaj do konca tega leta. V operativnih fazah delovnega procesa namreč to še ni razvidno oziroma ne prinaša vidnih učinkov.«
Janez Vuk je v nadaljevanju dejal, da k slabšanju že sicer težke poslovne situacije bistveno prispeva tudi sedanje kadrovsko »medvladje«, saj se dosedanji nosilci funkcij več ali manj distancirajo od tvornega razreševanja nastale situacije. Zato sindikat in^seveda vsi delavci Telematike pričakujejo čimprejšnje dokončno oblikovanje novega vodstva, kjer naj ključne funkcije — čeprav samo začasno — pokrijejo ljudje, ki so pripravljeni izgorevati za zastavljene skupne cilje Iskre Telematike.
Delavci — neposredni izvrševalci nalog so nedvomno pripravljeni prispevati svoj delež k odpravi težkega gospodarskega stanja, vendar je treba njihovo delo bolje organizirati. To lepo ilustrira pozitivna reakcija delavcev TOZD PTN, ki pravijo, da »hočejo delo, ne pa socialno podporo«. Takšna miselnost je prisotna v vsej delovni organizaciji.
Vuk: »Ugotavljamo, da' se večina blokad in tihih zoperstavljanj pojavlja na višjih strokovnih oziroma organizacijskih nivojih, kjer je že sicer prisoten največji vpliv na uspešnost delovanja posameznih poslovnih funkcij. Preboj in spremembe na tem področju — zlasti v zaviralni mentaliteti — bo možno doseči samo z aktiviranjem vseh organiziranih subjektivnih sil, še posebej sindikata. Zato apeliramo na tovariša Osojnika, naj se ob razreševanju in razčiščevanju problemov opira na nas. Ne želimo mu samo izražati podpore, temveč jo tudi dejansko dajati, če bomo seveda dovolj pravočasno in kritično informirani.
Ne kaže se sklicevati na to, koliko si kdo prizadeva in kaj je v okviru posamezne funkcije delno že storjenega. Edini kriterij naše uspešnosti so lahko le končni učinki, ki pa jih za zdaj še ni. Zato ne more nobena funkcija »izstopiti iz vlaka«, ko »razreši« posamezni segment, kar je doslej večinoma pravi-
lo.
Seveda moramo zagotoviti tudi temeljne razmere za delovanje vsaj ključnih funkcij. Vendar pri tem posamezni nosilci, katerih funkcije so verižno vpete in medsebojno vpletene v delovni proces, ne morejo vztrajati pri zahtevah za idealne razmere. Vsakdo mora svoje delovanje prilagoditi sedanjim izrednim razmeram, pa naj gre za razvoj, nabavo, proizvodnjo ali katerokoli drugo funkcijo.
Če tega ne bomo izvajali na opisan način, kmalu ne bomo imeli več možnosti za dejansko približevanje urejenemu poslovnemu procesu. Na slednjega se nekateri — sicer povsem upravičeno — neprestano sklicujejo, namesto da bi z dodatnim vložkom dela dosegali optimalne rezultate v okviru danih možnosti.
Še vedno opažamo praktično prevladujoč princip ravnanja in razmišljanja v smislu »to ni moje področje, to ni moja skrb; druge funkcije niso izpolnilevseh zahtev; svoje smo naredili — drugo nas ne zanima« itd., namesto da bi se zavzeli za skupno reševanje vseh ključnih problemov (ali vsaj za spremljanje). Le z maksimalnim in celovitim angažiranjem vseh bomo dosegli bistvene poslovne cilje in preživeli.
Sklicevanje na zgolj objektivne razloge (razen v redkih primerih) nam prav nič ne koristi. Ob nekaterih stalnih

blokadah in zagatah lahko tudi domen-vamo, da gre za neodgovorno ravnanje, vendar v sedanjih razmerah nimamo dovolj časa in energije, da bi nam ugotavljanje le-tega lahko postalo glavna preokupacija.
Prav zato moramo izvajati ustrezen izbor že pri kadrovskih rešitvah in izbirati ljudi, ki verjamejo v naše programe in cilje. Hkrati moramo sprotno spremljati obnašanje in rezultate posameznih funkcij, ne pa le na koncu ugotavljati spodrsljaje, napake, neodgovornost ter še posebej nestrokovnost in neangažiranost.«
Vito Osojnik, v.d. glavnega direktorja Iskre Telematike se je strinjal z oceno sindikalnih delavcev in jo podkrepil z nekaterimi podatki.
Povedal je, da je v zadnjih nekaj tednih prišlo do konstruktivnih pogovorov, med drugim tudi s tujimi poslovnimi partnerji* ki s precejšnjim razumevanjem sprejemajo trenutne težave delovne organizacije in želijo nadaljevati in poglabljati gospodarsko sodelovanje. Tako se v letu 1985 kažejo dobre možnosti prodaje izdelkov na turškem in sovjetskem trgu, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako bodo delavci Telematike izpolnili pogodbene obveznosti, ki jih že imajo. Pri prizadevanju za normalizacijo stanja v proizvodnji Telematike sta ponudila pomembno podporo SOZD Iskra in tudi širša družbena skupnost. Ugodno se razvijajo tudi razgovori s firmo BTM o prenosu tehnologije in znanja za Sistem 12.
V primerjavi z zunanjimi dejavniki pa so doslej premalo napravili strokovni delavci Telematike, zlasti na področju nabave materiala, ki je seveda osnovni pogoj za oživitev proizvodnje. Kljub temu, da ima delovna organizacija zdaj na voljo dovolj denarnih sredstev, repromaterial le počasi in parcialno prihaja v hišo. Necelovite dobave onemogočajo kompletiranje izdelkov in s tem uresničevanje planiranih ciljev.
Nabava deluje nesistematsko (v veliki meri je to seveda pogojeno s preteklimi razmerami) in zaenkrat je možno delati edino akcijsko, vendar to ne prinaša zadovoljivih učinkov. Treba je upoštevati dobavne roke dobaviteljev,
ki imajo prav tako svoje težave. Nekateri dobavni roki bodo za sedanjo raču-nico Telematike očitno predolgi, zato je treba napraviti vse, da se skrajšajo. Ce na stvari pogledamo stvarno, je že zdaj jasno, da prav vseh ciljev ne bo možno doseči v skladu s planiranim. Toda to niti približno ne pomeni, da kaže vreči puško v koruzo. Najbolj dramatična je situacija na tistih segmentih proizvod-njč, kjer zaradi razvojno-tehnološke nedorečenosti izdelkov še niso znane niti vse potrebe.
Večino dobav z domačega trga (okrog 80%) je treba zagotoviti v okviru SOZD Iskra, torej od drugih delovnih organizacij Iskre, ki morajo napraviti vse, da bodo materiali čknprej v Telematiki.
V sedanji situaciji seveda ni možno napovedovati nadaljnjega razvoja dogodkov. Dejstvo je, da ima Telematika v rokah dovolj naročil in tudi najbolj nujna denarna sredstva, a vseeno dela bistveno pod planom. Hkati je treba ponovno poudariti, da so pravočasno izpolnjene obveznosti, zlasti do tujih kupcev, pogoj za naročila v prihodnjem letu.
Če bodo delavci Telematike ob pomoči širšega družbenogospodarskega okolja in vse Iskre letos uspeli razvozlati svoj gordijski vozel in napraviti prve res pozitivne premike, potem bo sanacija delovne organizacije v prihodnjem letu lahko relativno enostavna zadeva. V nasprotnem primeru je leto 1985 za Iskro Telematiko lahko tudi usodno.
Novo vodstvo delovne organizacije se še vedno oblikuje, saj je za vsa zahtevna področja težko najti ustrezne ljudi,- Nepokriti ostajata zelo vitalni področji organizacije in informatike. Ostale funkcije bodo te dni pokrite z imenovanjem vršilcev dolžnosti.
Okrog novega vodstva se morajo kar najbolj učinkovito zbrati samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vsi delavci Telematike in začeti korenito spreminjati dosedanji razvoj poslovnega dogajanja. To ni več zgolj njihova pravica in dolžnost, temveč preprosto — eksistenčna nuja.
Kazimir Mohar
Obisk predstavnika OK ZSMS Kranj v Telematiki
V četrtek, 4.10.1984 je prišel na obisk v KS ZSMS Iskra Telematika predstavnik OK ZSMS Kranj Boštjan Šefic, ki je tudi kandidat za predsednika OK ZSMS Kranj.
V	okviru priprav na programsko volilno konferenco OK ZSMS Kranj, ki bo 23. 10. 1984, so predstavniki OK ZSMS Kranj, obiskali skoraj vse OO ZSMS v Kranju. Namen teh obiskov je bil, da se predstavniki občinske konference seznanijo s problemi, ki se pojavljajo v osnovnih organizacijah. Pogovor je vseboval tudi podatke o poročilu predsedstva OK in o predlogih kandidatne liste, ki sta oba še v obravnavi.
V	Iskrini Telematiki je obisk potekal v OO ZSMS MKD, prisoten pa je bil tudi predsednik OO ZSMS ATC.
Predsednik OO ZSMS je poudaril, da je največji v osnovni organizaciji problem kadrov. Kajti zainteresirati mladince za aktivno delo je zelo težko, če ne skoraj nemogoče. Napredka v delu mladinske organizacije skoraj ni čutiti. Res, da se je vse skupaj premaknilo z mrtve točke, vendar pa to ni pravi odraz aktivnosti vseh mladincev, ampak rezultat forumskega dela nekaj posameznikov.
Tudi predsednik OO ZSMS ATC je navedel iste probleme. Pred nekaj leti je bila praksa, da je bila za novosprejete delavce pripravljena tudi tema o delu ZSMS v DO, kako deluje, kakšne so možnosti, kje se kandidati lahko vključijo v delo ipd.
Na koncu predajanja so bili izdani tudi vprašalniki o pripravljenosti mla-
dincev za delo v OO ZSMS in o predhodnem delu v OO ZSMS. Rezultati vprašalnikov so pokazali, da je večina mladincev pripravljena delati na športnem področju. O prejšnjem delu pa so skoraj vsi odgovorili, da na srednjih šolah mladinske organizacije ni bilo čutiti.
V sedanjem delu se pozna tudi menjava generacij. Starejši odhajajo, mlajših, ki bi bili pripravljeni nadaljevati delo pa ni. Precej znakov za to je v vedno slabšem standardu, v popoldanskem delu, obveznostih do družine. Vse to pa je povsem razumljivo, saj je za vsakega posameznika izredno pomembno, da si vnaprej uredi osnovno eksistenco, šele potem pa se lahko posveti ostalim aktivnostim. Seveda pa tudi ne smemo od nikogar zahtevati, da bi na račun kakršnekoli aktivnosti trpela družina.
Veliko mladih se izgovarja tudi na neupoštevanje mladinskih predlogov o stanovanjski problematiki, o zaposlovanju, o štipendijski politiki. Vendar pa smo za to neupoštevanje mladinskih interesov krivi sami, ker se premalo aktivno vključujemo v omenjene razprave in hkrati delujemo premalo povezano.
Pogovoru je nato sledila druga redna seja KS ZSMS Iskre Telematike, na kateri so bili poleg predstavnika OK ZSMS Kranj Boštjana Šefica, prisotni še Franc Dolhar — Sava Kranj, Klavdij Mulič — vodja kadrovske službe, Vinko Strgar, st. — akcijska konferenca ZK DO), Marija Klinar — Iskra Kibernetika in Sašo Govekar iz DO
Stojan Drobnič
PREDLOG ZA NOVO CELOVITO NAMESTITEV V STANEŽIČAH
Dosedanji in bodoči prostorski razvoj Iskre na ljubljanskem področju
V	veliki vhodni veži naše stolpnice v Ljubljani je pripravila DO Invest servis v ponedeljek okvirno razstavo o idejnem načrtu nove Iskrine celostne namestitve v Stanežičah in ga podprla z dosedanjim in prihodnjim omejenim razvojem v Stegnah in v PPC. Številni povabljeni gostje in domači sodelavci so poslušali okvirno pojasnilo našega predsednika KPO Borisa Lasiča in podrobnejšo razlago direktorja Invest servisa Marjana Dvoračka in Štefana Volovska glede razvoja celotnega Iskrinega industrijskega in infrastrukturnega kompleksa na ljubljanskem področju do leta 2.000.
Naslednjega, 1966. lela, že v januar- • ju, je bilo Iskri odvzeto približno 24 tisoč kv. metrov zemljišča med progo in tovarnami zaradi predvidene gradnje hitre gorenjske ceste.
Gradnja tovarn se je intenzivneje razvila šele po letu 1976 (Zmaj, CEO, CSA, ME itd.) Nekako ob tem času je DO Invest servis prevzela tudi vzdrževanje celotnega infrastrukturnega kompleksa in sprožila zaradi nevzdržnega stanja nekatera nujna dela.
Okrnjeni kompleks meri sedaj 218.444 kv. metrov. Zaradi vztrajnega stališča Zavoda za družbeni razvoj mesta Ljubljane, da se Iskri ne dodeli zemljišče na prostoru rezervata mastnega vodovoda in zaradi neracionalne izkoriščenosti sedanjega zemljišča, je Iskra Invest servis naročil študijo maksimalne zazidave kompleksa.
Po posvetu in usklajevanju z zunanjimi institucijami in upravnimi organi je bil načrt sprejet letošnjega marca. Tako smo pridobili pravico do pozidave 129.500 kv. metrov površin, ki zadevajo tudi infrastrukturna vlaganja.
V letih od 1982 do 1984 je Iskra uresničila projekt tako imenovane infrastrukture I v vrednosti nad 100 milijonov dinarjev, konec letošnjega leta pa bomo pričeli z uresničevanjem II. stopnje infrastrukture v vrednosti nad 160 milijonov dinarjev.
PROJEKTIVNO PRODAJNI CENTER — PPC
Betonski skelet je miroval 13 let nezaščiten, dokler ga ni prevzela Iskra. Prvotno so nameravali graditelji sezidati 22 nadstropno"stolpnico, toda dela so bila ustavljena tako rekoč čez noč pri v ,	.	13. etaži. Iskra je prevzela investitor-
in spremljajoča hortikultura.	stvo v januarju 1971. leta in si pridobila
TOZD ANTENE, VRHNIKA
Do boljših rezultatov z združenimi močmi
V	vrhniški temeljni organizaciji so se dogovorili, da bodo resnično vse sile strnili' v prizadevanja za doseganje boljših delovnih rezultatov. Izvršilni odbor osnovne sindikalne organizacije je pripravil akcijski program za izboljšanje proizvodnje; s programom so se v celoti strinjali tudi komunisti, potrdil pa ga je slednjič tudi delavski svet temeljne organizacije. Ta organ bo seveda tudi spremljal izvajanje zadolžitev, ki jih skupinam in posameznikom nalaga sprejeti program.
Seveda pa so največ nalog ob spre- sklep, ki ga morda neupravičeno nava-jetju tega programa sprejeli komunisti. jamo na koncu — »dobre delavce Ti so seznam nalog, ki jih bodo morali v ■ ustrezno nagraditi, slabo delo pa kaz-bodoče izpolnjevati, da bodo rezultati novati«.
boljši, sprejeli kot zaključke obravnave Sprejeti program ni obležal v preda-sklepov 13. seje CK ZKJ.	lu,ampaksogatakojtudipričeliizvaja-
Jasen sklep, da morajo s spreminja- tj Realizacijo proizvodnje vsak dan njem razmer pričeti pri sebi, v svojem spremljajo po posameznih oddelkh in osnovnem delovnem okolju pa nazorno {UCjj sproti ugotavljajo morebitne ilustrirajo zelo zahtevne zadolžitve. Naj vzroke za nedoseganje plana, naštejemo samo poglavitne: redno Tudi orodja so pričeli pregledovati spremljanje realizacije proizvodnje in ter ob prvih rezultatih ugotovili, da mesečne analize doseženega obsega, bodo korali okrepiti povezavo med proizvodrtje in prodaje: redno sprem- vzdrževalno službo in orodjarno.
Ijanje stanja orodij, oz. delovnih pri- Večja kvaliteta izdelkov, ki pa ji pomočkov. temeljito in vestno nadzo- mora botrovati delo v vseh fazah proi-rovanje kvalitete v celotnem proizvod- zvodnega procesa, mora postati cilj de-nem procesu, uvajanje dvoizmenskega lovnih nalog. Doseči jo bo možno z dodela na »ozkih grlih« v proizvodnem slednejšo in zavzetejšo samokontrolo, procesu: delovni disciplini nameravajo družbenopolitične organizacije pa so posvečati več pozornosti in na ta način strokovnim službam hkrati predlagale, doseči, da se bo povečana produktiv- naj pretehtajo možnosti uvedbe donosi pridela pri vsakem posamezniku:	datka za kakovost dela.
okrepili bodo sodelovanje med tehno- Zmanjšanje zalog repromateriala je logijo, kontrolo, nabavo in službami, ki v časih, ko je treba potrebno nabavljati skrbijo za pripravo dela nasploh: po- takrat, ko je na voljo in le redkokdaj v skušali bodo zmanjšati zaloge repro- trenutku, ko bi bili posamezni materiali dukcijskih materialov, ki finančno potrebni v proizvodnji, tvegana odloči-močno bremenijo poslovanje temeljne	tev. Vendar pa izbire ni, zato so se odlo-
organizacije; zelo pomemben pa je čili, da bodo že od novembra naprej
Številne gospodarske spremembe povezane z obveznim zadržavanjem industrijskih investicijskih del, spremenjena poslovna in finančna določila, nespoštovanje sprejetih dogovorov in še marsikaj drugega je povzročilo, da se Iskra na ljubljanskem področju ni skladno in naglo razvijala na temelju sprejetih smernic in ciljev. Čeprav pri nas ni bilo jalovih1 investicij pa je vse, kar imamo in s čimer delamo na številnih raztresenih mestih, rezultat nenehnega prilagajanja na vedno nove, spremenjene razmere.
INDUSTRIJSKI KOMPLEKS V STEGNAH
Že leta 1961, ob pregledu predloženih Iskrinih programov na komisiji za revizijo investicijskih programov, so republiški organi predlagali, da bi v Ljubljani predvidene tovarne, obrate in druge vzporedne objekte postopno gradili na skupnem prostoru v ljubljanski Šiški . Dodeljeni prostor v Stegnah je bil v celoti zagotovljen samo za Iskro in to na levi in desni strani železniške proge Ljubljana—Jesenice.
Po dokaj obetavnem začetku gradnje na desni strani proge je kazalo, da bodo kmalu zrasle predvidene nove tovarne, med njimi tudi Zavod za avtomatizacijo. Žal pa smo morali leta 1964 ustaviti dela zaradi nelikvidnosti bank.
Naslednje leto pa je gospodarska reforma še bistveno okrnila razvoj Iskre. V celoti je bil porušen idejni koncept pozidave zemljišča na levi strani proge, na desni strani pa smo gradnjo postopno in počasi nadaljevali, medtem ko smo gradnjo nekaterih drugih objektov opustili. Pri tem je bila v celoti
1973. leta še gradbeno dovoljenje za nadzidavo kovinskega dela.
V tej obliki je dobila stolpnica uporabno dovoljenje v avgustu leta 1974, že februarja 1975. leta pa je stekla gradnja prizidka in februarja 1981. leta še gradnja dvonamenskega objekta Kulturni dom Ivana Cankarja — Iskra.
Z dograditvijo objekta s površino 4.861 kv. metrov je narasla skupna površina stolpnice na 24.077 kv. metrov, v katerih je sedaj več kot 1.200 zaposlenih sodelavcev.
Ustreznost lokacije je ponujala nekatere možnosti za pridobitev novih površin z manjšimi, racionalnimi dograditvami v okviru same stolpnice. V sodelovanju s projektantom prof. Edom Ravnikarjem je Invest servis pripravil idejno zasnovo za gradnjo podaljška foyerja ob jedru stolpnice in nadgradnjo E-13. Z novimi površinami skupno 630 kv. metrov bo dobilo ustrezne prostore 150 naših sodelavcev, ki so še vedno razkropljeni na številnih lokacijah Ljubljane.
Gradnjo načrtuje Invest servis v dveh stopnjah. Trenutno pripravljajo tehnično dokumentacijo za pridobitev soglasij upravnih organov.
STANEŽIČE
Razvoj Iskre, prikazan v okviru načrta Iskra 2.000, terja zahtevno in vrhunsko proizvodnjo. Značilnost takšne dejavnosti terja bližino lastnih proizvodnih enot, univerzitetnega in poslovnega središča, mimo tega pa terja še čisto okolje. Sodobna ekonomika vidi en sam izhod v zgoščenem enoprostorskem kompleksu. Ker razširitev kompleksa v Stegnah zaradi vodnega rezervata ne pride v poštev, je Iskra prisiljena izbrati novo lokacijo.
Pri grobem pretresu so prišle v poštev štiri lokacije in sicer v Vodicah, Mostah MP 3, na Viču — Rudniku in v Stanežičah.
Vse analize so pokazale, da je za Iskro najugodnejši prostor v Stanežičah, ker ustreza vsem zahtevam in je komaj nekaj kilometrov oddaljen od Stegen. Lokacija je ob rekonstruirani Celovški cesti.
Na tem področju sedaj pridobivajo gramoz, vendar je predvidena sanacija geološko prizadetega območja.
Predlagani in prikazani zazidalni načrt za Stanežiče nakazuje na maketi v veži stolpnice samo osnovne ideje za površinsko izrabo kompleksa. Program sploh še ni določen in je le ena od možnih oblik, o kateri bo treba z vso resnostjo razpravljati.
Ne glede na dokončno vsebinsko podobo pa je že sedaj potrebno ukrepati: pridobiti zemljišče, izdelati projekte z infrastrukturo s stopenjskim opremljanjem kompleksa.
V naslednjih letih bo treba začeti z gradbenimi deli za infrastrukturo in zahtevnih neproizvodnih enot, kot so skladišča (gradnjo slednjih odlagamo že vrsto let). Najbolj odmaknjena pa je za zdaj še gradnja proizvodnih objektov za tehnološko vrhunsko proizvodnjo.
Pristojne institucije že soglašajo z razširitvami Iskrinih proizvodnih zmogljivosti na ljubljanskem področju.
Na potezi smo sedaj mi sami, da pretresemo celotni idejni projekt in če se odločimo zanj, damo s predlogi in dopolnitvami okvirne temelje ter seveda zagotovimo ustrezna zagonska sredstva za prvo stopnjo gradenj.	M.K.
pričeli pripravljati plane izdelave glede na različne potrebne reprodukcijske materiale. Hkrati pa bodo morali delavci nabavne službe z dobavitelji doseči trdnejše dogovore o zanesljivosti dogovorjenih dobavnih rokov.
In slednjič poglavje o vrednotenju dobrega in ustreznega ukrepanja proti slabemu delu. Vse družbenopolitične organizacije so podprle zahtevo, da je treba ocenjevati delo vsakega člana kolektiva posebej, ga za dobro delo nagraditi in slabo kaznovati. Dogovorili so se, da bodo pričeli s premeščanjem delavcev, ki slabosti in napake vztrajno ponavljajo, na odgovornost pa bodo poklicali vsakega, ki ne bo spoštoval delovnih zadolžitev.	<,p
Iz TOZD Antene na Vrhniki.
IZREDNO DELAVNO SREČANJE MLADIH IC
Posrečena izbira tem, dobri predavatelji, bolj številna udeležba mladih iz drugih republik in pa mnogi, zavezujoči sklepi za boljše delo v prihodnje. To so osnovne značilnosti nedavnega XI. srečanja mladih Iskre Commerce.
Poreški hotel Delfin je bil od 18. do 21. oktobra gostitelj že tradicionalnega srečanja mladih Iskre Commerce, kolektiva, v katerem je kar 550 mladih, torej približno četrtina vseh zaposlenih. Skupno se ga je udeležilo 54 mladih, zlasti pa je razveseljivo, da kar 16 iz drugih republik. Pri tem moramo pohvaliti predvsem mladinsko organizacijo iz predstavništva, trgovine in servisa v Osijeku. Od tam jih je prišlo na srečanje kar 8.
Seveda pa ta udeležba še vedno ni takšna, kot si jo želi sedanje vodstvo mladinske organizacije v Iskri Commerce. Spomnimo se, da je na ta srečanja v minulih letih prihajalo tudi štirikrat več mladih aktivistov, res pa je tudi to. da tako delovnega srečanja še niso imeli.
Srečanje mladih, ali kot so ga popularno imenujejo SM1C', je postalo ena od pomembnih oblik delovanja in izobraževanja mladih. Pomembno je predvsem zato, ker je to priložnost, da se mladi iz Iskre Commerce, ki so razdrobljeni po vsej Jugoslaviji, vsaj enkrat na leto srečajo, pogovorijo in spoznajo, izmenjajo mišljenja o problemih, s katerimi se srečujejo, pa naj bo na delovnih mestih* ali pri delu osnovne organizacije ZSM IC.
Organizatorji letošnjega srečanja so imeli pri izbiri programa in predavate-. Ijev izredno srečno roko. Prvi, delovni dan so mlade obiskali direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik in direktor Iskrine interne banke Fabio Škopac in strokovni sodelavec v IC Mitja Tavčar.
Direktor Vipotnik je mladim predstavil organiziranost, delovanje in problematiko Iskre Commerce v okviru SOZD Iskra. Največ pozornosti je namenil izvozni dejavnosti, nujnosti, da se Iskra vseskozi srečuje na tujih tržiščih z napredno konkurenco, pomenu Iskrinih poslovnih enot itd. Spregovoril je tudi o delu drugih temeljnih organizacij v Iskri Commerce.
V nadaljevanju se je Janez Vipotnik dotaknil tudi svetovnega gospodarskega položaja, vprašanj v zvezi z jugo-
slovansko zadolženostjo, visoko stop' njo inflacije in pa Iskrine konkurenčnosti in tehnološke ravni Iskrineg11
proizvodnega programa.
Direktor Vipotnik je mladim orisa1 tudi dolgoročno usmeritev Iskre tet
opozoril na nujnost bolj dolgoročnega načrtovanja v Iskri, v zvezi z investicij-
sko politiko pa je poudaril, da smo do-
slej vse preveč vlagali v prostore, v p1 hodnje pa bo treba vso pozornost meniti informatiki, naložbam v kadre torej njihovo znanje, ter v obratna sredstva.
V	izredno obširni razpravi je mlade zanimala predvsem vloga Iskre Commerce v prihodnje, kritično pa so spre' govorili tudi o povezovanju mladih 2 vodstvom delovne organizacije in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Iskri Commerce.
Omenili smo že, da je mlade prvi delovni dan obiskal tudi direktor Interne banke Fabio Škopac. Obširno je spregovoril o likvidnostnem položaju v Iskri, zunanjih dolgovih , o zalogah m posojilih, mladim pa je postregel tudi5
številnimi podatki o jugoslovanskem
gospodarskem in finančnem položaju51 svetu.
V	popoldanskem delu prvega, delo'7
nega dne je strokovni sodelavec v 1^
Mitja Tavčar mladim predstavil proje* McKinsey.
Drugi delovni dan. torej v soboto. sta direktor marketinških dejavnosti Ja'<‘ Škrbine in Dušan Benko spregovoril3 mladim o pomenu in nalogah marketinške dejavnosti. V nedeljo, zadnji dan JL predsednik mladinske organizacije ' SOZD Iskra Jože Mokorel spregovori o organiziranosti in delovanju Iskru'1-mladinske organizacije. Dževo Kcn pa jim je predstavil pohodno brigad1’’
Izredno delavna je bila zadnji da srečanja tudi »okrogla miza«, ki jebil‘ namenjena problematiki mladih v Iskr1 Commerce. Na tem pogovoru so mlaj’ skušali najti vzroke za precejšnjo m-zainteresiranost mladih za delo v mk' dinski organizaciji. Za največjt PfU blem so označili precejšnjo prostorsk1 razcepljenost osnovnih organizacij P1' vsej Jugoslaviji in pa premajhnoinh’. maeijsko povezanost. Z novimi orgu" zaeijskimi prijemi je mladim v K ZL uspelo prebroditi nekaj problem1’5' precejšnjega mrtvila iz minulih let P3 verjetno še ne bo moč tako hitro prc mostiti.
Lado DrobeZ
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega
dela v SOZD Iskra
(PREDLOG)
PRILOGA
k samoupravnemu sporazumu
o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev zn osebne dohodke ■ na. podlagi minulega dela
B
Informacija o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na pod lagi minulega dela v SOZD Iskra
1.	Pojmovanje minulega deta
Izraz »minilo delo« se pojavlja v naši temeljni zakonodaji, to je.v Ustavi in Zakonu o združenem delu in v sistemski teoriji (Kardelj) v širšem smislu opredmetenega dela, z namenom da bi nadomestili izraz »kapital«, kajti minulo delo je širši pojem in zajema celotno družbeno reprodukcijo z denarnimi sredstvi vred (E. Kardelj — Svobodno združeno delo).
2.	Opredelitev osebmh dohodkov na podlagi minulega dela v zakonodaji
Pravice delavcev do osebnih dohodkov na podlagi minulega dela opredeljene predvsem:
— v Zakonu o združenem delu v 126., 128. in 129. členu. V 126. členu je določeno, da se osebni dohodek delavca določa tako, dt ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije...
Iz te opredelitve je razvidno, da imajo osebni dohodki na podlagi minulega dela enakovreden status osebnih dohodkov iz živega dela in da je osebni dohodek enovita celota, ki je utemeljena z rezultati njegovega živega dela in gospodarjenja in upravljanja s sredstvi, to je minulim delom.
—v Zakonu o razširjeni reprodukciji in minulim delom (Uradni list SFRJ št. 21 z dne 23. 4. 1982), ki v III. poglavju podrobneje ureja pravico delavcev do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela.
V 84. členu tega zakona je določeno, da morajo delavci v vseh temeljnih organizacijah in drugih organizacijah uskladiti svoje akte z določbami tega zakona najpozneje do 31. 12.
1983, kar praktično pomeni, da zakon prične takrat veljati.
3.	Cilji samoupravnega sporazuma
Z minulim delom naj bi se odražal odnos delavcev do rezultatov ekonomiziranja z družbenim kapitalom. Gre za to, da mora biti delavec na ustrezen način neposredno tako materialno kot ustvarjalno stimuliran, da minulo delo kot družbena sredstva čim bolj ekonomsko in racionalno uporablja, združuje in vlaga in da od doseženih .rezultatov pridobiva tudi določen del osebnega dohodka. Seveda ne gre tu za nekakšen delničarski odnos, marveč v bistvu za merilo prispevka skozi živo delo, to je ekonomska in moralna stimulacija za dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi. To, da se osebni dohodek na podlagi minulega dela postavlja v odvisnost od rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi nikakor ne pomeni, da dobiva delavec iz celote tega rezultata avtomatično določeni odstotek, marveč da je ta del osebnega dohodka odvisen od doseženih rezultatov. S takim načinom obravnave minulega dela se bo povečal interes utrjevanja temeljne, delovne in sestavljene organizacije in se ne bi rahljale zveze in ekonomske povezave znotraj teh organizacij, ter se ne bi pojavljal tako pogosto problem izločanja temeljnih organizacij iz delovne organizacije, cepitve delovnih in sestavljene organizacije itd. Te zveze pa bodo toliko trdnejše, kolikorjasne je bo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, kaj so dosegli z združitvijo v delovno in sestavljeno organizacijo združenega dela ali z združevanjem dela in sredstev izven temeljne organizacije.
V sistemu koncentracije dohodka od temeljnih organizacij združenega dela naprej bodo vedno težave, če delavec tudi s svojim osebnim
dohodkom ne bo materialno zainteresiran, da bi se povezal z delovno oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela, to je, da bi združeval delo in sredstva v teh organizacijah, oziroma če ne bo zainteresiran za učinke, ki se ustvarjajo na vseh ravneh združevanja in cirkulacije sredstev njegovega minulega dela. Seveda če združevanje dela in sredstev ne daje učinkov, tudi ni podlage za udeležbo pri delitvi na podlagi tega združevanja. Zato pa bo delavec, kadar te teh učinkov ne bo, vprašal svoje poslovodne organe v temeljni, delovni in sestavljeni organizaciji, zakaj niso bili ustvarjeni predvideni učinki. Ti jim bodo morali to pojasniti.
Urejanje odnosov na teh temeljih ni izjemno pomembno le zaradi tega, ker gre za zelo pomembno področje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, katerih razvijanje in izpopolnjevanje je trajna podlaga za čim popolnejše uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda in delovnega človeka nasploh, temveč je izjemno pomembno tudi zaradi tega, ker je to v sedanjih pogojih bistvena predpostavka uresničevanja programa ekonomske stabilizacije.
Od tega, kako bodo pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke delavci motivirani, da se aktivirajo kot temeljni subjekti ekonomskega in družbeno smotrnega odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela, sta namreč odvisna tudi uspeh in dinamika uresničevanja tega programa. Zaradi tega je treba razvijati in izpopolnjevati odnose na tem področju s polno odgovornostjo in brez odlašanja.
4.	Vsebina predloga samoupravnega sporazuma
Na osnovi pripomb iz javnih razprav v temeljnih organizacijah smo predlog samoupravnega sporazuma oblikovali tako, da delavci v temeljnih organiz cijah svobodno odločajo o oblikovanju posameznega deleža osebnega dohodka iz naslova minulega dela. Nata način bodo dosegli, da bodo delavci pri oblikovanju posameznih meril upoštevali specifičnost gospodarjenja in pridobivanja dohodka, pogoje gospodarjenja ter obstoječe stanje.
Predlog samoupravnega sporazuma vsebuje naslednja poglavja:
— Splošne določbe
— Skupne osnove in merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela
— Skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela
— Predhodne in končne določbe
— Priloga sporazuma.
V splošnih določbah so opredeljeni cilji, ki jih naj bi dosegli z uporabo tega sporazuma in so konkretneje opredeljeni v 3. poglavju te informacije.
Drugo poglavje vsebuje skupne osnove in merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela je sestavni del procesa razporejanja čistega dohodka. Čisti dohodek delimo na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, sredstva rezerv in na sredstva za razširitev materialne osnove dela. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu je opredelil, da se sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela določajo v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke. Praktična uporaba te določbe pomeni prerazporeditev sredstev za osebne dohodke na podlagi ekonomskih kazalnikov, ki opredeljujejo uspešnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Za oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela predlagamo uporabo kazalnikov, ki naj bi stimulirali delavce k boljšemu gospodarjenju in ustreznejši delitvi dohodka. Uporabljali naj bi naslednje kazalnike:
— Dohodek na delavca
— Dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva
— Akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva
— Povečan dohodek na podlagi prispevka delavcev pri gospddarjenju z investicijskimi sredstvi
—- Povečan dohodek na podlagi doseženih prihrankov na osnovi boljšega gospodarjenja na ravni temeljne organizacije
— Druge kazalnike, ki kažejo na uspešnost gospodarjenja v specifičnih organizacijah.
Te kazalnike uporabljamo enotno za vse delavce v temeljni organizaciji, kajti praviloma ni mogoče izmeriti, koliko je vsak delavec prispeval k skupnim rezultatom gospodarjenja, čeprav bi se v posameznih sredinah za posamezne delavce tudi to lahko ugotovilo.
Prvi trije kazalniki kažejo na uspešnost delavcev pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Rezultate gospodarjenja v lastni temeljni organizaciji primerjamo z rezultati podskupine dejavnosti, v katero spada tozd.
Četrti kazalnik kaže na uspešnost gospodarjenja z investicijskimi sredstvi. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu posebej navaja, da mora biti del osebnega dohodka na podlagi minulega dela odvisen od uspešnosti dclav-
cev pri izločanju sredstev za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter od uspešnosti pri upravljanju in gospodarjenju z investicijskimi sredstvi v lastni temeljni organizaciji in izven. Na osnovi tega kriterija naj bi bili delavci motivirani za učinkovitost uporabljenih sredstev.
Peta skupina kazalcev kaže na uspešnost gospodarjenja delavcev v tekočem delovnem procesu. Prizadevanja vseh delavcev v temeljni organizaciji se lahko odražajo na povečani stopnji izkoristka delovnega časa, povečanju izkoristka strojnih kapacitet, k povečanju obračanja obratnih sredstev itd.
Zadnja skupina kazalcev kaže uspešnost delavcev v specifičnih organizacijah združenega dela (npr. uspešnost »investiranja« v kadre).
Na osnovi gibanja kazalnikov uspešnosti definiramo odvisnost velikosti mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke.
Delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke naj bi na osnovi kazalnikov: dohodek na delavca, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva, akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva znašal največ 12%. Preslikavo meril si vsaka temeljna organizacija izdela glede na pogoje oziroma cilje gospodarjenja.
Na osnovi uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi naj bi delež minulega dela zna-čal 5 %.
Po tretji podlagi pa bi glede na velikost prihranka glede na dohodek povečali delež osebnih dohodkov na podlagi minulega dela (1 % prihranka bi prinašal 1 % mase celotnih sredstev za osebne dohodke).
V tretjem poglavju definiramo delitev deležev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela po posameznih podlagah na delavca.
Sredstva, oblikovana na osnovi prvih treh kazalcev delimo na posameznike glede na:
—	velikost deleža osebnega dohodka posameznika iz živega dela v celotni masi sredstev za osebne dohodke — v preteklem letu,
—	skupno delovno dobo in delovno dobo v sestavljeni organizaciji Iskra.
Delež, ki ga dobi posameznik iz naslova uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi je odvisen od velikosti relativnih deležev posameznikovega osebnega dohodka glede na investicijska vlaganja v preteklih petih letih. Ta del osebnega dohodka prejme posameznik tudi po prenehanju delovnega razmerja v temeljni organizaciji, ob pogoju, da je investicija uspešna. Število let, ko ima delavec pravico iz tega naslova, je odvisno od stopnje akumulacije v dani temeljni organizaciji glede na podskupino dejavnosti. Delavcu, ki se je upokojil, preneha pravica iz tega naslova. Pokojnina je oblika minulega dela.
Vprašanje glede minulega dela, ki pripada delavcem, ki so se upokojili, bi moralo biti enotno regulirano vsaj v slovenskem prostoru.
Delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela na osnovi uspešnosti gospodarjenja na nivoju tozda je odvisen od višine živega dela v tekočem letu.
V	četrtem poglavju je opredeljeno: na kakšen način se sprejema sporazum, kdo so podpisniki sporazuma, do kdaj so organizacije združenega dela dolžne uskladiti akte s tem samoupravnim sporazumom in kdaj začne veljavnost sporazuma.
V	prilogi samoupravnega sporazuma opredeljujemo metode in kvantifikacijo za izračun mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela ter delitev te mase na posameznike.
Kvantifikacijo minulega dela bi spreminjali v posameznih planskih obdobjih glede na cilje in pogoje gospodarjenja. Minulo delo naj bi signaliziralo uspešnost gospodarjenja.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra
Ljubljana, 27. oktober 1984
(PREDLOG)
Na osnovi 128. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ št. 21/82), 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., 40. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra, smo delavci z večino glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji, in sicer:
1.	Iskra — Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj — Telematika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4
2.	Iskra— Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj — Kibernetika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4
3.	Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, p.o., Kranj, Savska loka 4
4.	Iskra — Industrija elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11
5.	Iskra — Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o., Ljubljana, Stegne 7
6.	Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub. o., Ljubljana, Stegne 15 b
7.	Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 17
8.	Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov trg 3a
9.	Iskra — I ndustrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o.. Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62
10.	Iskra — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o., Semič Vrtača 1
11.	Iskra — Industrija baterij Zmaj,n.sol.o., Ljubljana, Stegne 23
12.	Iskra—Delta proizvodnja računalniških sistemovin inženiring, p.o., Ljubljana, Parmova 41
13.	Iskra — Commerce, n.sol.o.,Ljubljana, Trg revolucije 3
14.	Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo Ljubljana, p.o., Ljubljana, Tržaška 2
15.	Iskra— Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o., Ljubljana, Štrekljeva 6
16.	Iskra — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3
sklenili naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
V SOZD ISKRA	(Predlog)
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju temeljna organizacija) določamo s tem samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela (v nadaljevanju sporazuma) skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana (v nadaljevanju sestavljena organizacija).
Cilji, ki jih zasledujemo podpisniki sporazuma:
—	razviti neposreden interes za gospodarsko učinkovito uporabo sredstev za ustvarjalnost pri delu, poslovanju in gospodarjenju s sredstvi in za gospodarsko učinkovito gospodarjenje s sredstvi za razširjeno reprodukcijo,
—	razviti neposreden interese za združevanje sredstev za skupno poslovanje in skupne ali skupno dogovorjene naložbe, ki omogočajo uresničevanje proizvodnih in poslovnih nalog skupnega pomena z vidika tehnično tehnološkega napredka, povečanje produktivnosti dela in gospodarske učinkovitisti,
—	na podlagi rezultatov gospodarsko učinkovitejše uporabe sredstev, ustvarjalnosti pri delu, poslovanju iti gospodarjenju s sredstvi prispevati k utrjevanju delavčevega samoupravnega položaja in njegovega ekonomsko socialnega položaja,
—	razviti skupne osnove in merila, ki zagotavljajo za enak prispevek pri gospodarjenju s sredstvi v Iskri približno enak del k osebnemu dohodku ustvarjenem po skupnem planu.
družbeni reprodukciji, ter pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imamo delavci pri opravljanju in gospodarjenju s temi * sredstvi.
4.	člen
Delavci v temeljni organizaciji uveljavljamo pravico do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela po prispevku, ki smo ga dali z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju dohodka svoje temeljne organizacije, skupno ustvarjenega dohodka in celotnega družbenega dohodka.
5.	člen
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela temeljijo na materialnem spodbujanju delavcev k doseganju večjega obsega dohodka z upoštevanjem:
—	doseganje višje ravni uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi,
—	razporejanje večjega dela čistega dohodka za akumulacijo,
—	doseganja večjega interesa in odgovornosti delavcev pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi.
II.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
6.	člen
Sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela določamo delavci temeljne organizacije v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od povečanja dohodka, ki je rezultat gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
2.	člen
Pri urejanju in uresničevanju pravic in dolžnosti pri gospodarjenju z minulim delom ter delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela delujemo delavci v temeljnih organizacijah v skladu s tem sporazumom.
3.	člen
Z minulim delom so mišljena družbena sredstva za proizvodnjo in druga delovna sredstva v družbeni lastnini, ki so rezultat dela in ki jih kot stvari, materialne pravice in denarna sredstva uporabljamo delavci v
7.	člen
Delavci temeljnih organizacij oblikujemo sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela v odvisnosti od uspešnosti uporabe družbenega kapitala v proizvodni, denarni in blagovni obliki:
—	od uspešnosti pri upravljanju in gospodarjenju z obratnimi sredstvi,
—	od prispevkov na temelju ustvarjalnosti pri uporabi in gospodarjenju z družbenimi sredstvi,
—	od uspešnosti pri poslovanju z odločanjem o rekonstrukcijah, modernizacijah in drugih tehničnih izboljšavah,
—	uspešnost upravljanja in prilagajanja temeljne organizacije tržnim reazmeram in družbeno dogovorjeni delitvi dela,
—	uspešnosti pri uporabi delovnih sredstev,
—	od doseženih prihrankov pri materialu, surovinah in energiji in drugih prihrankov,
— družbeno in ekonomsko smotrne izrabe naravnih in drugih delovnih pogojev,
V— obsega dela čistega dohodka, ki je razporejen za izboljšanje materialne osnove dela ter uspešnosti gospodarjenja z njimi.
8.	člen
Delavci v delovnih skupnosti in organizacijah, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela pridobivamo osebne dohodke na podlagi minulega dela v skladu z delovnim prispevkom k povečanju dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljamo dela skupnega pomena.
9.	člen
Povečani dohodek temeljne organizacije, ki ni rezultat prispevka delavcev pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, se ne sme uporabljati za osebne dohodke iz minulega dela.
10.	člen
Maso sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela določamo s kazalniki oziroma skupinami kazalnikov, ki stimulirajo delavce k boljšemu upravljanju in gospodarjenju pri ustvarjanju in delitvi dohodka.
Ti kazalniki so:
—	kazalniki uspešnosti delavcev pri upravljanju in gospodarjenju v poslovnem procesu:
•	dohodek na delavca,
•	dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva,
•	akumulcija na povprečno uporabljena poslovna sredstva;
—	kazalniki uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi v temeljni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela oziroma kazalniki uspešnosti investicijskih vlaganj v druge delovne organizacije in asociacije združenega delai
•	povečan dohodek temeljne organizacije na podlagi prispevka delavcev pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi;
—	kazalniki uspešnosti gospodarjenja
delavcev v neposrednem delovnem procesu
e uspešnost delavcev pri uporabi delovnih sredstev,
•	pri izkoristku delovnega časa,
•	pri uporabi denarnih sredstev,
•	doseženi prihranki pri materialu, surovinah in energiji na osnovi racionalne uporabe,
•	prihranki, ki so rezultat ustvarjalnosti pri delu,
—	kazalniki, s katerimi izražamo uspešnost temeljnih organizacij glede na vlaganje v razvoj kadrov; izločanje deleža dohodka za izobraževanje delavcev,
—	drugi kazalniki uspešnosti gospodarjenja, ki so specifični za posamezno organizacijo združenega dela.
11.	člen
Kazalnik dohodek na delavca izraža družbeno-ekonomsko produktivnost.
Izračunamo ga tako, da dohodek temeljne organizacije delimo s povprečnim številom delavcev za dobo, za katero ugotavljamo dohodek.
12,	člen
Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi izraža druž-beijo-ekonomsko rentabilnost sredstev.
Kazalnik izračunamo tako, da dohodek delimo s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
13.	Člen
Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi izraža donosnost poslovnih sredstev.
Kazalnik izračunamo tako, da sredstva, izločena za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, delimo s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi za dobo, za katero ugotavljamo akumulacijo.
14.	člen
Povečani dohodek temeljne organizacije na podlagi prispevka delavcev pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi ugotavljamo tako, da primerjamo povečan dohodek na vložena sredstva:
—	z dohodkom na uporabljena sredstva pred naložbo ali
—	z dohodkom na uporabljena sredstva v drugih temeljnih organizacijah iste aH sorodne dejavnosti.
Uspešnost pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi ugotavljamo tudi tako, da pričakovane rezultate v investicijski odločitvi primerjamo z doseženimi. Uspešnost investicije spremljamo po tistih kazalcih, katere smo opredelili v investicijskem elaboratu.
Uspešnost gospodarjenja z investicijskimi sredstvi ugotavljamo za tiste investicije, za katere smo v samoupravnih aktih opredelili kot investicije večje vrednosti.
Po tem kazalniku ugotavljamo uspešnost investicijskih vlaganj v okviru sestavljene organizacije združenega dela, ter investicijskih vlaganj v druge organizacije oziroma asociacije združenega dela.
15.	člen
Uspešnost gospodarjenja delavcev v temeljni organizaciji ugotavljamo z naslednjimi kazalniki:
—	izkoristek časa na nivoju tozd; z njim izražamo izkoristek razpoložljivega fonda časa,
—	stopnja izkoriščenosti delovnih sredstev; s kazalnikom izražamo čas obratovanja sredstev (izkoriščenost sredstev mora biti takšna, da se sredstva amortizirajo v času moralne obrabe),
—	prihranki pri materialu, surovinah in energiji; kazalnik izračunamo tako, da dejansko porabo materiala, surovin in energije primerjamo z normativno oziroma planirano,
— Koeficient obračanja obratnih sredstev; s koeficientom izražamo hitrost obračanja obratnih sredstev (zalog ter denarnih sredstev),
—	ustvarjalnost v poslovnem procesu, ki se izraža v znižanju stroškov poslovanja oziroma v povečanju dohodka na osnovi izumov, inovacij in racionalizacij.
16.	člen
Kazalnike: dohodek na delavca, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva ter akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva ugotavljamo za obdobje zadnjih pet let. Povprečno vrednost kazalnikov primerjamo s povprečno vrednostjo kazalnikov za podskupino (skupino) dejavnosti za isto obdobje.
17.	člen
Maso sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz kazalnikov: do-
hodek na delavca, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva ter akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva izračunamo tako, da na osnovi primerjalnih vrednosti kazalnikov določimo procentni delež mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v celotni masi sredstev za osebne dohodke.
18.	člen
Maso sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz naslova uspešnosti gospodarjenja z investici jskimi sredstvi ugotavljamo glede na:
—	uspešnost investicij,
—	povprečno stopnjo akumulacije v preteklih petih letih v primerjavi z isto vrednostjo v podskupini dejavnosti (skupini).
Velikost mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz tega naslova je odvisna od višine stopnje akumulacije na povprečno uporabljena poslovna sredstva ter uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi.
19.	člen
Na podlagi kazalnikov uspešnosti gospodarjenja ter ustvarjalnosti delavcev na nivoju temeljne organizacije izračunamo maso sredstev za osebne dohodke tako, da ugotovimo, koliko znaša prihranek na osnovi boljšega gospodarjenja oziroma kolikšno je povečanje dohodka.
Za vsak procent prihranka oziroma povečanega dohodka v dohodku se poveča delež sredstev na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke.
20.	člen
Skupni delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke izračunamo tako, da deleže iz posameznih podlag za oblikovanje le-teh seštejemo.
Temeljne organizacije določijo procent za minulo delo v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke v planskih dokumentih.
III.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
21.	člen
Del osebnega dohodka na podlagi minulega dela uveljavlja v temeljni organizaciji
vsak delavec, ki je s svojim delom in upravljanjem prispeval k rezultatom gospodarjenja z družbenimi sredstvi v skladu z določili tega sporazuma.
22.	člen
Delavčev prispevek ugotavljamo v temeljni organizaciji v odvisnosti od prispevkov:
—	ki jih je dal z upravljanjem z drugimi delavci k uspešnosti poslovanja temeljne organizacije in druge organizacije združenega dela,
—	ki jih je dal s svojim delom pri uporabi delovnih sredstev, h prihrankom jm materialu, surovinah in energiji ter k izkoristku delovnega časa, obračanju obratnih sredstev,
—	ki jih je dal z upravljanjem skupaj z drugimi delavci k izločanju sredstev za zboljševanje ter razširjanje materialne osnove dela v določenem obsegu pri razporejanju čistega dohodka temeljne organizacije in ki jih je dal z drugimi delavci k rezultatom, doseženim pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi,
—	pri ustvarjalnosti v poslovnem procesu.
23.	člen
Kot osnovo za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev na podlagi minulega dela iz kazalnikov dohodek na delavca ter dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva ter akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva, uporabljamo naslednja merila:
—	znesek osebnih dohodkov, ki jih je delavec prejel v preteklem letu; pri znesku osebnih, dohodkov ne upoštevamo deleže osebnega dohodka za: nadomestila za čas bolezni, dodatkov za nadure, razliko do minimalnega osebnega dohodka, delovno dobo in druge dodatke.
—	nadomestila osebnih dohodkov posameznega delavca na osnovi inovacij, racionalizacij ter zboljšanja proizvodnega programa,
—	nadomestila osebnega dohodka zaradi zmanjšane delovne sposobnosti delavcev, ki se izraža v razliki med doseganjem tekočih rezultatov dela in doseganjem njegovih povprečnih rezultatov dela pred nastopom takega stanja (solidarnost),
—	skupna delovna doba in delovna doba v sestavljeni organizaciji Iskra, od katere je odvisen korekcijski faktor osebnih dohodkov na podlagi minulega dela.
V delitvi osebnih dohodkov iz tega naslova so udeleženi vsi delavci v temeljni organizaciji, ki imajo najmanj eno leto skupne delovne dobe.
24.	člen
Delavčev delež osebnih dohodkov na podlagi minulega dela na osnovi rezultatov gospodarjenja z investicijskimi sredstvi je sorazmeren velikosti vloženih investicijskih sredstev v primerjavi z osebnimi dohodki delavca — po posameznih letih.
25.	člen
Delavec ima pravico do uveljavljanja osebnega dohodka na podlagi minulega dela iz naslova uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi tudi po prenehanju delovnega razmerja v temeljni organizaciji.
Število let, ko delavec še uveljavlja pravico do osebnega dohodka na podlagi minulega dela in tega naslova je odvisno od višine povprečne akumulacijske stopnje v preteklih petih letih glede na povprečno višino akumulacijske stopnje v podskupini dejavnosti. Podatek upoštevamo v letu odhoda delavca.
Delavcu, ki se je upokojil, preneha pravica do uveljavljanja minulega dela iz tega naslova.
26.	člen
Delavčev delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela na osnovi uspešnosti gospodarjenja je sorazmeren velikosti mase sredstev iz živega dela posameznega delavca v preteklem letu ter skupne mase osebnih dohodkov za živo delo za vse delavce.
Pri delitvi mase iz tega naslova so udeleženi vsi delavci, ki so v rednem delovnem razmerju v temeljni organizaciji.
27.	člen
Delavci v delovnih skupnostih oziroma organizacije, ki pridobivajo dohodek s jsvobodno menjavo dela oblikujejo pro-centni delež sredstev za osebne dohodke v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke na osnovi ponderiranega povprečja iz tistih kazalnikov tega sporazuma, na ka-fere lahko vplivajo s svojim delom. Pri izračunu upoštevajo rezultate gospodarjenja tistih temeljnih organizacij za katere opravljajo dela skupnega pomena. Konkretne kazalnike opredetijo delavci v izvedbenih aktih.
28.	člen
Sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela se razporejajo na delavce v temeljni organizaciji začasno med letom ob periodičnem obračunu in dokončno na koncu leta ob zaključnem računu temeljne organizacije.
IV.	IZVAJANJE SPORAZUMA
29.	člen
Delavci izvajamo določila tega sporazuma tako, da v planskih dokumentih opredelimo konkretna merila za oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela ter delitev le-teh.
Kvantifikacija meril in kriterijev za oblikovanje in delitev mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela je vsebovana v PRILOGI tega sporazuma in se sprejema skupaj s planskimi dokumenti.
30.	člen
Tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina delavcev v vsaki temeljni organi-
zaciji in podpišejo pooblaščeni delavci udeleženk.
Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji.
32.	člen
Organizacije združenega dela so dolžne do 31. 12. 1984 uskladiti svoje samoupravne akte s tem samoupravnim sporazumom.
33.	člen
Dokler ne bomo uspeli realno izračunavati sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz naslova kazalnikov:
—	uspešnost gospodarjenja z investicijskimi sredstvi,
—	uspešnost gospodarjernja delavcev bomo uporabljali kazalnike:
—	dohodek na delavca,
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
—	akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
Vse kazalnike oziroma skupine kazalnikov, ki so navedeni v 10. členu sporazuma bomo začeli uporabljati najkasneje v obdobju 5. let od dneva veljavnosti sporazuma.
34.	člen
Ta sporazum začne veljati 8. dan po objavi v glasilu Iskra.
PRILOGA
k samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela
VSEBINA PRILOGE Priloga je izdelana v skladu z 29. členom Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v sozd Iskra. Prikazuje uporabo merila za oblikovanje mase za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke ter delitev le-te.
Priloga je razdeljena na tri dele. Vsak del obravnava oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela po posameznih kazalnikih oziroma skupinah kazalnikov v skladu z 10. členom Samoupravnega sporazuma in sicer:
LA OBLIKOVANJE MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V OKVIRU CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI KAZALNIKOV:
—	dohodek na delavca,
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
—	akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
LB DELITEV MASE SREDSTEV ZA
OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
II.A OBLIKOVANJE MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V OKVIRU
1. PODATKI ZA IZRAČUN KAZALNIKOV
CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA Z INVESTICIJSKIMI SREDSTVI
II.	B DELITEV MASE SREDSTEV ZA
OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA IZ NASLOVA USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA. Z INVESTICIJSKIMI SREDSTVI
III.	A OBLIKOVANJE MASE SREDSTEV
ZA OSEBNE DOHODKE V OKVIRU CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI KAZALCEV USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA
III.B DELITEV MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA IZ NASLOVA USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA
LA OBLIKOVANJE MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V OKVIRU CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI KAZALNIKOV:
—	dohodek na delavca,
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
—	akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
1.1. Podatki za izračun kazalnikov v temeljni organizaciji
Tabela 1: Podatki za izračun kazalnikov v tozd
Podatek Dohodek Število zaposlenih
Povprečno uporabljena poslovna sredstva Akumulacija
Vir podatka
Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha
Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha
Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha AGP: 095 + 111 + ... do 119 minus 138
AOP-047
AOP-192
AOP-190
1.2. Podatki za primerjavo kazalnikov	posameznih organizacij združenegajdela iz po-
Vir podatka:	dročij gospodarstva v SR Sloveniji za leto...«
»Pomembnejši podatki iz zaključnih računov Izdavi: SDK SR Slovenije.
2.	IZRAČUN INDEKSOV
2.1. Izračun indeksov za kazalnik dohodek na delavca Tabela: 2 Izračun indeksov
Lelo	Vrednost kazalnika v tozd	Vrednost kazalnika v podskupini dejavnosti *	Indeks
1	°1	bl ■	O o X o 1 -D II
2	°2	b2	°2 U = — x 100 32
3	°3	b3	h =	X 100 J b3
4	°4	b4	a4 1= -5: x 100 4 b4
5	°5	b5	a5 L = p— x 100 J
°1..........a5"r
'-*l1+l2+l3+l4+l5
vrednost kazalnika dohodek na delavca v tozd za posamezno leto,
vrednost kazalnika dohodek na delavca v podskupini dejavnosti za posamezno leto (* ali skupini dejavnosti), indeks za kazalnik za posamezno leto.
):5
Indeks (I) kazalnika dohodek na delavca izračunamo iz podatkov za 5 let nazaj.
2.2. Izračun indeksov za kazalnika:
—	dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva,
—	dokumentacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva.
Indeks iz kazalnikov izračunamo na enak način kot pod točko 2.1. Za parametre a in b Vstavimo ustrezne vrednosti .kazalnikov.
3.	PRETVORBA INDEKSOV V PRO-CENTNE DELEŽE PO POSAMEZNEM KAZALNIKU
Procentni delež za minulo delo po posameznem kazalniku znaša od 0-12%. Predpise za preslikavo indeksov za posamezne kazalnike v procentne deleže si izdela temeljna orgraniza-cija glede na pogoje gospodarjenja.
4.	PONDERJI ZA POSAMEZNE KAZALNIKE
Tabela 3: Velikost ponderjev za kazalnike Kazalnik	Ponder (p)
Dohodek na delavca	pi =0,40
Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi
poslovnimi sredstvi	p2=0,40
Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi
poslovnimi sredstvi	p3=0,20
5.	IZRAČUN PROCENTNEGA DELEŽA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA V OKVIRU CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
Skupni procentni delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru ce-
lotnih sredstev za osebne dohodke (iz tega naslova) izračunamo tako, da procentne deleže po posameznem kazalniku pomnožimo s pripadajočimi ponderji.
%MD= yi X pi + y2 x Hz + y3 X pa %MD = yi x 0,40 + yz x 0,40 + ya x 0,20
%MD.., skupni procentni delež sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke,
yi ... procentni delež iz kazalnika dohodek na delavca,
y2 ... procentni delež iz kazalnika dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
ya — procentnidelež iz kazalnika akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
p 1-3... ponderji.
l.B DELITEV MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
(iz kazalnikov pod točko LA)
Potrebni podatki:
MOD _____ masa sredstev za osebne dohodke
vseh zaposlenih v preteklem letu (deleži iz 23. člena tega sporazuma),
MODa masa sredstev za osebne dohodke za
.. .N posameznega delavca (deleži iz 23.
člena tega sporazuma) v preteklem letu,
ki.. .kn korekcijski faktor,
MMD______ masa sredstev za osebne dohodke
na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke (za mesec).
Tabelo 4: Izračun deleža osebnega dohodka na podlagi minulega dela za posameznega delavca
Delavec	Masa sredstev za osebne dohodke posameznega delavca v preteklem letu	Delež OD posameznika v skupni	Korekci jski *	Produkt: kolona (3x4)	Deivž CD posameznika
A	mcda	MOD. i -	A °1 ' Z MOD	ki	d, . k,	i d, k1 . VT 1
B	M CD g	MODg d2 £MOD		d „ d2 • k2	d2 k, .VT
C	MCDC	MODc d3	£ MCD	k3	d3 • k3	d3 k3 . VT
					
Skupaj	I MCD	--		d k n n 1	
VT
MMD
• ><n
VT... vrednost točke
X Korekcijski faktor izračunamo s pomočjo tabele 5.

Tobclo 5: Korekcijski fcktcr			18
Zaključeno leta	Korekcijski faktor za skupno	Korekcijski fekler za delovno	2'
delovne dobe	delovno dobo		
2	0,175 0,2625 0,35	0,075 0,1125	22 23 24
J	0,4375	0,1975	25
l	0^6125 0,7^	o^625 0,3375	ll
10	.0,9625	0,375 0,4125	31
11 12 13	U375	0,45 0,4975	32 33
14			35
1A	!:«75	o'63~'	36

!'6625 1 »75 1,8375
1,925
2,0125
2,1
2,1225
2,275
2,3625
2,45
2,5375
2, a25
2,8
2,88/'
2,975
3,0625
3'2375
0,675
0,7125
0,75
0,7375
0,825
0,8625
0,9
0,9375
0.	075 1,0125
1.	C5
1 ,CS“5 1,123 ■|,I62
1.2
1,2375
1,275
1,3125
Ir--
V;25
1.5
Formule za izračun korekcijskega faktorja:
Korekcijski faktor za skupno delovno dobo
Korekcijski faktor za delovno dobo v Iskri
0,0875 .(število let skupne delovne dobe + za §t. let 1 0	za št. let = 0
0,0375 .(število let delovne dobe v Iskri + 1) za št. let delovne dobe
v Iskri 1
0	za št. let d. d. v Iskri ?=
Skupni korekcijski faktor
Korekcijski faktor za + Korekcijski faktor za skupno delovno dobo delovno dobo v Iskri
II.A OBLIKOVANJE MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V OKVIRU CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA Z INVESTICIJSKIMI SREDSTVI Tabela 6: Izračun procentnega deleža mase sredstev ža osebne dohodke na podlagi minulega dela v celotni masi sredstev za osebne dohodke
Uspešnost investicij Indeks akumulacijske	100	110	120	130	140	150
25- 49	1,5	1,6	1,7	1,8	1,9	2
50- 75	2,1	2,2	2,3	2,4	2,5	2,6
76- 99	2,7	2,8	2,9	3,0	_ 3J_	3,2
100-124	3,3	3.4		3.6	3,7	3,8
125-149	3^9	4,0		4,2		4,4
150-200	4,5	4,6	4,7	4,8	4,9	5
-	Indeks akumulacijske stopnje izračunamo po točki 2. 2. iz te priloge
-	Uspešnost investicg (indeks) izračunamo v skladu s 14. členom tega sporazuma.
Indeks akumulacijske stopnje uvrstimo glede
na velikost v ustrezen razred. V poljih, ki jih do-bimo v presečišču posamezne vrstice in stolpca so vpisani procentni deleži sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke. x Uspešnost investicij (indeks 1) velja za: 100 150.
Vmesne vrednosti indeksov zaokrožimo na najbližjo desetico.
II.B DELITEV MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA IZ NASLOVA USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA Z INVESTICIJSKIMI SREDSTVI NA POSAMEZNEGA DELAVCA Tabela 7: Izračun sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela za posa-
meznika
Znesek sredstev za OD za delavca
Delež
delavca
Po posameznih letih (za obdobje pet let nazaj) pomnožimo:
-investicijska vlaganja v letu (oziroma sredstva izločena za investicije*),
—delež sredstev za osebne dohodke posameznega delavca v skupni masi sredstev za osebne dohodke za posamezno leto.
Tako dobimo delež posameznikov po posameznih letih, ki so v tabeli označeni s K. (Deleže izračunamo za vse delavce, ki imajo pravico do udeležbe osebnega dohodka na podlagi minulega dela iz naslova uspešnosti investicij.) Deleže posameznih delavcev po posameznih letih seštejemo (Xk = T).
Seštejemo vsoto vseh deležev delavcev (£T).
Vrednost točke (VT) izračunamo tako, da delimo maso sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz tega naslova z vsoto vseh deležev delavcev (£T).
Znesek sredstev za osebne dohodke za posameznega delavca dobimo tako, da delež delavca pomnožimo z vrednostjo točke.
* Investicijska sredstva po posameznih letih revaloriziramo.
ILC UVELJAVLJANJE PRAVICE IZ MINULEGA DELA IZ NASLOVA USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA Z INVESTICIJSKIMI SREDSTVI PO PRENEHANJU DELOVNEGA RAZMERJA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA
Število let, ko delavec še uveljavlja pravico do osebnega dohodka na podlagi minulega dela in tega naslova je odvisno od višine povprečne akumulacijske stopnje v preteklih petih letih glede na povprečno višino akumulacijske stopnje v podskupini dejavnosti (indeks). Podatek upoštevamo v letu odhoda delavca.
Tabela 8: Uveljavljanje pravice iz minulega dela iz naslova uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi po prenehanju delovnega razmerja v temeljni organizaciji Indeksx Število let uveljavljanja pravice akumulacije iz minulega dela znaša največ 1,50	5	let
1,40	4	leta
1,30	3	leta
1,20	2	leti
1,10	1	leto
Število let izračunavamo od odhoda delavca iz temeljne organizacije. V primeru, da tehnologija v posamezni temeljni organizaciji hitreje zastara, temeljna organizacija lahko izdela drugačno lestvico.
x Vmesne vrednosti indeksov akumulacije zaokrožimo na najbližjo desetino.
IILA. OBLIKOVANJE MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V OKVIRU CELOTNIH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI KAZALCEV USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA
Na podlagi kazalnikov uspešnosti gospodarjenja delavcev:
—	pri uporabi delovnih sredstev,
—	izkoristku delovnega časa,
—	doseženih prihrankov pri materialu, surovinah in energiji,
—	pri uporabi denarnih sredstev ter ustvaijal-nosti pri delu
izračunamo maso sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela tako, da primerjamo znesek prihranka in doseženi dohodek.
	%p = £ x 100
%p...	procent prihranka,
p...	znesek prihranka v obračunskem
	obdobju,
D...	dohodek v obračunskem obdobju.
Za vsak procent prihranka znaša masa sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela 1% v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke (za obračunsko obdobje).
IILB DELITEV MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
Maso sredstev iz tega naslova delimo tako, da vsakemu delavcu pripada delež, ki je sorazmeren z velikostjo deleža iz naslova živega dela v obračunskem obdobju.
BELEŽKE
deset let iskre
V KOSTANJEVICI NA KRKI
Industrijska elektronika iz Kostanjevice praznuje letos deseto obletnico obstoja. Začetki delovanja segajo v leto 1974, ko je v kostanjeviškem gradu majhna skupina delavcev začela s proizvodnjo svetlobnih regulatorjev in vtičnic, sprva še kot obrat šentjemejske Iskre. Samostojni, kot TOZD Industrijska elektronika so postali leta 1980. Pomembno prelomnico pa je temeljna organizacija doživela leta 1981, ko so dogradili nove prostore, kjer danes poslujejo na 2500 m2 površine.
Danes zagotavlja Iskra s 180 delovnimi mesti Kostanjevičanom zaslužek v domačem kraju in se hkrati vključuje v i Pospeševanje vsesplošnega razvoja ^raja, iz katerega so še nedavno ljudje Peiali na razvitejša območja.
Odločeni so vzgajati domače strokovnjake, zato veliko pozornost posve-Cajo štipendiranju, kakor tudi širjenju 'ndustrijske mentalitete v kraju, kar se Učenja že s podpiranjem tehničnih in iodi športnih dejavnosti v osnovni šoli.
Iskra je tudi prevzela pokroviteljstvo nad izgradnjo doma ljudske tehnike, ki k° ga otvorili v okviru praznovanj ob ':rajevnem prazniku. Prav tako se trudijo oživiti inovativno dejavnost v lastnih vrstah, ki pa zaenkrat še ni na zaže-‘eni ravni.
Krožki za kvaliteto pa naj bi po svoji °snovni funkciji do določene mere pripomogli k zniževanju stroškov in se-veda izpopolnitvi kvalitete proizvodov, Pri tem pa ne zanemarjajo pove-zovanja z zunanjimi viri znanja — insti-tuti in fakultetami, da bi lahko konti-nuirano sledili razvoju tehnologije v svetu.
Njihov proizvodni proces karakteri-tira velika fleksibilnost, ki omogoča Ntro prilagajanje tehnologije aktual-n*m trendom in potrebam tržišča. Tre-nutni proizvodni program obsega med drugim skupino izdelkov za regulacijo vrtljajev, svetlobe in moči:
—	svetlobni regulatorji: klasični s po-lenciometrom, kot tudi senzorska 'Zvedba
—	intervalna stikala za avtomobile
—	vžigalniki za plinske štedilnike
—	regulatorji za šivalne stroje
—	regulatorji za zobotehnične stole
—	regulatorji za ventilatorje
Do nedavnega so sodelovali s Poljsko pri proizvodnji delov za Grundigove magnetofone, zaradi slabih finančnih rezultatov pa so kooperacijo prekinili.
Med zanimive izdelke, ki obetajo visoko odzivnost tržišča, sodi nov izdelek z nazivom »Dobro jutro, elektronika« namenjen predvsem osnovnošolski mladini. Služil naj bi kot pripomoček za razumevanje osnovnih lastnosti elektronskih elementov, njihove uporabe in delovanja preprostih elektronskih vezij. Vse to se bodo otroci lahko naučili s praktičnimi vajami in eksperimenti na vezalni plošči, ki poleg različnih elementov tvori vsebino te poučne igre za mladino.
V bližnjo prihodnost pa sodi tudi proizvodnja bioionizatorjev, ki so jih razvili skupaj s Centrom za tehnične inovacije — Novum.
Proslava, ki so jo ob desetletnici pripravili v okviru praznovanj krajevnega praznika je bila spričo vsesplošnega varčevanja organizirana skromno. Vendar pa je bilo čutiti vzdušje, ki priča .0 zdravih medsebojnih odnosih v kolektivu in pripravljenost vseh za premagovanje težav, ki še ovirajo uresničevanje ciljev, ki so si jih zastavili.
Po uvodnem nagovoru predsednika delavskega sveta Darjana Stefaniča, ki je pozdravil prisotne predstavnike DO IEZE in sosednjih temeljnih organizacij, je spregovoril direktor Industrijske elektronike Peter Luštek, ki je orisal razvoj kostanjeviške Iskre, poudaril
lovori direktor TOZD.
proslavo.
družabnim srečanjem v Kostanjevici.
Ivan Metelko-že 3o let v Iskri.
dosežene rezultate, začrtal bodoče naloge kolektiva in ob koncu v imenu vseh zaposlenih obljubil še večje napore pri uresničevanju zastavljenih ciljev in razvoju tovarne, da bo lahko nudila delo tudi prihajajoči generaciji z njihovega območja.
Prisotni so njegova izvajanja potrdili s krepkim aplavzom. Iskreno pa je čestital tudi delavcem, ki so ob tej priložnosti proslavljali obletnice dela v Iskri. Med njimi jih 13 praznuje deseto obletnico, 5 dvajsetletnico, jubilant z najdaljšim stažem — 30 let dela v Iskri — Ivan Metelko pa se je v imenu vseh slavljencev zahvalil za čestitke in podeljena priznanja in hkrati izrazil željo, da bi se ob dvajsetletnici srečali v še večji in modernejši Iskri.
V nadaljevanju programa je skupina članov kolektiva recitirala pesmi Janeza Menarta. Zabavni del proslave je potekal ob živi glasbi s plesom. Dobre volje ni manjkalo, sodelavci so se v sproščenem vzdušju pomenkovali o prehojeni poti in o bodočih nalogah.
iiiimiiiiiiiiimimmiimitiimimiiiiiiiiiiimmiimiiiiimiiiiii
DO — AVTOMATIKA
Cilji
in strategija na področju varjenja
V času zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko se je potrebno vedno bolj dokazovati s smotrnimi odločitvami razvoja in poslovanja, v delovnih kolektivih vse bolj pogosto in premišljeno ocenjujejo, katere panoge ra-zvojno-proizvodnega programa dajo največ iz vloženega kapitala, glede na obstoječi prostor, kadrovski potencial, opremljenost ipd. oz. katere so tiste, ki bi s svojo specifičnostjo omogočile čim boljše vključevanje v mednarodno delitev dela.
Prav iz omenjenih razlogov je bil na pobudo dr. Bruna Štiglica, oz. poslovodnega odbora delovne organizacije Avtomatika v četrtek, 18. t.m. sklican prvi od predvidenih sestankov na temo »Predstavitev in razprava o ciljih in strategiji delovne organizacije na področju varjenja«.
Nekateri podatki o trendih razvoja varjenja v svetu kažejo na nenehen vzpon varilnih postopkov v splošni gospodarski rasti in to predvsem zaradi ekonomske računice, ki zahteva boljši izkoristek materiala in večjo produktivnost.
Prav tako se je v obdobju zadnjih deset let menjala tudi tehnologija osnovnih materialov v smeri visokova-litetnih nizkolegirnih jekel in manjši teži konstrukcije. Kvalitetno varjenje teh materialov pa je možno le z izboljšanim krmiljenjem varilnih postopkov, za kar je bil vzporedno z navedenim potreben tudi razvoj elektronske varilne opreme.
Med glavna gospodarska področja, kjer se najpogosteje uporablja varjenje uvrščamo: energetiko (nafta—plini, nuklearne centrale), transport (avtomobilska industrija, železnica, ladjedelništvo), konstrukcije in rudarstvo (mostovi, jeklene konstrukcije, rudniki) in za vojaške namene.
Po predvidevanjih je pričakovati, da bo delež varjenja tudi v naslednjih letih naraščal za vse naštete veje, z izjemo ladjedelništva in nuklearnih central.
Poleg ocene stanja v svetu je Deso Javornik dodal tudi razvojni vidik tega programa v delovni organizaciji, Tone Zargar pa tržno oceno zadnjih desetih let in predvidevanja za tekoče leto. V razpravi, ki je sledila in v okviru katere
Jubilant Ivan Metelko, strokovni sodelavec v TOZD, ki tako rekoč živi z Iskro že od njenih začetkov delovanja se je spominjal nekdanjega entuziazma in volje, ki sta »postavila na noge« Iskro v Šentjerneju, kjer se je zaposlil leta 1954. Posebno je poudaril napore in zasluge Ludvika Simoniča, ki je v tedanjih težkih razmerah, z izredno skromno materialno podlago, le ob pomoči osmih delavk uspel s svojo zagnanostjo postaviti Iskri tiste temelje, na katerih se je lahko zdravo razvijala.
Iskra je na tem, nekdaj precej zaostalem področju že od takrat igrala vlogo nosilke razvoja. Večino tega, kar je bilo ustvarjeno v Šentjerneju in kasneje v Kostanjevici pripisuje Ivan Metelko predvsem tamkajšnjim ženam in dekletom, ki še danes tvorijo večino zaposle-
nih in ki jih odlikuje izredna pridnost ih pripadnost kraju.
Kakor je bilo to delo človeških rok ob zdravi viziji prihodnosti pomembno v tistih prvih letih, tako vidi jubilant osnove bodočega razvoja v moderni tehniki in znanju, ki bi ob ustrezni vključitvi na mednarodni trg uspela uvrstiti Iskro med vodilne na svojem področju v svetu.
»Po naravi sem optimist«, pravi Ivan Metelko, »in zato pričakujem skorajšnje izboljšanje splošnih pogojev gospodarjenja.«
Zaradi njegovih bogatih izkušenj, tako na področju samoupravljanja, kakor tudi zaradi njegovega strokovnega znanja in razgledanosti mu glede teh predvidevanj lahko verjamemo.
I.S.
Jubilanti iz Industrijske elektronike.
'■ r P' '
Iz kulturnega sporeda proslave.
iHiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiimmiiimiiiiiimmmiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii
so bila postavljena izhodišča za nadalj- opreme, TOZD Trženje, TOZD Ra-nji razvoj in mesto varilnega programa zvojni institut in razvojnega sektorja v Avtomatiki, so sodelovali tudi pred- TOZD Napajalnih naprav kot oskrbo-stavniki TOZD Avtomatske in varilne valke energetskega deleža, naprave, kot proizvajalka varilne	. >r,j	Š.D.
Med razgovori o problematiki varjenja.
f '	"— ------------™‘\
nizacije prejela priznanje za večletno sodelovanje in dosežene rezultate in prispevkov v razvoju Kovinarske.
Avtomatika že vrsto let uspešno sodeluje predvsem s TOZD Tovarna industrijske opreme in sicer na področju izpopolnjevanja tehtalno-dozirnih sistemov. Prav v letošnjem letu pa sta obe delovni organizaciji tudi podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslov-no-tehničnem sodelovanju, ki predstavlja osnovo za trajno oblikovanje razvojno-program-ske politike, združevanja sredstev za reprodukcijske potrebe, povečanje dohodka in postopno razširjanje sodelovanja na nove programe in naprave.
V imenu delovne organizacije Avtomatika je priznanje prejel Franc Plevnik, vodja projekta za tehnološke procese v TOZD Trženje.	š.d.
________________________________ J
Priznanje
delovni
organizaciji
Avtomatika
V pričetku tega meseca je praznovala 30-letnico svojega obstoja delovna organizacija Kovinarska iz Krškega. Slovesni proslavi, ki je bila v petek, 5. oktobra v prostorih Kulturnega doma v Krškem, so poleg članov kolektiva in predstavnikov širše družbeno-politične skupnosti prisostvovali tudi dolgoletni poslovni partnerji omenjene delovne organizacije, med njimi tudi predstavniki delovne organizacije Avtomatika, ki je ob tej priložnosti, na podlagi sklepa delavskega sveta delovne orga-
S SEJE ODBORA ZA VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJO DELA V SOZD ISKRA
Varstvu pri delu večjo pozornost in skrb
Kot smo poročali že v prejšnji številki glasila, je bila pretekli teden v Ljubljani seja Odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela. Ker je bila problematika izjemno aktualna, poročamo o njej tudi danes, saj smo v prejšnji številki zajeli le del seje, ker je bilo več zaradi časovne tiske med sejo in izidom nemogoče.
Predmet razprave na omenjeni seji odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela je bila, dalje, vse nerečena problematika iz predhodnega obdobja. Menili so. da programsko orientacijo tega odbora potrebno v bodoče razširiti predvsem na področje tehničnega varstva pri delu. Zanimivo, če že ne kar značilno, pa se zdi tudi dejstvo, da so na seji tega odbora to pot opozorili tudi na problem in potrebo po medsebojni izmenjavi informacij, ki zadevajo na primer posamezne meritve, opravljene v posameznih organizacijah Iskre ter ob obravnavah o rešitvah v zvezi z novim zakonom o varstvu pri delu ter predlogov za sistem izobraževanja kadrov (strokovnjakov) za področje Varstva pri delu. S tem v zvezi je bilo sklenjeno, da do prihodnje seje predsednik tov. Ra-muta pripravi na osnovi razprave ustrezen predlog odboru za nadaljnje delo na tem področju.
Razumljivo je, da odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela na tej seji ni mogel obiti problema in vprašanj, ki zadevajo onesnaževanje okolja, ki ga s svojo normalno proizvodno dejavnostjo neizogibno povzročajo med drugimi tudi posamezne Iskrine organizacije združenega dela. Tak primer je namreč nedavno odmeval tudi v našem dnevnem tisku, ko se je naprimer zc onesnaževanje pitne vode iz Krupe, povzročenega z neustrezno rešenim problemom skladiščenja takoimeno-vane odpadne snovi PBC, ki ostaja v semiški Iskri, začela zaskrbljeno zanimati tudi širša javnost v Sloveniji (dnevni tisk). Ob tem je bilo na seji ugotovljeno, da se je semiška Iskra tega problema zavedala že prej in da so zato že od leta 1975 in 1976 začeli iskati rešitve v uporabi drugih snovi, tako da bodo PBC v proizvodni popolnoma opustili v letu 85, kajti zdaj tega uporabljajo le še za proizvodnjo visokonapetostnih kondenzatorjev.
V	zvezi s celotno problematiko onesnaževanja pitne vode, ki izhaja iz krajevno (Semič) pač najmočnejšega vira pitne vode, so na tej seji sprejeli ugotovitve, da gre pač za trenutno zelo težaven problem, ki je povezan z odlaganjem in ravnanjem tehnološko odpadlih surovin. Le-to pa je očitno problem širše narave, ki ga prinašajo s seboj moderne tehnologije in s čimer se, kot je znano, neizgobino srečujejo tudi druge tehnološko razvite proizvodnje v svetu.
V	zvezi s tem so na odboru zdaj opozorili na problem odlaganja odpadnih snovi, ki je pri nas posebno pereč prav v Ljubljani. Znano je namreč (tudi o tem je že poročal naš dnevni tisk pred nedavnim), da je ljubljanska deponija odpadkov trenutno že tik pred popolno zapolnitvijo, saj predvidoma zadošča le še za naslednjih šest mesecev. Ker ob tem menijo, da nova deponija za odpadne snovi ne bo nared prej kot v dveh letih, očitno nastaja (zaskrbljujoče) vprašanje, kako se bo v tem prehodnem času (približno leto in pol!) morala hočeš nočeš! »znajti« vsa slovenska industrija.
Problem je videti pereč še posebej zato, ker so v teh snoveh često prisotni tudi radioaktivni odpadki. Glede na vse to stoji torej pred problemom ustrezne rešitve odlaganje tehnološko odpadnih snovi celotna Iskra in ne torej zgolj semiška tovarna Kondenzatorji, ki je naletela na omejitev v zvezi s pitno vodo iz Krupe. Ker pa je te vrste problem (zagotovitve varnega odlaganja odpadnih snovi) v zadnjem času s posebno odmevnostjo zagorel prav v Iskri v Semiču, je trenutno videti prav, da je na predsedniško mesto odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela, ki ima omenjeno vrsto problematike zdaj na svojem dnevnem redu, predlagan prav delegat iz semiške Iskre, saj je ta trenutek prav ta Iskrina organizacija očitno najbolj zainteresirana za ustrezno strategijo reševanja tega problema.
Rešitve bodo očitno morale biti kompleksno obdelane, kompleksno namreč v tem smislu, da bi se upoštevali le proizvodni ali zgolj podjetniški interesi , ki so neredkokdaj motivirani v že v sami osnovi preveč ozko in kratkoroč-
no, temveč bodo predlagane rešitve neizogibno morale upoštevati tudi življenjske interese uporabnikov, oziroma celotnega družbenega življenjskega okolja,.v katerem pa žive tudi delavci Iskre ne-lc v Semiču temveč tudi v vseh drugih okoljih. Tu, seveda, ni dvoma o tem, ali se člani odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela zavedajo kompleksnosti in resnosti problema odlaganja odpadnih snovi ali ne.
Vsekakor se s problemom odlaganja odpadnih snovi v semiški Iskri, kot že rečeno, ukvarjajo že vrsto let. Problem so reševali že na različne načine, vendar pa jim, kot je videti, to še vedno ni v celoti uspelo. Na tej seji je bila odboru posredovana informacija o sanacijskem programu, ki ga izvajajo zdaj v Semiču. Problem uporabe perylena zdaj rešujejo z različnimi postopki, kot so, na primer, skladiščenje s prekopavanjem odpadkov, izgradnja nepropustne jame za odpadke in podobno, vse pa z namenom, zagotoviti pitnost vode, okoliškim prebivalcem v Semiču. Poleg tege so v teku tudi različne druge očiščevalne akcije. Iz vsega tega je torej — po tej informaciji sodeč — razvidno, da si semiška Iskra na moč trudi, da ne bi ogrožala pitnosti vode iz Krupe, od česar pa utegne biti odvisno tudi vprašanje sedanje proizvodne usmeritve semiške Iskre, ki daje kruh precejšnjemu delu tamkajšnjih prebivalcev v njihovem domačem kraju. Ohranitev nadaljnje onesnaženosti pitne vode iz Krupe pa s tem preneha biti le »ozki« ali »podjetniški«, oz. »kratkoročni« interes poslovnega vodstva semiške ali morda kar celotne Iskre, temveč opozarjanje na omenjene neizogibne interese in temeljne potrebe tamkajšnjega prebivalstva kaže na očitnost obstajanja tudi njihovih interesov in potreb, ki pa so v primerjavi s prej omenjenimi prav gotovo bolj takšne narave, kot jih navadno dznačujemo kot »širši«, »družbeni in človeški« ter »dolgoročni«.
Moč bi bilo torej reči, da so doslej semiški Iskrini ljudje (poslovodni, strokovni in samoupravni) organi ukrenili vsaj to, kar je bilo doslej v njihovi moči in zavesti. Vendar pa po vsej verjetnosti vse to, kar je bilo tam doslej že podvzeto, še ne bo zadostovalo in bo očitno potrebno ukreniti še kaj več tudi v širšem družbenem merilu, da bi vsaj kolikor toliko uspeli rešiti problem odlaganja tehnološko odpadnih gnovi, ki so često, žal, .tudi radioaktivne in torej nevarne narave.
Videti je namreč, da se bo morala s tem problemom v bodoče resneje spopasti tudi slovenska družba kot celota. Iskra je v tem okviru le njen (sicer razmeroma pomembni in nedvomno tudi poslovno prodorni in strokovno sposobni) del, njen Semič s svojo Krupo pa se zdaj kaže le kot trenutni (resni) opozorilni primer. Tu naj v zvezi s tem omenimo, oz. bralcem sporočimo, le še to, da je odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela pri SOZD,, Iskra to pot sprejel informacijo o problematiki onesnaževanja rečice Krupe.
Sklenili so tudi, da naj se pripravijo analize problematičnih odpadnih snovi v posameznih Iskrinih DO. Pritrdili so tudi mnenju, naj se pri tem uporabi metodologija Iskre Kondenzatorji iz Semiča. Če se bo tako ugotovilo, bo odbor podal pobudo, da to problematiko prevzame v svoje reševanje KPO SOZD Iskra.
Vtis je, kot da je v določeni zvezi z zgoraj obravnavano problematiko povezana tudi naslednja zadeva, o kateri je to pot razpravljal odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela. Gre za dopis tov. Druzanyja SOZD-u Iskra, ki se odziva na predlog za ukinitev dodiplomskega študga za varnostne inženirje. Primer, ki smo ga zgoraj opisovali v zvezisprimerom Krupe—Semič, namreč sam po sebi odpira vprašanje o tem, ali je dosedanje (tradicionalno) koncipiranje področja varstva pri delu in humanizacijo dela, še v skladu s potrebami in zahtevami, ki jih prinaša s seboj sedanja stopnja tehnološkega razvoja.
Videti je namreč, da se krog vplivov tehnološkega razvoja na položaj človeka pri delu in v njegovih življenjskih okoliščinah očitno vse bolj širi in da že zadeva tudi ob potrebe ih interese človeka in družbe tudi že v takšne razsežnosti, ki so bile nekoč, v preteklosti
industrijske proizvodnje, torej v klasičnem smislu še relativno nerelevantne, ker pač še niso posegale tako daleč v pogoje človeka tako pri samem delu (v proizvodnji) kot tudi ne v pogoje njegovega bivanja doma in v življenjskem okolju (torej izven tovarniške ograje) nasploh.
Pred 13. konferenco mednarodnega trženja Iskre
Mogoče je ob obravnavanem primeru onesnaževanja okolja, nekje v podzavesti prisotno — pač glede na dvome o potrebi dodiplomskega študija varstva pri delu (v dosedanji, tradicionalni koncepciji pač) — tudi vprašanje tematskih meja, do katerih naj sega ali pa naj ne sega strokovno področje ta-koimenovanega »varstva pri delu in humanizacije dela,« za kar je nominalno tudi pristojen odbor s takšnim imenom? Vprašanje potrebnosti ali nepotrebnosti podiplomskegaštudija varstva pri delu, torej, morda v današnjih (tehnoloških in družbenih razmerah) ze samo po sem vsetraje tudi že druge objektivno potrebne razsežnosti in potrebe, kot smo morda (še vedno) navajeni misliti.
Primer Krupe in Semiča se nam v tem kontekstu nehote vriva v logičen razmislek in nas vodi k potrebi o globljem, širšem in ponovnem premisleku o tem (očitno spornem) vprašanju. Časi se pač objektivno spreminjajo, so vedeli izraziti v znanem latinskem izreku »tempore mutantur« že stari Rimljani, vprašanje pa je, ali v skladu s spremenljivimi časi spreminjamo v zadovoljivi meri in smeri tudi mi — ljudje in o čemer so Rimljani vedeli reči k prejšnjemu še naslednje: »et nos mutamur in illis« (in mi se spreminjamo ž njimi).
Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela si to pot sicer ni zastavljal takšnih vprašanj, ki pa se vendarle logično zde zdaj vredna premisleka. Tako je pač videti, če se obe temi pojavita skupaj na dnevnem redu enega in istega odbora. Odbor je glede dopisa tov. Druzany menil, da je predlog (za ukinitev dodiplomskega študija iz varstva pri delu) nesprejemljiv, ker da je nujno, zadržati varstvo pri delu kot samostojno stroko. Poudaril pa je tudi to, da je pri tem potrebno zadržati tudi interdisciplinarni pristop in torej študija ne usmerjati v specializacije. Če bi bilo obratno, so še menili, bi bila nevarnost, da se na tem področju povrnemo na razvojno stopnjo iz okrog leta 1950.
Odbor je poskrbel, da se bo na naslednji seji glede tega vprašanja oblikovalo pismeno stališče odbora. Izražena pa je bila tudi zaskrbljenost glede teženj na področju organiziranosti varstva pri delu v Iskrinih organizacijah v zadnjem času. Pojavljajo se namreč pritiski v smeri razformiranja tovrstnih služb v posameznih njenih DO.
Glede na to je bila na odboru izražena potreba po ugotovitvi stvarnega stanja na tem področju v Iskrinih organizacijah, da bi o zadevi mogli konkretneje razpravljati na naslednji seji istega odbora.
mak
Uresničevanje zastavljenih izvoznih in uvoznih načrtov v tem letu ter Iskrino trženje s tujino v prihodnjem obdobju bodo v središču pozornosti bližnje tradicionalne Iskrine zunanje-trgo-vinske konference.
Prve dni novembra, točneje 4., 5., 6. in 7. bo na Brdu pri Kranju že trinajsta konferenca mednarodnega trženja Iskre. Cilji tega najpomembnejšega Iskrinega delovnega dogovora bodo v določitvi usmeritve in obsega mednarodnega trženja v tem in prihodnjem letu, v obravnavi srednjeročne preusmeritve Iskrinega mednarodnega trženja v koncentirano trženje ključnih skupin programov ter v srednjeročnem izpopolnjevanju dejavnosti mreže Iskrinih poslovnih enot v tujini.
Prvi dan konference bosta uvodni sestanek direktorjev Iskrinih poslovnih enot v tujini z vodstvom Iskre Commerce in zunanjetrgovinske temeljne organizacije ter predstavitev zaključnega poročila prve faze projekta Iskra 2000 — Mc Kinsey.
V	ponedeljek, 5. novembra, bo tako imenovani interni delovni dan. Namenjen bo preučevanju problematike Iskrine INO mreže in srednjeročnim vsebinskim usmeritvam. V središču pozornosti bodo predvsem finančna, gospodarska in organizacijska vprašanja in pa poslovna naravnanost Iskrine ZT—mreže.
V	torek bo dnevni red konference namenjen predvsem uresničevanju izvoznih nalog v tem in prihodnjem letu, predvsem pa problemski usmeritvi Iskre v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Organizatorji v Iskri Commerce so v dogovoru s proizvodnjimi organizacijami razdelili delo na štiri programske skupine. Posamezne skupine bodo sestavljali CEO, Delta, Elektrozveze in Telmatika, zatem Avtoelektrika, ERO, Široka potrošnja in Zmaj, v tretji skupini bosta Avtomatika in Kibernetika, 'f četrti pa bodo Elementi, Kondenzatorji in Mikroelektronika.
Zadnji dan konference, v sredo, 7, novembra, bo udeležencem uvodoma spregovoril predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič in sicer o politik1 mednarodnega trženja Iskre do leta 2000.
O mednarodnem trženju Iskre v tem in prihodnjem letu bo zatem spregovoril pomočnik direktorja zunanjetrgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Peter Cuderman, o srednjeročni politiki mreže poslovnih enot Iskre v tujini pa bo imel referat direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik .
V popoldanskem delu zasedanja bodo o srednjeročni politiki mednarodnega trženja prej omenjenih štirih skupin Iskrinih delovnih organizacij poročali predstavniki posameznih sku-
pin.
V tem skopem naštevanju nekaterih podatkov o bližnji ZT — konferenci bomo obširno poročali v prihodnjih številkah našega tednika. Zdaj naj le še zapišemo, da se bo tokratna, že ip-konferenca razlikovala od prejšnjih predvsem po tem, da bo skušala Iskrino izvozno usmeritev začrtati bolj dolgoročno in jo zaokrožiti v programske celote.
Lado Drobez
KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA ŠIROKE POTROŠNJE
Težaven gospodarski položaj terja zahtevnejše delo sindikata
Na nedavnem sestanku koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje v Škofji Loki, 19. oktobra, so člani govorili predvsem o izpolnjevanju zadolžitev vseh organov družbenopolitičnih organizacij, poslovodne in samoupravne . strukture delovne organizacije, ki so bile sprejete na junijskem posvetovanju najodgovornejših poslovodnih, samoupravnih in družbeno-poli-tičnih delavcev TOZD in DO Široka potrošnja.
liučku Če
Razprava je vseskozi potekala v senci neugodnih napovedi rezultatov poslovanja delovne organizacije ob zak-
DO KONDENZATORJI
O zaposlovanju v Kondenzatorjih v Semiču
V Iskrini delovni organizaciji Kondenzatorji v Semiču ocenjujejo, da bi letošnje leto lahko označili kot leto visokega zaposlovanja pri njih. Vzrok za povečano zaposlovanje so potrebe, ki jih izkazujejo vse temeljne organizacije združenega dela v tej delovni organizaciji, le-te pa izvirajo iz povečanega povpraševanja po njihovih izdelkih in naročil tako na domačem kot tujem tržišču.	t
Tako je zanimivo dejstvo, da so se seznami iskalcev zaposlitev povsem skrčili. Tudi skupnost za zaposlovanje v Črnomlju nima na voljo ustreznih kandidatov za zaposlitev.
iuvivi, devetmesečnega poslovanja' Čeprav dokončnih izračunov še ni, je po besedah glavnega direktorja Široke potrošnje Mira Kreka moč pričakovati negativen posloven rezultat delovne organizacije kot celote.
Po sedanjih predvidevanjih naj bi stanje do konca leta sicer omilili, vendar pretiranega optimizma ni moč utemeljevati.
Člani KOS so se seznanili tudi Z ukrepi za saniranje stanja v Tovarni gospodinjskih aparatov iz Reteč, kjer je bil pred nedavnim imenovan začasni kolegijski poslovodni organ ter precej razprave namenili možnim posledicam doslednega izvajanja dogovorjene neomejene solidarnostne odgovornosti v okviru delovne organizacije.
Prav ta samoupravno dogovorjena, izredno zavezujoča oblika odgovornosti, ki velja v Široki potrošnji, pa j6 sprožila zahteve članov KOS po temeljitih sanacijskih ukrepih v DO.
Te zahteve so pravzaprav ponovljena stališča, sprejeta že junija na pržan-skem posvetovanju. Res pa je, da se je v mesecih po tem posvetovanju gospodarski položaj zaostril še bolj, kot Je bilo pričakovati in je ukrepanje postalo že nujnost, ne le del dolgoročnega sanacijskega programa delovne organizacije.
Toda naj o tem spregovorijo številke. Tako je bilo v Semiču na dan 31. 12. 1983 zaposlenih v Delovni organizaciji skupaj 1565 delavcev, medtem ko kaže stanje na dan 31. 7. letos številko 1636 delavcev, kar pomeni, da imajo zdaj 71 delavcev več zaposlenih ali indeks 108. Po planu za letošnje leto pa naj bi bilo v Semiču zaposlenih 1694 delavcev in imajo torej zaposlenih 58 delavcev manj kot pa predvideva plan.
V	letošnjem planu zaposlovanja so predvidevali, da bodo morali zaposliti 129 novih sodelavcev. Do konca julija so, kot smo že zapisati, povečali v DO število zaposlenih za 71 delavcev. Vendar pa imajo posamezne TOZD različne plane zaposlovanja. Tako predvidevajo največjo zaposlitev v TOZD 3 in TOZD 4 in sicer za 12 %, medtem ko je v delovni skupnosti skupnih služb DO predvideno samo 1% povečanje zaposlenih, kar je seveda zelo malo. in so ta plan tudi že izpolnili.
V	Semiču menijo, da bodo, če bodo letošnji plan zaposlovanja uresničili, povečali število zaposlenih za 8%. Strokovnjaki pa pri tem menijo, da je takšen trend zaposlovanja negativen in
slab za posamezne TOZD. čeprav je takšen trend za semiško DO v tem trenutku nujen in se bodo negativne posledice tako visokega zaposlovanja pokazale šele kasneje.
Zato si v Semiču prizadevajo, da bi s sedanjim številom zaposlenih proizvedli čim več blaga tako za domači kot tuji trg.
Če za konec navedemo še nekaj statističnih podatkov o zaposlenih v Semiču, potem lahko ugotovimo, da je v Delovni organizaciji zaposlenih 1070 žensk in 566 moških. Pri tem se ohranja še kar naprej dolgoletno sorazmerje: dve tretjini žensk in tretjina moških.
Glede izobrazbene strukture pa se le-ta izboljšuje. Število strokovnih kadrov počasi narašča in tako imajo v delovni organizaciji zaposlenih 22 diplomiranih inženirjev, 47 inženirjev, 153 tehnikov In 316 delavcev s poklicno šolo.
Poseben problem je fluktuacija delovne sile. Iz DO je odšlo 52 delavcev, na novo so do 30. julija letos zaposlili 123 delavcev, jeseni pa nameravajo pripravniško zaposliti še 30 pripravnikov.	d. Ž.
Kritična razprava je bila namenjena tudi dosedanjemu obnašanju v delovni organizaciji, kjer so temeljne organizacije vse prepogosto delale druga mim° druge.
Tako ni nič novega, da ob hkratneffl višku delovne sile v eni izmed temeljnih organizacij Široke potrošnje v drugi odpirajo obrate itd.
S tako prakso naprej ne gre več, so poudarili na seji KOS, še posebno ne zdaj, ko je medsebojna solidarnost in povezanost zaradi slabih gospodarskih rezultatov na najtežji preizkušnji do-
slej.
Stane Fleischman
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
sodelovanje sindikata široke potrošnje s kd »briški
Grič« IZ ZAMEJSKEGA ŠTEVERJANA:
Začrtan program bodočih stikov
Po nekajmesečnem premoru (ki ga gre pripisati »sezonskim« vplivom — na Iskrini strani dopusti, ria števerjanski obdobje, ko imajo vinogradniki polne roke dela v vinogradih) stiki med sindikatom Široke potrošnje in kulturno organizacijo zamejskih Slovencev spet oživljajo. V teh dneh je bila v Škofji Loki na obisku delegacija predstavnikov števerjanskega kulturnega društva »Briški grič«, s katerim je Iskra v stikih že več let. Sodelovanje se je pričelo med sindikatom Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč, lani pa so se stiki razširili na raven delovne organiz-cije Široka potrošnja.
Plod nedavnega obiska je okvirni program sodelovanja za obdobje do konca prihodnjega leta. Predvideni so stiki na različnih področjih, športnem, kulturnem, družabnem.
Tako bodo »pomerili moči« ljubiteljski slikarji: dogovorjeni sta dve slikarski koloniji, ena na Števerjanski strani, druga v Sloveniji. Predvidena je izmenjava kulturne ponudbe obeh strani — Steverjanci imajo dva pevska zbora, v okviru Široke potrošnje pa amaterskih pevcev tudi ne manjka. Kot vsako leto doslej bodo Iskraši okrepili obisk prireditev, ki jih KD Briški grič že tradicionalno organizirana ob delavskem prazniku — 1. maju.
Največ Iskrašev se bo seveda udeležilo tradicionalnega pohoda po poti dveh
spomenikov NOB; eden je na slovenski, drugi na italijanski strani državne meje. Tudi prihodnje leto bodo zamejski prijatelji obiskali Iskrino prireditev ob praznovanju dneva Iskre — dneva borca.
Program pa predvideva tudi nekaj novosti. Spodbudna je, recimo, tista, ki postavlja temelje bodočega sodelovanja na mlajši rod. Otroci iz Steverjana bodo letos preživeli nekaj dni na smučanju na Soriški planini; morda bodo prav na ta način vzljubili domovino od katere jih loči državna meja!
Program sodelovanja seveda obsega še več stikov. Steverjanci naj bi se kot gostje udeležili sindikalnih športnih iger Široke potrošnje, Iskrini balinarji in igralci namiznega tenisa pa naj bi v Števerjanu pokazali, kaj zmorejo.
Cilj vseh dejavnosti pa vseskozi ostaja enak prvotnemu: v Živih stikih s Slovenci onstran državne meje pomagati rojakom pri prizadevanjih, da slovenstvo ne bi zamrlo.
Stane Fleischman
Marjanu Oblaku v slovo
Težko nam je in pretreseni smo.
Spomin na nekoga, ki je bil še včeraj med nami, pripravljen z nami deliti težave življenja, je vedno boleč.
Dragi Marjan, bil si med prvimi, ki so s svojim delom omogočili nastajanje, razvoj in širjenje naše sedanje delovne organizacije. Tvoj prispevek ni bil majhen, da bi ga lahko kar tako pozabili.
Sedaj, po tvojem odhodu, razmišljamo tudi o sebi in vse bolj se nam zdi, da se bo brez tebe v našem življenju marsikaj spremenilo. V tem našem razmišljanju se moramo tudi kritično ozreti na prehojeno pot. Predvsem se moramo soočiti s spoznanjem, da bi v preteklosti lahko še več naredili, saj še nismo uresničili vsega tistega, kar smo sposobni doseči.
To spoznanje naj nam ostane obljuba in vodilo, ko se poslavljamo od tebe, dragi Marjan. Vtkano v spomin nate naj ostane naša trajna vez!
Sodelavci iz TOZD M KD Iskra Telematika Kranj
Upokojenci Avtomatike na izletu
Tako kot vsako leto smo tudi letos, 20. 9. 1984 bili upokojenci AVTOMATIKE povabljeni na srečanje in izlet v Dobrepoljsko dolino ter na ogled Iskrine TOZD Stikalni elementi Dobrepolje.
Po pozdravnem govoru direktorja TOZD TELA na Savski cesti Rudija Pirca in dobrodošlega zajtrka v obratu družbene prehrane smo z dvema avtobusoma odrinili skozi sivo in kislo jutro, a odlično razpoloženi v objem prelepe dobrepoljske doline.
Prvi postanek smo imeli pod Turjakom, na Raščici, pred spomenikom nabožnega pisatelja in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja. Mož da je kaj! Imel je za čuda pestro, razgibano in burno življenje. Čeprav več v tujini kakor doma, ni pozabil svoje ljube najožje domovine in rojstnega kraja. Saj je domovini Sloveniji daroval prvi tiskani slovenski knjigi: »Catechismusin der vvindiscbev Sprach« in »Abecedarium«. Nato še več katekizmov, a najpomembnejši »Katehismus z dvejma izlagama«.
Po končani razlagi in opisu o Trubarju — v bogati in zgoščeni obliki je prav lepo, kvalitetno in prijetno podal Edi Zgonc, ravnatelj šole v Dobrepolju, smo jo mahnili v Lašče v gostilno pri Kuklju na odlično pripravljeno malico.
Spočiti, podprti in dobre volje smo nato nadaljevali v Podsmreko, k rojstni hiši velikega slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Stritarja. Uspešen in rodovit možak. Saj je dal svoji deželi zvrhan koš lepih reči, kakor na primer pesmi »Dunajski soneti«, novele, povesti, romani (»Zorin«, »Gospod Mi-rodolski«, »Sodnikovi«) dramske prizore;
(Nadaljevanje na 8.strani)
Foto — KINO — AMATERJI!
Komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni konferenci DO Iskra Kranj in Fotokino sekcija Iskra pri FKK »JANEZ PUHAR v Kranju, prirejata v počastitev dneva republike:
12. Iskrino razstavo fotografij 6. Iskrino razstavo barvnih diapozitivov 10. Iskrin festival amaterskega filma Tema je prosta.
Pogoji za sodelovanje:
1.	Pravico sodelovanja imajo vsi člani SOZD Iskra.
2.	Vsak avtor lahko pošlje največ:
a)	10 fotografij formata 30 x 40 cm, ali izvedenke iz tega formata.
b)	10 diapozitivov formata 5 x 5 ali 7 x 7 cm — zasteklenih
c)	3 filme formata 8 mm ali super 8 mm.
3.	Žiriji bodo predložena samo tista dela, ki niso bila prikazana na Iskrinih razstavah in festivalih.
4.	Dela morajo biti označena z običajnimi podatki.
5.	Ocenjevale jih bodo strokovne žirije, katerih člani bodo določeni naknadno. Odločitve žirije so dokončne.
6.	Nagrade: V vseh skupinah (a, b in c) bodo dodeljeni:
—	zlata medalja za posamezno delo in kolekcijo,
—	srebrna medalja za posamezno delo in kolekcijo, —— bronasta medalja za posamezno delo in kolekcijo.
7.	Vsi avtorji bodo dobili katalog in priznanje za sodelovanje.
8.	Organizator se obvezuje, da bo s sprejetimi deli ravnal pazljivo, vendar ne odgovarja za poškodbe, nastale med transportom.
9.	Organizator si pridržuje pravico reproduciranja del za propagandne namene, ki sodijo v okvir razstav festivala.
10.	Rokovnik:
Sprejem del do	10.	11.	1984
ocenjevanje	15. 11. 1984
prireditev	27.	11.	1984
vračanje del do	10.	12.	1984
11.	Dela pošljite v varnih ovitkih na naslov:
Sindikalna konferenca DO Iskra KIBERNETIKA Kranj (za foto kino sekcijo Iskra), Savska loka 1, 64001 Kranj, ali jih oddajte članom izvršnega odbora.
Pripravljalni odbor
SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje strokovno usposabljanje po programu:
Optimiziranje in stroškovna kontrola proizvodnje
od 12. do 16. novembra 1984
V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja se, še bolj kot kdajkoli doslej, kaže potreba po obvladovanju proizvodnega procesa ter po stroškovni kontroli posameznih segmentov proizvodnje. Glavna poslovna usmeritev Iskre je izvozna usmeritev prestrukturiranega proizvodnega programa, doseganje ugodnejše akumulacije, zmanjšanje uvozne odvisnosti ter polna zaposlenost delovnega kolektiva.
Optimiziranje proizvodno-prodajnega programa po kriterijih poslovnosti, krmiljenje proizvodnje glede na tekoče rezultate poslovanjaj sprotno zasledovanje stroškov proizvodnje, kalkulacije stroškov z vidika poslovne strategije ter analiza vrednosti so elementi za doseganje začrtane poslovne poliike OZD.
Seminar je namenjen: planerjem, razvijalcem, tehnologom, računovodskim delavcem, vodjem del v proizvodnji ter ostalim, Id se pri svojem delu srečujejo z odločitvami v proizvodnji in s kreiranjem poslovne politike.
Udeleženci seminarja bodo prejeli gradivo kot pripomoček za samostojno delo na teh področjih; vključena bo tudi demonstracija računalniškega reševanja posameznih primerov.
VSEBINA: 1. Optimiziranje proizvodnje
2.	Stroškovna kontrola proizvodnje
3,	Analiza vrednosti
NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra. Izobraževalni center, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: Božo Lampič, dipl. ekon., Iskra KIBERNETIKA — DS ATS,-Kranj
ČAS IN KRAJ: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričelil2. XI1984 ob 9. uri v hotelu Transturist. Škofja Loka. Zaključek seminarja bo predvidoma 16.XI* 1984 ob 13. uri.
CENA: v ceno 15.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za ndvedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci seminarja v svojih TOZD oz. DSSS.
PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 5.XI. 1984nanaslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana. Trg revolucije 3, E-1 !, Sonji Vrhovec.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa B. Lampiču, tel.: št.: 064 28-269 ali v Izobraževalnem centru, tel : št.: 061 222-212.
Iz tujega strokovnega tiska
Ročni računalnik
Japonska družba Seiko instruments &e!ektronics je izdelala majhen računalnik, velik približno za štiri ploščine ročne ure, ki ga lastniki tudi nosijo skupno z uro okrog zapestja. Računalnik sestavlja 4-bitni mikroprocesor, 2-kilobitni »random access memory« in tri druga integrirana elektronska vezja, ki dajejo pomnilniško zmogljivost 2.000 besed ali 100	telefonskih številk. Na tastaturi
napisani podatki so vneseni v pomnilnik s pomočjo elektromagnetske induk-cije. S pritiskom na gumb se pokažejo uskladiščeni podatki na zaslonu tekočega kristala.
A + V + C
Več kot poldrugo leto se trudi japonska družba JVC (Victor company of Japan, Ltd.) z razvojem najvišjih tehnoloških postopkov na področju audio in video. Prizadevanja so sedaj rodila novo generacijo izdelkov, namenjeno zabavi kot tudi družbenim koristim.
Da bi uporabo audio in video izdelkov še bolj izkoristili, so izdelali v JVC nove računalnike, s katerimi bodo kombinirali audio in video izdelke. Koncept A + V + C je sedaj že stvarnost v številnih izdelkih, ki prihajajo na svetovno tržišče.
Ljubezenska pisma za vesolje
V ZDA že obstaja servisna služba, ki pošilja prek umetnega satelita poljubna sporočila zemljanov proti plačilu približno 10 dolarjev. Zasebniki, ki se hočejo povezati z oddaljenimi planeti v vesolju, predajo servisni službi do 25 besed dolgo sporočilo, ki ga le-ta emitira v smeri oddaljenega ozvezdja. Prejmejo pa tudi jamstvo, da bodo tekst oddali zunaj območja zemeljske ionosfere. S tem je nekako zagotovljena »nesmrtnost« oddanega teksta.
Strokovnjaki se seveda smejejo na ta račun in pripominjajo, da je povsem nemogoče vzpostaviti sleherni kontakt z nezemeljskimi bitji . z drugih ozvezdij, ker zagotovo angleščine tam nihče ne razume. Nekateri naročniki pa pošljejo svojih 25 besed kar na Venero. Večinoma so to kratka ljubezenska pisma. Zanimivo je še to, da je možno naročilo plačati kar s kreditno kartico.
Že 125 let vrtanja nafte
Dne 27. avgusta je poteklo 125 let, odkar se je rodila industrija anfte. Leta 1859 je namreč samozvani polkovnik Drake pri Titusvillu v Pensilvaniji izvrtal prvo uspešno vrtino za nafto. Pravzaprav je nemški profesor Hunaeus že dve leti prej vrtal v Spodnji Saški, vendar ni naletel na nafto. V zgodovini naftne industrije je zato ostal nekdanji sprevodnik železniškega spalnika Drake prvi vrtalec z rekordom 21 metrov globine.
Od tega časa je trajalo še 100 let, da je človeštvo pridobilo iz zemlje z vrtanjem prvo milijardo ton nafte, medtem ko je drugo in tretjo milijardo izvrtalo že v naslednjih desetih letih.
Danes črpa zahodni svet nafto iz globine do 5.000 metrov s 733 tisoč sondami, od tega 6 tisoč v Evropi. V 125-ih letih je človeštvo načrpalo 71 milijard ton, več kot 91 milijard ton pa je že odkritih rezrerv.
Odpornejši materiali
Potreba po kovinah, visokoodpornih proti koroziji, skokovito narašča. Za posebne namene so odkrili nerjaveče feritno jeklo, ki je proti materialom s kloridi posebno odporno. Kombinacija 28 % kroma, 4 % niklja in 2,5 % molibdena se je izkazala pri številnih praktičnih preizkušnjah. Mimo tega ponuja tudi visoke mehanične lastnosti, da se obdelovati in oblikovati s toplim in hladnim postopkom, vleči in variti. Jeklo z oznako »remanit4575 superfe-rrit« so- sedaj že patentirali v številnih zahodnoevropskih državah. Nova vrsta jekla je posebej primerna pri napravah za razsoljevanje morske vode, kemičnih aparatih in tudi v rudarstvu. Remanit 4575 je tudi že v jedrskih centralah, koder uporabljajo industrijsko vodo s solnimi raztopinami ali pa morsko vodo za hlajenje.
Tankerji z vodo
Ameriško konzultacijsko podjetje uresničuje naročilo iz Abu Dhabija, po katerem naj bi Filipinci redno vozili v Abu Dhapi sladko vodo, na povratku pa surovo nafto. Pogodba naj bi bila za obe strani zelo pomembna. Na več otokih filipinskega arhipelaga so močni izviri talnice, ki bi bila marsikje dobrodošla, zlasti pa v deželah Perzijskega zaliva. Sedaj vozijo prazni naftni supertankerji kot obvezni balast večinoma morsko vodo. Le-to naj bi sedaj nadomestila sladka, ki bi jo uporabili seveda samo za namakanje polj na Arabskem polotoku. V marsikateri državi Arabskega polotoka je sladka voda dražja od surove nafte in dosega v izjemnih primerih celo 60 dolarjev za tono.
Gume s plinom
Družba Continental se je po dolgoletnih brezuspešnih poskusih sporazumevanja z drugimi proizvajalci pnevmatik odločila, da bo nadomestila zrak pri polnjenju avtomobilskih gum s plinom. Novi plin za gume se imenuje »contiairsafe« (njegova sestava ni znana) in ima številne prednosti pred zrakom. Z zrakom pon jene pnevmatike kažejo v kritičnih situacijah celo katastrofalne posledice. Že pri majhnem podpritisku nastanejo pri hitri vožnji nepravilnosti, ki jih pozna sleherni izkušeni voznik.
Na temelju fizikalnih in kemičnih lastnosti ostaja pritisk v gumah, polnjenih s plinom, mnogo dlje konstanten — približno eno leto, kar nikoli ni pri pnevmatikah, polnjenih z zrakom. Razlog za uhajanje zraka je, da so plinske molekule pri contiairsafu mnogo večje, kot kisikove in dušikove. To preprečuje difuzijo na stenah zračnic. Nadaljnji vzrok za stalnost pritiska je tudi izredna kemična reaktacijska vztrajnost plina contiairsafe.
S plinom polnjene pnevmatike ponujajo tudi boljše vzmetne lastnosti, kar se kaže zlasti na slabih cestah. Edina slaba laštnost je ta, da polnjenje s plinom ni zastonj.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Udeleženci izleta upokojencev.
Upokojenci Avtomatike na izletu
(Nadaljevanje s 7. strani) kritike, esejistika ter pesmi in proz za otroke. In glej ga šmenta. Sedanja, svobodna in razvita dežela z vsemi svojimi forumi, telesi ter Zavodi za kulturno in spomeniško varstvo ne premore toliko denarja, da bi kulturno in spoštljivo ohranila njegovo rojstno hišico. (Vso mizerijo nam prikazuje slika).
Pa kaj bi tarnali nad tem? Mi smo na izletu in nam se mudi. Zato smo jo urno ubrah v Retje na obisk k Franu Levstiku, slovenskemu pisatelju, literarnemu teoretiku in kritiku ter očetu čudovitega »Martina Krpana«. Veliki mož se je spoznal na umetnost pisanja. Samo nekaj najlepših in najglav-nejših del: »Napake slovenskega pisanja«, »Popotovanje od Litije do Čateža«, »Pesmi«, drama »JUNTEZ«, »TUGOMER« in še mnogo drugega. Toliko lepega in zanimivega, a čas je tako neusmiljen. Kar hiti. Zato smo jo jadrno ubrah v Ponikve na ogled Delovno varstvenega zavoda, kjer pridno dela in ustvarja okoli sto telesno prizadetih ljudi — lažjih in težjih invahdov. Upravnik zavoda Franci Vehovar, čeprav tudi sam invalid, a zelo vitalen in tvoren nam je razkazal vse prostore ter proizvodnjo in način uvajanja invahdnih oseb v enakopravne člane naše socialistične in samoupravne družbe.
Zapustili smo Ponikve in jo mahnih v Videm, kjer nam je Edi Zgonc dokazal svoje kvalitete ter s sila prijetnim in izčrpnim opisom kraja in dogodkov iz bližje in daljne preteklosti popestril to prijetno popotovanje. Še vreme je postalo lepše in prijaznejše.
In končno zaključni del popotovanja. Prišli smo pred novo tovarniško stavbo TOZD — Stikalni elementi. Prav lep in prisrčen sprejem. Ob dobrodošlici direktorja TOZD Drobniča ter predstavnikov delavskega samoupravljanja nismo mogli prezreti brhkih, prijaznih ter prisrčnih deklet ob vhodu v stavbo. Vsak upokojenec je dobil simpatično darilce — »Ribniški pušeljc«, kozaršek korajže ter Iskrino značko z lepo razglednico Dobrepolja.
Po ogledu obrata ter srečanju z mnogimi znanimi in nasmejanimi obrazi smo odšli v lepo urejeno menzo, kjer se je začel zaključni del programa. Izdatno kosilo z dobro kapljico je ob prijetnih zvokih vsestranskega in neutrudnega godca odtajalo še zadnjega čemerneža, ga spravilo v dobro voljo in na plesišče. Ni kaj, tako bi se pa dalo živeti! In po vsem tem se človeku nehote vsili pomislek, da le nismo pozabljeni. Pridni dobrepoljski delavci so se izkazali. Prav lepo so nas sprejeli in pogostili. Veliko smo videh in spoznali, da je tovarna v pravih rokah. Krepko so poprijeli za delo in nadaljujejo, kjer smo mi prenehah.
Toliko prijaznosti, pozornosti in človečnosti so pokazali. Zato ni prav nič čudno, da žanjejo uspehe. Saj to zmorejo samo pravi in pridni ljudje. Za čudovito doživetje in prijetno počutje med pridnimi in simpatičnimi dobrepoljskimi Iskraši sta se gostiteljem zahvalila Pavle Sešek in Miloš Polimac.
Hvala vam tovariši Dobrepoljci, hvala Ti Edi ZGONC! Lepo je bilo pri vas. Postali smo bogatejši za prelepe spomine!
Miloš Polimac
Memorial Darineta Grgoviča v Šentjerneju
Občinska zveza telesno—kulturnih organizacij Novo mesto, NK Šentjernej in Iskra Šentjernej so sprejeli sklep, da bi vsako leto prirejali MEMORIAL Darineta Grgoviča, ki je bil velik športnik in organizator športnih srečanj v Šentjerneju.
V soboto, 13. oktobra 1984 so se srečale na prvem MEMORIALU ekipe: NK Šentjerneja, Iskre Šentjernej in DO Iskre iz Kranja. Srečanje je bilo namenjeno spominu velikega športnika in aktivnega delavca družbeno-politič-nega življenja v KS, v občini Novo mesto — pa tudi v slovenskem prostoru.
Minilo je leto dni, kar je umrl Darine Grgovič. Rojen je bil leta 1940. Po končani osnovni šoli je odšel v Maribor, kjer se je izučil za kovinostrugarja. Že v Mariboru je postal aktiven športnik, saj je igral v NK Železničar.
Pozneje se je zaposlil v domačem kraju, v Iskri. Ob delu je dokončal srednja tehnično šolo. Postal je zgleden delavec in izjemno aktiven druž-
beno-politični aktivist.
V svojem podjetju si je zato pridobil velik ugled in spoštovanje sodelavcev. Opravljal je številne družbene funkcije. Kot dober strokovnjak je bil vse do svoje smrti vodja konstrukcije. Imel je velike zasluge, da je naša Iskra postala močan partner na domačem in tujem tržišču. Bil je velik borec za interese delavcev. Zaradi osebne skromnosti, poštenosti in doslednosti je postal in ostal vzgled nam vsem, posebno pa še
f -
Dorine Grgovič.
Križanka za razvedrilo
VODORAVNO: 1. danski skladatelj nacionalne smeri (Carl, 1865—1931), 6. glavna sestavina opojnih pijač, 13. gorat otok na jugozahodu Škotske v zalivu Firth of Clyde, 14. starogrška pokrajina, 15. francoski kubist in teoretik umetnosti (Andre, 1885—1962), 16. osebni zaimek, 17. biološka skupina ljudi z določenimi značilnostmi, 18. krožni tok življenja v budizmu,'21. napetost vrvi (iz alpinističnega izrazoslovja), 22. kratica za »teniški klub«, 24. velika papiga z Nove Zelandije, 25. reka v severozahodni Nemčiji, dolga 371 km, 27. avtomobilska oznaka Kemptena, 28. Zevsov sin, eden od treh sodnikov v grškem mitološkem podzemlju, 30. grški pisatelj in pesnik, najpomembnejši med tridesetimi atenskimi tirani, 33. zdravilna travniška rastlina grenkega okusa, 35. avtomobilska oznaka Kranja, 36. plitvo stepsko slano jezero v SZ vzhodno od Volgograda, 39. mestece'v Sremu na južnem podnožju Fruške gore, 41. mesto v ljudski republiki Kongo (Bra-ziville) nedaleč od atlantske obale, 42. okenska zastornica, 43. pojem iz geometrije.
NAVPIČNO: 1. kraljevič iz indijskega epa »Mahabharate«, 2. na obeh straneh mastno strojena koža divjadi, 3. grški bog ljubezni, 4. vojvodinski pesnik in pisatelj (Ištvan »Sivi dnevi«), 5. posnetek, fotografija, 6. mesto in reka na severu Norveške, znana po odličnih lososih, 7. francoski departma z glavnim mestom Orleans, 8. kratica za »konjeniški klub«,9. britanski strokovnjak za prehrano, Nobelov nagrajenec za mir leta 1949 (John Boyd), 10. jezikovni izraz za pojav, da sta v besedi ali med besedama dva samoglasnika zaporedoma, zev, 11. krajevno omejen del prometne poti, 12. francoska filmska igralka (Barbara), 19. prejšnji predsednik republike Libanon (dr. Elias), 70. glavno mesto severnofrancoskega departmaja Somme z znamenito katedralo, 22. okrog 600 km dolga reka na severnem podnožju Kavkaza, pritok Kaspijskega jezera, 23. manjša soba v kmečki hiši, 26. skok, prosti premet, 29. poljsko podjetje za proizvodnjo in distribucijo filmov, 31. prebivalka evropske otočne države, 32. kontakt, spoj, 34. reka v južnem delu Anglije, 37. glavni pritok Rudolfovega jezera v Etiopiji,38. francoska filmska igralka s Korzike (Marie—Jose), 40. rimska še-stica.
1	2	3	4	5		5	7	8	9	10	11	12
13						14						
15						16		■	17			
		18			19			20	■	21'		
22	23	■	24--			■	25		26	■	27	
28		29	■	30		31				32		
33			34	■	35			36			37	38
39				40				41				
42								43 						
mlajšim, ki jim je vedno rad pomagal in svetoval.
Posebno aktiven je bil Darine na športnem polju. V Iskri je bil organizator športnih iger v Šentjerneju in tudi na ravni DO. Svoje športne sposobnosti je prenašal na mlajše. V KS Šentjernej je bil ustanovitelj NK Šentjernej ter njegov dolgoletni trener. Bil pa je tudi soustanovitelj ŠD Šentjernej. Dal je tudi pobudo za ustanovitev Društva prijateljev Olimpije. Ves čas je opravljal naloge sodnika — ter bil dolgoletni član IO NK Olimpije.
Darine Grgovič je poleg svojih službenih obveznosti vse svoje življenje posvetil športu!
Prehodni pokal DARINETA GRGOVIČA je prejela nogometna ekipa iz DO ISKRA Kranj. Podelila ga je Tončka Grgovič.
V četrtek, 18. oktobra 1984 pa je bila odigrana spominska tekma med NK Šentjernej in Olimpijo iz Ljubljane.
Franci Zičkar
DO — AVTOMATIKA
Kolesarska
transverzala
V praznovanje 35-letnice AVTOMATIKE smo se na zelo prijeten način vključili tudi kolesarji — rekreativci s kolesarsko transverzalo, ki nas je vodila mimo dislociranih enot naše delovne organizacije na relaciji	Ljubljana—Poljčane—Mako-
le—Novo mesto—Dobrepolje—Ljubljana.
Tridnevno kolesarjenje se je začelo pred centralno stavbo Avtomatike v Stegnah, kjer smo se ob spodbudnih besedah sodelavcev podali v megleno septembrsko jutro. Zaradi varnosti se je skupina 45 kolesarjev takoj razvrstila v disciplinirano kolono, katero sta vso pot spremljala dva avtomobila s prizadevno posadko spremljevalcev. Gosta megla nas je spremljala prav do Kamnika, kjer pa je bil naš trud krepko poplačan z jasnim nebom, toplim soncem in čudovitim pogledom na Grintavec. Vendar še preden smo se naužili vseh teh lepot, se je cesta na Črnivec »postavila pokonci«. Tu o zgledni koloni ni bilo več govora, saj jo je vsak po svoje grizel proti vrhu. Začeli pa so se tudi prvi defekti. Da zna Črnivec pokazati zobe, sem že slišal, vendar, da je tako strm pa si le nisem mislil.
Zato pa je navzdol proti Gornjem gradu toliko bolj letelo. V tem lepem kraju smo se za silo okrepčali, nato pa hitro nadaljevali, saj nas je tu dan čakal še lep del poti. Nazarje in Mozirje sta bila kar naenkrat za nami pa tudi klanec pred Titovim Velenjem nam ni predstavljal posebnega problema, saj smo bili že tako dobro ogreti, da so kolesa kar sama letela.
Pri Vojniku smo zapeljali na »staro štajersko avtocesto« in se čez številne klance mimo Frankolovega pretolkli do Slovenskih Konjic.
Tu so nas moči počasi zapuščale, kar pa sploh ni čudno, saj smo živeli ves dan le od laškega piva in narabutanih jabolk.
No, končno, Polčane so se pojavile na obzorju in nato še Makole. So pa tako daleč, da smo kar dvomili, če sploh res obstajajo.
Za grad Štatemberg, čisto blizu naše tovarne, nismo imeli več moči, od TOZD Programska stikala in Releji, ki izdelujejo v modernem obratu programatorje za pralne stroje Gorenje pa je najbolj zanimal obrat družbene prehrane, kar pa po 160 km kolesarjenja sploh ni čudno. Tu pa se je naša četa povečala za 5 zagrizenih Dolenjcev iz Novega mesta, ki so imeli ta dan tudi že kar lepo pot za seboj.
__________ZAHVALA_____________
Ob izgubi našega očeta
ANTONA DOBRINA
se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam Iskra Telematika TOZD MKD — vrtalnica, Iskra Kibernetika TOZD TSD — interni prevoz in TOZD Števci — trak T22 za podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč
sin Janez, hčerki Mimi in Tončka z družinami.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Lado Drobež (I.C.), Kazimir Mohar (Telematika), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Časopisne novice
Franc Baznik, direktor v TOZD HIPOT, Šentjernej, za Delavsko enotnost: »Dosegli smo dobre rezultate gospodarjenja v celoti. Zadovoljni smo s proizvodnjo, z rastjo produktivnosti, z osebnimi dohodki. Nikakor pa nam ni všeč dosežena raven izvoza na konvertibilno tržišče,' kjer precej zaosta-r jamo za načrti in tudi z nepokritostjo našega uvoza z izvozom. Za slabost štejemo tudi padanje ekonomičnosti pri poslovanju, padec rentabilnosti in slabo obračanje sredstev. To nam je pokazal pplletni periodični obračun in do konca leta se bomo temeljito trudili, da bi izboljšali rezultate v gospodarjenju.«
Stane Rostohar, vodja plana in analiz pa je dodal: »V prihodnje moramo mehanizirati montažne postopke, tako pri hibridnih vezjih, kot pri potenciometrih. Da bi v težkem gospodarskem položaju, ko je uvoz opreme omejen, dosegli ta cilj, smo nakupili samo osnovno opremo , Zraven pa smo »zaprosili« veliko strokovnjakov, ki bodo na temelju uvožene osnovne opreme razvijali lastne stroje in tudi postopke. Tujemu tržišču bomo ponudili tudi večji izbor naših vezij, osvojiti pa nameravamo tudi proizvodnjo displejev s tekočimi kristali.«
Kolektiv Iskrine TOZD Programska stikala in releji je praznoval 12. oktobra deseto obletnico ustanovitve. Od skromnih začetkov, z nekaj delavci v gradu Štatenberg, je ta kolektiv z zanimivim proizvodnim programom do danes zrastel v organizacijo s 330 zaposlenimi. Kaj ta tovarna pomeni za to, manj razvito področje občine Slovenska Bistrica, vedo predvsem domačini, ki so v tej sodobni tovarni v Makolah dobili tako rekoč prva delovna mesta v domačem kraju. Kolektiv dobro gospodari. Samo letos načrtuje za 2,4 milijona dolarjev izdelkov izvoza. Zdaj je sredi večje naložbe. Ko bodo dopolnili strojno opremo v vrednosti 135 milijonov dinarjev, bodo začeli izdelovati še dva nova releja. Izvozne rezultate bodo tako še povečali. Delo, Ljubljana.
Strela je udarila v zgradbo pošte v Vlasenici, kjer je Iskra montirala novo avtomatsko telefonsko centralo. Centrala je prekinila z delom in kot poročajo Večernje novine iz Sarajeva, so se razširili neuradni glasovi, da nova Iskrina elektronska centrala ne bo nikoli več delovala optimalno in, da bodo tudi poslej okvare pogostejše, ob pogoju seveda, če ne bo temeljito popravljena.
Zgradba pošte sploh ni ozemljena in centrala tudi sama ni zaščitena. Ko so Iskrini strokovnjaki prišli v Vlasenico, da odkrijejo in odpravijo napake, so se zelo začudili, kako to, da je komisija za tehnični prevzem odobrila prevzem celotnega poslopja in pričetek poslovanja. Škoda je sedaj večja od stroškov, ki bi jih imeli za zavarovanje celotne zgradbe.
VTskrini tovarni elektromotorjev v Idriji so izdelali milijonti stator kom-presorškega motorja letošnjega leta in s tem za 30 % presegli načrt. Milijonti stator so pričakovali šele novembra, izdelali pašo ga že 22. septembra. Ce bo tovarna do konca leta nadaljevala s takšno dinamiko, bo izdelala približno poldrugi milijon kompresorskih motorjev, ki so zelo iskani na domačem in tujem tržišču. Politika, Beograd.
Da bi El iz Niša dokončala gradnjo nove tovarne barvnih slikovnih cevi za televizorje, ji manjka še poldrugo milijardo dinarjev sredstev. V El so sprožili sedaj veliko akcijo za ta sredstva neobhodna za dokončanje pete stopnje gradnje tovarne. Tovarna naj bi izdelala na leto 350 tisoč barvnih slikovnih cevi. Po najnovejših pooatkih bodo porabili za gradnjo nove tovarne skupno 8 milijard dinarjev, oz. štirikrat več, kot je bilo predvideno v začetku. Če bo El uspelo dobiti manjkajoča sredstva, bo tovarna začela s proizvodnjo v sredini naslednjega leta. Ekspres, Beograd.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Prijazen sprejem in dober narezek sta nas kmalu spet spravila na noge tako da smo si ogledali še proizvodne obrate, se zahvalili za sprejem in se spet vrnili v Poljčane.
Tu deluje v obnovljenih prostorih stare zgradbe drugi del TOZD, ki izdeluje releje. Ker nas je počasi lovil že mrak, smo se po ogledu proizvodnje poslovili in nadaljevali pot mimo slikovite planine Boč in v zgodnjih večernih urah prispeli v Rogaško Slatino, kjer smo prespali.
Tudi drugi dan nas je pričakalo hladno in megleno jutro, vendar je glavno, da nismo imeli dežja, čeprav je bil napovedan. Sreča! Od naporov prejšnjega dne smo bili nekoliko polomljeni, zato se nam je pot čez Pristavo, Podčetrtek, Imeno do Kumrovca kar vlekla. Megla se je počasi dvigala z njo pa tudi naše razpoloženje. Po ogledu rojstne hiše Maršala Tita smo jo mahnili na Bizeljsko, kjer nas je klanec na Sveto goro kar dobro segrel.
Ker je vsakega klanca enkrat konec, se je tudi ta počasi spremenil v rahel spust in v slabi uri smo pri Brežicah že prečkali Savo.
Pasulj v Petrolovem motelu nam je dal novih moči, katere smo rabili za dolgo, ravno in enolično cesto do Otočca, kljub temu, da je vodila čez slikovite kraje pod zelenimi Gorjanci kot sta npr. Kostanjevica in Šentjernej. Nekateri pa le ne moremo pozabiti napake, da smo kolesarili mimo Gadove peči, kjer imajo najboljši cviček. In to pri taki žeji; škoda, pa drugič!
Druga etapa se je končala na Otočcu, kjer smo po večerji ob pivu še malo poklepetali o vsem, razen o specialkah, tabularjih in zobnikih ne — teh smo imeli že tako čez glavo. Kmalu smo odšli na zaslužen počitek
Tudi tretji dan se je meteorolog Miran Trontelj, na našo srečo seveda, zmotil pri napovedi dežja, saj nas je po Dolenjskem spremljalo suho vreme. Že po nekaj kilometrih kolesarjenja smo prispeli v Novo mesto, kjer smo na Bišljinu obiskali TOZD Napajalne naprave. Kot povsod so nas tudi tu lepo
sprejeli, nam razkazali obrat, da o okusni pečenki z mlinci sploh ne govorim. Po sle vesu smo nadaljevali pot čez Suho krajino — Straža, Žužemberk, Zagradec. Pa naj kdo pravi, da Dolenjska ni gričevnata —gor, dol, gor, dol do vasi Krka. Vredno pa je le bilo. saj sta nas vso pot spremljali zvesti spremljevalki — reka Krka in pesem o naši Lidiji, ki smo jo veselo prepevali, vendar le po klancih navzdol.
Razpoloženje se je z bližino zadnjega postanka stopnjevalo in ga tudi slaba in strma pot od vasi Krka do Dobrepolja ni pokvarilo. Da so nas prijazni dolenjski sodelavci iz TOZD Stikalni elementi toplo sprejeli se ve, da so nam pripravili dobro kosilo tudi, da pa nam je Tone Kastelic podelil spominske medalje in izvirna priznanja za prevoženo pot pa je bilo prijetno presenečenje za vse.
Najbolj vztrajni zasledovalec vodilnega spremljajočega avta pa je od svojih sovoznikov dobil pokal »auspuh«. To naj bi bil sicer prehodni pokal, vendar mislim, da bo kar ostal v trajni lasti. Še nekaj lepih slovenskih narodnih, skupni posnetek na dvorišču tovarne in že smo jo mahnili proti zadnji točki transverzale — Ljubljani.
Etapa res ni bila težavna, saj je vožnja p° turjaškem klancu navzdol pravi užitek. Prekolesarili smo še nekaj ravninskih kilometrov in ob začudenih pogledih mimoidočih zmagoslavno privozili po skoraj 400 km v Ljubljano.
Škoda, pa ravno v formo smo prišli! Pa še nekaj! Tone se je spet izkazal kot odličen organizator, samo da ne bo pozabil na obljubljene kolesarske majice. Naši zvesti spremljevalci v obeh avtomobilih so bili resnično zlata vredni, saj je prijetno voziti v prepričanju, da te spremljajo ljudje, ki ti ob vsaki nezgodi priskočijo na pomoč.
Največjo zahvalo pa so si zaslužili sodelavci iz temeljnih organizacij Avtomatike, ki so nas povsod prisrčno sprejeli in nam pokazali. da smo pri njih vedno dobrodošli.
Drugo jesen pa nasvidenje!
Tomaž Furlan
Kolesarji pred štartom.

<A
*
pl
Pr
»ed,
Jiut
!sPe:
11 p;
s
'kri
^ntr
M,
'V j
k
k
V
Pra
'"Po
«ios
k
k
ki
*e0
•lo r
kr
"i b
»nfe
"ni
”iu;
Mi 2
Ui
tem
%
ki
!lnčr
ki
Uo
ki
Un,
»ibe
k,
v;
I!
m*