NASA KOMUNA GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK Leto I. Ljubljana, 1. septembra 1961 Številka? ‘Beograd v dneh konference netilokovskifi držav Poslopje Zvezne ljudske skupščine v Beogradu se je v teh dneh spremenilo v najpomembnejše prizorišče sodobnega mednarodnega dogajanja. Sprejelo je nad 20 najvišjih državnih poglavarjev in šefov vlad s štirih oelin, ki kot predstavniki izven blokovskega sveta zastopajo nad 800 milijonov ljudi; izmenjujejo mnenja o vseh poglavitnih problemih in dajejo podobo sedanjim mednarodnim odnosom. Razpravljajo o poteh za odpravo obstoječih napetosti v svetu in o izhodu iz zagate, ki je vanjo zabredlo mednarodno živ ljenje. Realizacija družbenega plana za obdobje januar — junij 1961 Analiza o izpolnitvi družbenega plana za prvo polletje kaže, da bo plan za leto 1961 v glavnem Spolnjen in da bo v nekaterih postavkah celo presežen. Fizični obseg proizvodnje v indù-® t _r i j i ^ jg v prvem polletju v primerjavi z istini razdobjem lani povečal za 23<>/o in je letni plan izpolnjen 47o/o. Celotni dohodek v industriji je glede na letno predvidevanje realiziran 47o/o, kar pomeni povečanje za 16o/o napram istemu razdobju lanskega feta. Cisti dohodek v industriji se je povečal za 68o/0, 'fo je pretežno rezultat novih ekonom-j h instrumentov. Prispevek iz dohodka, ki ga Pijejo gospodarske organizacije je namreč za milijonov nižji od obveznosti iz tega naslova Za. joto I960. V celoti ostaja letos podjetjem 416 milijonov dinarjev čistega dohodka. Ker se je finančni obseg proizvodnje povečal ^j1 ~ 1 %> celotni dohodek za 16o/o, število zapo-B leni h pa zmanjšalo za 1,6 o/o, se je torej povečala udi produktivnost <1 e 1 a . Osebni mesečni dohodek izplačan v 11 e ta vr.esku se je na enega zaposlenega v povprečju povečal za 27%, seveda pa porast ni enak 1-,-eh podjetjih. Osebni dohodki so torej nara-^9no vezana v zalogah končnili iz- Koy, v nedokončani proizvodnji in v zalogah fovin ter materiana. 1'ako so se na primer za-°8e končnih izdelkov povečale za 21%. i. .. st) porast’e tudi obveznosti kupcev do v,)' JeLij. l e-te so znašale oh polletju 1404 mili-kar je za 311 milijonov več kot v istem . p1 la»u- Podjetja pa dolgujejo svojini dobavi-Luin " 'mhjonov, kar je za 103 milijone več Za kmetijstvo še ni mogoče dati ocene o izpolnjevanju plana za leto 1961, ki predvideva 9o/o povečanje proizvodnje. Ugotovimo pa lahko, da se za zdaj proizvodnja ugodno razvija, k čemur mnogo pripomore uvajanje sodobne agrotehnike, kooperacije in povečanje zemljiškega sklada družbenih posestev. Kooperacijska proizvodnja zajema za sezono 60/61 2384 ha zemljišč, od’ tega največ travnih površin. V zakup so kmetijske organizacije letos vzele 365 ha zemljišč in odkupile 170 ha. Podatki kažejo, da I>o plan odkupa in zakupa zemljišč od individualnih proizvajalcev, do konca leta, presežen. Stalež živine se je doslej v primerjavi z hunskim povečal za 17% in je na ekonomijah KZ sedaj v reji 360 glav goveje živine. Ob polletju lahko ugotovimo, da je kmetijsko zadružništvo letos doseglo nadaljnjo gospodarsko in organizacijsko okrepitev. Od nekdanjih trinajst KZ so ostale tri gospodarsko močne zadruge, ki so jamstvo za nadaljnji dvig kmetijske proizvodnje na našem območju. Plan poseka za gospodarsko leto 1961 je doslej realiziran 60o/o. Dobava lesa za industrijo je v začetku !e:a nekoliko zaostala, zdaj pa se že giblje v planiranih okvirih. Gojitvena cela v celoti niso bila realizirana, to pa zaradi pomanjkanja sadik. Prihodnje leto bo s pomočjo drevesnice n« Igu, ta problem odpravljen. Dokončana je nova cesta na Krim v dolžini 3300 metrov; sicer pa je rekonstrukcija in gradnja novih cest v zaostanku — zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Z gradbeništvom se ukvarja na našem področju eno gradbeno podjetje, eno montažno podjetje in štiri projektantska podjetja. Letni plan celotnega dohodka je v prvem polletju izpollnjen s 55<% in je povečan napram letu 1960 za 32o/o, čisti dohodek pa ee je povečal za 35o/o. Vsa podjetja zaposlujejo 729 ljudi, kar je prav toliko kot leta 1960. Promet v trgovini je znašal 3701 milijon dinarjev in je torej letni plan izpolnjen 50o/0. Povečal se je čisti dohodek podjetij, povečali so se ]>a tudi osebni dohodki delavcev — v povprečju za 13 o/o. V trgovinski li obratih se je promet povečal za 36% in je letni plan dosežen s 60o/0. Na IVAN ROME predsednik Občinskega ljudskega odbora Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik so v soboto 19. avgusta 1961 izvolili za novega predsednika občinskega ljudskega odbora tovariša Ivana Rometa. Novi predsednik je preživel otroška leta pri starših v Volavljah. Že kot 15-!etni mladenič je v mesecu marcu 1943. leta spoznal okupatorjevo nasilje ter pričel aktivno sodelovati v NOV. Kljub temu, da ga je revolucionarna pot odtrgala od doma v zgodnji mladosti, je takoj po vojni nadaljeval oporoko svojih tovarišev, ki so dali svoja življenja v borbi proti okupatorju. Neumorno je delal za boljše življenje in za socialistično preobrazbo delovnega človeka na vasi. Pot ga je zanesla tja v prekmurske vasi, kjer je pomagal k napredku v Mursko-soboškega okraja. Bil je v službi na OLO, nato pa na okrajnem komiteju ZKS. Od tam je odšel na novo službeno mesto na Centralni komite ZKS. Željan uka, ki ga zaradi vojne ni mogel pridobiti, se je posvetil študiju, nakar je bil kratek čas na službovanju v kraju Šentjošt nad Horjulom. Pa tudi tam ni mogel pridobiti tisto, kar si je želel, zato se je odločil, da bo usmeril svoje sile na področje gospodarstva. Po nadaljnjem dvoletnem študiju, ki ga je uspešno dokončal, je odšel na novo službeno mesto za direktorja Kmetijske zadruge Dobrova pri Ljubljani. Na seji ObLO je odborinik tovariš Mihevc v imenu desetih odbornikov predlagal, da naj bi namesto Ignaca Voljča, ki je s 1. junijem 1961 odšel na novo cle'ovno mesto za direktorja Ljubljanskih opekam, izvolili za predsedniku Ivana Rometa. Odborniki so predlog soglasno sprejeli. Tovarišu Rometu želimo na tako odgovornem mestu veliko uspehov, v prizadevanjih, da bi se s skupnimi napori še bolj razvila naša občina na vseh področjih, kajti le to je predpogoj za blaginjo delovnega človeka. porast prometa je vplival v precejšnji meri dvig oe|n. Delovna siki se je povečala za 33 oseh in je sedaj v gostinstvu zaposlenih 157 ljudi. Osebni dohodki znašajo 16 o/o prometu. Za sklade je pa ostalo le 4 milijope dinarjev. Obrtna podjetja so bila lani pavšalizi-rana. Po novih kriterijih je 18 podjetij prešlo na redni obračun, 15 pa jih je ostalo na pavšalnem obračunu. Tudi obrtna podjetja so presegla [volle tuie obveznosti in so izpolnila let!« plan s 55o/o. V vseh obrtnih podjetjih se je povečal osebni dohodek. V [vodjetjih z rednim obračunom kar za (Nadaljevanje na 2. strani.) Realizacija družbenega plana (Narfaljt va ije s 1. strani) 49«/o. Obrana podjetja, ki so preda ina redini obračun so zašla v nekatere težave, ki jili bo treba v drugem polletju odpraviti. Investicij e v š o I s t v u Nadaljuje se gradnja osnovne šole na Brezovici in kaže. da bodo učilnice usposobljene do pričetka šolskega Leta 1961/62. $ tem bo odpravljena tretja izmena. Pri šoli Vrhovci sta v gradnji dve učilnici in prostor za tehnični pouk. Gradnja bo dokončana do začetka novega šolskega leta. / Za dograditev šole v Trnovem in šole ,.Oskar Kovačič«, bi bilo potrebnih še 17;» milijonov. Nadaljevanje je odvisno od finančnih sredstev, ki jih seveda ni dovolj na razpolago. V adaptaciji sta šoli na f,gu in Prererju. Z adaptacijo šole pa Igu bo nesen problem četrte izmene, ko bo pa opravljena nadzidava strelskega doma. ho pa rešeno tudi vprašanje tretje izmene. V Preserju bo z adaptacijo rešena tretja izmena. S j) or tini objekti: kopališče Kolezija je v grobem dograjeno. Nadaljnja gradnja je ustavljena dokler se ne najdejo nova sredstva. Za dograditev športnega parka Svoboda je potrebnih še šest milijonov. Zn športni park Rudnik je bilo doslej investiranih 12 milijonov. Na področju urbanizma potekajo dela normalno. Narejen je že zazidalni načrt za komplekse med železniško progo in Gradaščioo oh Tržaški cesti in urbanistični načrt za Mirje in Krakovo. Kazein tega so izdelani tudi zazidalni pačrti za posamezne sektorje. Gradnja stanovanj poteka v okviru družbenega plana. Na novo je v gradnji 84 stanovanj družbenega in zadružnega sektorja. V prvem polletju je bilo dograjenih 299 stanovanj in 27 samskih sol). V gradnji pa je še 430 stanovanj in 345 sob. V prvem polletju je bilo za vzdrževanje cest, pločpikov in poti v parkih porabljenih 4205 m3 gramoza. Popravljenih je bilo pet mostov. Rekonstrukcija cest je v teku v Tobačni ulici, Oražmovi, Postojnski, Škrabčevi. Idrijski in Oslavijski ulici. Skupna površina cest v rekonstrukciji znaša 11.735 m2, vendar nekaterih ne bo mogoče dokončati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Dokončno pa je bila obdelana dovozna pot na Kurešček. V letošnjem letu sta bila dograjena vodovoda na Rutajnovi in Ljubgojni v skupni dolžini 6500 metrov. Mestni vodovod je opravil nekatera dela na konzumnem vodovodu v Škofljici. Izvršil je napeljavo cevovoda po Škrabčevi cesti in Cesti 6 v Rožni dolini. Ni še dokončan vodovod na Brdu in odcepi na Vrhovcih. V Vnanjih goricah se pripravljajo na gradnjo — prav tako na Igu. Gradijo vodovod Preserje-Podpeč in sicer iz sredstev krajevnega samoprispevka in s sredstvi posojila v znesku 7,700.000.— dinarjev. Tudi vodovod Dobrava in Za žar financirajo iz sredstev krajevnega samoprispevka. P rota č un Proračunski dohodki so oh polletju realizirani z 38,7o/o. Trenutna situacija kaže, da bodo nekatere postavke prekoračene, nekatere pa verjetno ne bodo izpolnjene. Proračun bo ob realizaciji dohodkov po predvidenem planu razpolagal s 725 miljjani. V tem okviru se morajo gibati tudi proračunski izdatki. Rob je povezan z Ljubljano Davna želja prebivalcev Roba je izpolnjena. Uvedena je avtobusna proga Rob—Lašče—Ljubljana. Avtobus vozi ma tej relaciji enkrat na dan ob nedeljah pa dv akrat na dan. S tem je omogočen udobnejši prevoz delavcev v Lašče iu v Ljubljano, pa tudi otrokom bo odslej olajšano obiskovanje osemletke v Laščah. KO SZDL se je že lotil zbiranja sredstev za garažo, ki jo bodo dogradili do 15. novembra s samoprispevki državljanov. Garaža bo zidana, dolga ho 15 metrov in široka štiri metre. Tudi za šoferja so na Robu že uredili primemo stanovanje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Zakaj ekonomske enote? USTANOVITVI NAJ SLEDI ORGANIZACIJSKA IN MATERIALNA OKREPITEV Na vseh področjih dejavnosti moramo iskati vedno nove in nove načine, kako izboljšati organizacijo dela, tehnološki proces proizvodnje in končno še bolj izpopolniti sistem nagrajevanja neposrednih proizvajalcev. Ema od najhitrejših poti za rešitev navedenih problemov’ je brez dvoma decentralizacija delavskega samoupravljanja. Ne bi sicer mogli trditi, da z delom obstoječih organov, to je delavskih svetov' (DS) in upravnih odborov (UO). nismo zadovoljni in da ne delajo dobro. Nasprotno. Ti organi samoupravljanja so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so vredni svojega obstoja, saj so popolnoma upravičili zaupanje svojih volivcev — proizvajalcev. Vendar, če malo globlje posežemo v v prašanje, ugotovimo, da pravzaprav ni DS tisti, ki je poklican biti nosilec delavskega samoupravljanja, pač pa je to celoten kolektiv. Kot rečeno, dela in aktivnosti DS ni mogoče zanikati, moti pa odločno prenizko število ljudi, ki so neposredno vključeni v samoupravo. Naj v ilustracijo navedem samo par. sicer suhoparnih, vendar dovolj zgovornih številk: V večjih kolektivih naše občine (okoli 500 zaposlenih) je voljenih v DS komaj 6 o/o v seh zaposlenih ali vsak osemnajsti proizvajalec. \ srednje ve'ikih (od 50—150 zaposlenih) kolektivih je voljenih v DS 17% vseli zaposlenih, ali vsak šesti proizv ajalec. Vsiljuje se v prašanje zakaj hi moral biti proizv ajalec, ki dela v večjem podjetju glede samouprave zapostavljen nasproti tistemu, ki je v srednje v elikem ali pa manjšem podjetju, kjer vsi zaposleni neposredno upravljajo. Ce pa k temu dodamo osrednje dejstvo, da so razen nekaterih ljudi iz strokov nih služb v upravi le proizvajalci tisti, ki najbolje vedo za pomanjkljivosti na delovnih mestih. Svoje delovno okolje pač najbolje poznajo in zato prav oni lahko pripravljajo kon-struktiv ;:e p re Roge za razne izboljšave. In prav tu je tudi odgovor, zakaj decentraliziramo delavsko samoupravljanje. Menim pa. da hi bilo nesmiselno in brezglavo iti v decentralizacijo delavskega samoupravljanja, če ob izvolitvi obratnih’ delavskih sv etov in svetov’ ekonomskih enot ne hi imeli resnega namena storiti še nekaj nadaljnjih korakov. ; Ti organi, ki so poleg centralnega delavskega sveta ponekod že izvoljeni, bi bili dejansko samo na papirju, če jim :ic hi dali istočasno tudi materialne osnove za samoupravo. Nujen je namreč prehod na poslovanje in na delitev dohodka po ekonomskih enotah. /Ze na raznih posvetih s predstavniki gospodarskih organizacij je bilo čutiti, da pojem ekonomskih enot še ni razčiščen in da dostikrat nekateri uslužbenci podjetij nekako istovetijo ekonomske enote z obračunskimi. Mnenja sem. da bodo tam, kjer jim je uspelo opredeliti posamezne dejavnosti in so že uvedli obračenske enote, s pomočjo obratov nega knjigov odstv a, brez težav prešli na poslovanje po ekonomskih enotah. Eno je gotovo, tam kjer računovodska služba ni ažurna, bo težko vpeljati ekonomske enote. Osnova zanje je namreč docela jasen pregled nad poslovanjem posameznih dejavnosti. Potrebni pa so tudi ceniki del s solidno kalkulacijo in z ovrednotenjem posameznih del. Kako daleč smo z ustanav ljanjem ekonomskih enot v’ naši občini? V Tobačni tovarni so bili sprva mnenja, da bi bilo dobro formirati ekonomske enote na vsakih toliko in toliko zaposlenih. Bele nedavno pa so temeljito ločili dejavnosti in pričeli bolj resno obravnavati vprašanje ekonomskih enot. i LIP Podpeč se je sindikalna podružnica z. vso vnemo lotila problematike ekonomskih enot. Predsednik podružnice meni, da še nikoli doslej niso tako zares jemali reklamacij obešalnikov iz Zahodne Nemčije, kot zdaj, ko poslujejo po ekonomskih enotah. V Tovarni ,,Ilirija« sicer trdijo, da imajo formirane nekakšne obračunske enote višjega tipa, vendar dobi človek vtis, potem ko prebere njihov pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, da je pravilnik izredno kompliciran in da ga (obsega približno 40 strani) vsaj 80o/o članov kolektiva ne razume. Pozitivno pa je, da so tam prvi izdelali osnutek pravilnika in da so delavci pričeli resno razprav ljati o prekomernih nadurah. Problematiko so začeli, obravnavati tudi v Ljub- ljanskih opekarnah, v Utensiliji, Telmogradu, Kovinski industriji Ig, v Elektroprenosu in še v nekaterih podjetjih. Povsod pa delavci decentralizacijo samouprav-Ijainja in uvedbo ekonomskih enot pozdravljajo in tudi razumejo, da je cilj vse akcije večja produktivnost dela. Le-ta pa je solidno jamstvo za večje osebne dohodke in za viden dvig živ ljenjske rav|ni. / Mnenja sem, da za zdaj ne hi bilo nujno formirati ekonomskih enot v upravah podjetij. Razne službe v upravi inaj bi imele položaj serv isa za vse ekonomske enote podjetja. V tistih podjetjih, kjer so že izvedli decentralizacijo delavskega samouprav Ijapja, je treba zdaj dati novo nastalim organom materialno osnovo; izdelati pa je tudi treba pravilu o pristojnostih centralnih samoupravnih organov in o pristojnosti ekonomskih enot. Tam, kjer še niso tako daleč pa je treba čimprej vpeljati poslovanje po ekonomskih enotah. Brez izjeme pa bodo povsod morali izdelati pravilnike o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Pri tem delu bodo morale tudi sindikalne podružnice odigrati svojo vlogo. .1 o ž e Mesarič ; IZLET ZA PIONIRJE IZ ROBA Občinski odbor društva prijateljev mladine je minuli mesec priredil pionirjem iz. okolice Roba prijetno presenečenje. Z udobnim avtobusom je nad petdeset otrok iz Roba, Velikega Osolnika in Mohorij odpeljal na enodnev ni izlet na morje. Med potjo so si ogledali Postojnsko jamo in Piran, v Ankaranu pa se je marsikateri od njih prvič osv ežil v slani vodi! Vodi 50 let v kvaliteti PODJETJE „ŽIČNICA“ OD USTANOVITVE DO DANES Podjetje „Žičnica“ je bilo ustanovljeno v tistih kritičnih časih, ko smo se morali zaradi gospodarske blokade držav Imformbiroja upirati zgolj na svoje gospodarske zmožnosti in sposobnosti. Takrat še nismo imeli takih možnosti, da bi lahko izvažali stroje in surovine, saj smo morali vse to sami uvoziti za tovarne in podjetja, ki smo jih takrat komaj postavili na noge. Mogoče je bil les tedaj edini izvozni artikel, ki smo ga lahko pogrešali. Zaradi pospešene eksploatacije naših gozdov f. Dvovaljčni brusilni stroj za brušerj i v lesni industriji pa se je rodilo neb roj tehničnih problemov, ki jili je bilo treba reševati hitro in elastično. Vsekakor je transport v gozdarstvu delal naj večje probleme, izdelati je bilo treba vrsto (naprav za mehanizacijo gozdnega transporta, skrbeti za vzdrževanje teh naprav, pa tudi v obratih za predelavo lesa je kila vrsta problemov pri vzdrževanju zastarele strojne opreme. V Sloveniji takrat nismo imeli podjetja, ki bi skrbelo za vse te naloge in zato je Predsedstvo vlade LRS dne 11. marca 1950 izdalo Odločbo o ustanovitvi mehaničnega podjetja lesine proizvodnje in od takrat štejejo v ,,Žičnici« ta dan za rojstni dan podjetja. Začetek je bil težak. Delati so morali le na štirih strojih, imeli so svoj avto ter zraven orodje za popravila avtomobilov. V začetku so bili tudi v neprimernih prostorih. Kljub temu pa je podjetje kaj kmalu razvilo svoje dejavnosti. Že v jeseni tega leta, ko so izvolili svoj prvi delavski svet, so montirali, preizkušali in popravljali mehanična sredstva za transport lesa (dvigala, traktorje, vcriž|ne žage, transporterje, vlačilce itd.) in stroje za obdelavo lesa. Izdelovali so tudi motorje in prototipe omenjenih mehaniziranih sredstev. Delavski svet podjetja je začel razmišljati o smotrnejši organizaciji ter o jasnejši dejavnosti podjetja. Člani kolektiva so skušali najti razne vire, da bi izpopolnili svoj strojni park. Kmalu jim je uspelo kupiti skoraj kompletno garnituro kovinsko obdelovalnih strojev. Poslovno leto 1960 se je v ,,Žičnici« odvijalo v znamenju nadaljnje krepitve in utrjevanja pro-izvodnega programa, kakor tudi v znamenju nadaljnjega, znatnega [»večanja obsega proizvodnje. Vrednost realizirane bruto proizvodnje je na enega zaposlenega delavca narastla od 2,318.000 dinarjev v letu 1959 na 2,803.000 dinarjev, v letu 1960 kar pomeni za 20,9o/o. Razumljivo je, da je to povečanje nastalo tudi zaradi povečanja delovne sile, vendar je kljud temu proizvodnost podjetja narasla po količinskih pokazateljih za približno 18,8o/0. Ti podatki kažejo, da so bila sredstva, ki so bila vložena za delno rekonstrukciijo tovarne, dobro naložena. K povečanemu obsega proizvodnje je pripomogla tudi razširitev in utrditev kroga njihovih kooperantov, ki jim izdelujejo projekte za „EIektro-opnemo“ i|n razne livarne. V letu 1960 sta bila izdelana dva prototipa novih strojev, ki jih bodo proizvajali letos. To sta: dvovaljčmi brusilni stroj za brušenje v lesni industriji in pa mala smučarska vlečna žičnica. Za oba izdelka je na tržišču veliko zanimanje. Prav tako je bila lani izdelana tehnična dokumentacija za avtomatski polieni stroj, ki ga bodo predvidoma začeli izdelovati še letos. Kolektiv podjetja „Žičinica« ima še velike načrte pri utrjevanju svojega razvoja. Se naprej bodo izboljševali in utrjevali tehnološke postopke za izdelavo svojih izdelkov. Vzpostavili bodo boljšo organizacijo dela (planiranje, evidenca, priprava materiala itd.).. Proizvajati bodo začeli sodobno konstruirano opremo za lesno industrijo in transport. Sklenili so, da bodo vsako leto izdelali enega ali dva prototipa. Že zdaj imajo v načrtu izdelavo popolne avtomatizacije visoko turnega nadmiznega rezkarja, izpopolnitev visokotunnega miznega rezkarja, izdelavo visoko turnega d vo vre tenskega kopirnega rezkarja, izdelavo kopirnih karusel rezkarjev, stroj za poliranje velikih površin (prvi prototip bo razstavljen že na jesenskem Zagrebškem velesejmu), kontaktne brusilne stroje za velike površine, stroj za nanašanje laka, za izdelavo ovalnih čepov in seveda pripadajoči stroj za vrtanje ovalnih lukenj ter mali štiristranski skobeljn stroj. Predvidoma bodo ta načrt izpolnili do leta 1965. Seveda bodo nadaljevali tudi z začeto rekonstrukcijo tovarne. Današnji prostori, ki so deloma tudi v raznih pro-vizorijih, so postali za vse bolj razvijajoče sc podjetje premajhni. Radi hi se preselili iz sedanjih prostorov v pove, sodobnejše in svetlejše. Želijo, da hi jih pri tem podpirali tudi pristojni činitelji. Zaradi pomanjkanja delovne sile bodo poskušali organizirati ločen obrat izven Ljubljane, v takšnem kraju, kjer bi bilo dovolj delovne site. Podjetje ho še letos kupilo štiri stanovanja za svoje delavce, pomagalo pa bo tudi pri gradnji individualnih stanovanj. Svoje izdelke prodaja podjetje tudi na zunanjem. trgu. Posebno v Indiji, Italiji in Braziliji se čedalje bolj zanimajo za njihove izdelke. Za Ipdijo so lani napravili osem strojev, ki jih bomo poslali verjetno že do konca junija leta 1961. Za izvoz strojev imajo sklenjeno kolektivno pogodbo s podjetji „ijnvest-Iniport«, Beograd, z „Jugotehno«, Beograd in z „Mašinoimpexom " iz Zagreba. tega terena, v klubskih prostorih doma pa bi našli prijetno razvedrilo vsi prebivalci z območja skupnosti. Naloge, ki si jih je zadala skupnost so zahtevne in težke, vendar jih bo ob izdatni podpori družbenih, političnih in gospodarskih organizacij mogoče uresničiti. Bevk Z ZADNJE SEJE 10 , OBČINSKEGA ODBORA SZDL Na zad|nji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL je bil sprejet program dela občinskega odbora SZDL za bližnje obdobje. Tako bo že predvidoma v septembru plenum občinskega odbora SZDL. ki bo obravnaval vprašanje razvoja industrije jia področju mesta Ljubljane in o položaju obrtništva v novem gospodarskem sistemu. Nadaljnji plenum občinskega odbora SZDL bo obravnaval vprašanje šolstva v zvezi z zakonom o 1'inamsiranju šolstva. Na širšem posvetovanju bo občinski odbor SZDL obravnaval še v prašanje stanovanjske gradnje in pa razvoj telesne vzgoje v naši občini. Izvršni odbor je že imenoval nekatere komisije, ki bodo zbraie potrebne podatke in pripravile material za posvetovanja. ŽE LETOS CESTA ROB—ZAPOTOKV Zelja prebivalcev' Roba, da bi bili čim bolje povezani z Igom in Ljubljano, b overjetno že letos uresničena. Že v prihodnjih dneh bo občinski ljudski odbor poslal na traso tehnika, ki bo ugotovil, kje bo lahko šla trasa nove ceste po stari poti im kje bo treba bolj zavihati rokave in utreti pot novi cesti. S skromnimi 5(1 tisočaki, ki krajevnemu odboru še manjkajo, in za katere bodo zaprosili na ljudskem odboru, se bo velika želja prebivalcev Roba in okolice uresničila. Pravijo, da bodo kot doslej večino zemeljskih del opravili s prostovoljnim delom. Dosedanje delo in načrti „Milan Česnik" Na območju, ki ga meje Tobačna, Aškerčeva in Gorupova ulica ter železniška proga Ljubljana —Trst in Gradaščica do Vrhovnikov« in Ro-hemčkove ulice, je bila koncem leta 1959 ustanov-Ijena stanovanjska skupnost ,,Milan Cesnik« — teren Tobačna tovarna. Cilj je bil, uresničiti neposredno upravljanje držav ljanov pri urejanju zadev s komunalnega in socialnega področja. In 2uaj prebivalci sami ali po svojih izvoljenih predstavnikih odločajo o ureditvi naselja, organizi-1'amju otroških ustanov in igrišč, o graditvi novih objektov družbenega standarda — o stvareh, ki Neposredno koristijo prebivalcem. Seveda začetek ni bil lahek. Pri svetu stano-'anjske skupnosti so formirali razne komisije, kot "a primer komisijo za ureditev naselja, za tehnične servise in za otroško in socialno v arstvo. Najprej so ob materialni pomoči Tobačne to-vanne, Elektrogospodarske skupnosti Slovenije in fizikalnega inštituta ,,Jožef Stefan«, ustanovili servisno pralnico v Oražnovi ulici. Opremljena je 2 dvema pralnima strojema, s centrifugo in su-àilnini strojem tako, da se lahko v njej opere do 50 kg perila dnevno. Investicije so bile velike, 'emdar pralnica jii dosegla pričakovanega uspeha. Istočasno kot pralnica je bil pri stanovanjski 8kupmosti ustanovljen knjigovodski servis, ki je prevzel od likvidirane stanovanjske uprave ObLO Vič v uprav ljanje hiše splošnega ljudskega premoženja, v katerih ni bilo mogoče ustanoviti hišnega 8veta. Razen tega je servis vodil knjigovodstvo tl,di im ostale stanovanjske skupnosti im območju (>bLO Vič-Rudnik, ki zaradi majhnih sredstev ni-Niajo lastnih usluzhcmev. Zdaj knjigovodski ser-'is opravlja finančne posle za hišne svete ter 'odi celotno knjigovodstvo za stanov anjsko skupnost in njene servise. Julija letos je bilo odprto novo kopališče v Zdravstvenem domu Vič. Kopališče je lepo ure-jemo in ima 16 prh. V njem se lahko okopa do dbO ljudi dnevno. Razen zaprtega kopališča v Zdravstvenem domu je stanovanjska skupnost prevzela tudi letno kopališče Kolezija. Čeprav se Stanovanjske skupnosti je letos urejevanje kopališča zavleklo pozno v kopalno sezono, m bilo mogoče končati vseli del tako kot je bilo zamišljeno, zmanjkalo pa je tudi sredstev. Vendar pa organi skupnosti upajo, da bo do prihodnje sezone kopališče dobro pripravljeno za počitek in razvedrilo delovnega člov eka. Ker je na območju skupnosti veliko povpraševanje po obrtnih uslugah za popravilo hiš, je stanovanjska skupnost uredila mizarsko delavnico ter organizirala kleparski servis. Ker sc ho z gradnjo novih stanovanjskih blokov število prebivalcev znatno povečalo, je že sedaj treba misliti (na otroške varstvene ustanove ter otroška igrišča. Sedaj j ni na tem območju nobenega otroškega vrtca niti otroškega igrišča. Svet stanovanjske skupnosti je že večkrat razpravljal |na svojih sejah o tem perečem vprašanju, prav tako pa je otroško varstvo predmet vseh razprav na zborih volivcev. ObLO Vič je sicer skupnosti dodelil vilo na Bičevju 13, ki jo bodo že sredi prihodnjega leta preuredili v otroški vrtec, če 1» gradnja stanovanjskih blokov v okolici letos končana. Bodoči vrtec bo sprejel okoli 60—70 otrok, kar pa še 'zdaleč (ne zadošča. Treba bo urediti tudi več dnevnih zavetišč za otroke v samih blokih pa tudi otroško igrišče. Ne smemo dopustiti, da se otroci igrajo na ulici, kjer so v nenehni živ ljenjski nevarnosti. Skupnost je skušala zainteresirati podjetja, ila hi s finančnimi sredstvi prispevala svoj delež za ureditev otroškega varstva, vendar akcija ni uspela. Podjetja na prošnje niti odgovorila niso! Ker v naselju zaradi strnjenosti hiš ni mogoče urediti kakšnega večjega igrišča, se je stanovanjska skupnost skušala dogovoriti z nekaterimi drugimi skupnostmi, da hi |na področju oh Gradaščici uredili večje igrišče. Žal je pri tem naletela na nerazumevanje. Prostor pa je primeren; je odmaknjen od mest-nega hrupa in prahu in vendar je skoraj v centru mesta, tako da hi lahko služil večjemu območju Ljubljane. Razen utrjevanja servisne dejavnosti in organiziranja otroškega varstva, namerava skupnost \ prihodnjih letih graditi tudi dom skupnosti. \ njem bodo dobile prostore politične organizacije Proizvodnja in usposabljanje novih površin Razgovor z direktorjem posestva Barje Mnogim našim občanom in tudi ostalim Ijubijamčanom že ob besedi Bar je, nekako zastane misel. To je „marost!S poln vode in neplodne zemlje, ki so ga že za casa Avstro-ogrske države skušali usposobiti — vendar brez uspeha. Napori — še posebej v zadnjih letih, pa vendar že kažejo določene uspehe v boju za rodovitnost teh neugnanih vodnih površin, za dobro rodovitnost črne barjanske zemlje. 1. Prvo vprašanje, Id smo ga zastavili direktorju kmetijskega posestva Barje, se je glasilo takole: Prosimo vas, da nam s konkretnimi rezultati prikažete uspehe posestva „Barje ' pri usposabljanju zamočvirjenih zemljišč in spregovorite o rodovitnosti zemlje. Usposabljanje ljubljanskega barja za kmetijsko proizvodnjo traja že stoletja. Največje delo je bil izkop Gruberjevega kanala v 18. stoletju, ki je Barje rešil trajnih poplav in omogočil začetek kmetijskega izkoriščanja. Zaradi slabega, vzdrževanja odvodnih kanalov in postopnega posedanja barjanske zemlje se je stanje v preteklem Stoletju zopet poslabšalo. Regulacija Ljubljanice od Špice skozi Ljubljano. ki je bila izvršena pred nekaj desetletji in Priprava zemlje za setev koruze odstranitev praga na Spici preti nekaj leti sta ponovno izboljšali vodne razmere na Barju. Vs i ta dela pa Še niso preprečila občasnih poplav nižjih predelov Barja. Idejni projekt melioracije ljubljanskega barja, ki je bil sprejet v zadnjem času pa obeta dokončno ureditev. Potrebe razvijajoče se Ljubljane so narekovale družbi, da je v zadnjih letih vložila znatna sredstva za usposabljanje zemlje na Barju za kmetijstvo. Investicije so bile vložene zlasti na tistih površinah, kjer so bili z arondacijo zemljišč splošnega ljudskega premoženja ustvarjeni večji kompleksi, ki jih je bilo kljub temu, da še ni rešena regulacija celotnega Barja, možno toliko osušiti, da so uporabni za kmetijsko proizvodnjo. Ob izpolnjevanju proizvodnega programa, ki ga narekuje ljubljanski potrošili center, (preskrba z mlekom, mesom in zelenjavo), usposablja kmetijsko posestvo Barje tudi zemljišča. Barjanska zemlja ima posebne lastnosti. Je zelo plodna, če je primemo osušena. Ohranja pa tudi potem veliko sposobnost upijanja vode, ki jo dolgo zadržuje v selli. Tem lastnostim je moralo posestvo prilagoditi mehanizacijo, obdelavo in sestav o načrta. Traktor je na primer mogel zapeljati po Barju šele dodatno opremljen s polgo-senieami, ki preprečujejo vgrezanje v rahlo in vlažno zemljo. 2. Kateri so za zdaj najpomembnejši pridelki posestva't1 Prosimo, če bi nam jih našteli in povedali, na kakšnih površinah jih gojite, koliko raznih dobrin že daje posestvo Ljubljani, kakšna je njih kvaliteta in kakšne so nadaljnje perspektive posestva v preskrbi mesta Ljubljane? Na že povsem urejenih zemljiščih dosega posestvo Barje lepe uspehe pri pridelovanju silažne koruze (s pridelkom 700—800 <(/ha), zelene mase, krmne pese (500—600 q/ha) in pšenice (35 do 40 cj/ha). Prav dobri so tudi pridelki vrtnin v Rakovi jelši, pa primer zelja — 450 q/ha, jedilnega korenja —- 200 q/ha, cv etače — 190 q/ha in tako naprej. Vedeti je treba, da teče usposabljanje barskih zemljišč postopoma. Veliko imamo površin, ki še Krave na paši (Obrat Jesenkovo) ob Cornovcu niso povsem urejene. Izkop jarkov je šele začetek usposabljanja. Voda namreč potrebuje več let, da najde svoja pota v tleh do jarkov. Nove površine je treba v naslednjih letih še izravnavati, ustvariti primerne nagibe proti jarkom na lažji odtok površinske vode ob večjih deževjih itd. To so naravni procesi, ki zahtevajo svoj čas. Glede na že navedeno proizvodno usmeritev daje posestvo Barje zdaj Ljubljani 6100 litrov mleka dnevno. V letu 1960 je dalo posestvo na trg 92 ton žive teže goved, 7 ton perutnine in 222.000 jajc. Vrtnin je prodalo lani 579,8 tone in sicer: solate 112,8 tone, kumar 33,8 tone, cvetače 21,9 tone, zelja 216,3 tone, jedilnega korenja 60 top, ohrovta 12,8 tone, rdeče pese 42,8 tone, čebule 2,8 tope, paradižnika 10,7 tone, zelene 20,6 tone, peteršilja 7,3 tone, fižola 18,6 tone, kolera-bice 1,5 tone, česna 0,2 tone, paprike 2.4 tone, mclajncan 1,4 tone. špinače 0,35 tone, graha 0,5 tone, pora 12,6 tone in rabarbare 0.4 tone. Hkrati z usposabljanjem povili zemljišč, pri-doldjenih bodisi z nakupom ali pa z zakupom, bo posestvo povečevalo proizvodnjo. Urejena zemljišča bodo vplivala tudi na znižanje lastne cene pridelkov'. Silažna koruza v Ključih leta I960, 3. Tisti kmetje, ki še niso vključili zemlje v zadruge im le v manjši meri kooperirajo, se pritožujejo, ila barjanska zemlja ni pravilno klasificiram! v primeri z zemljišči, ki niso zamočvirjena. Kaj menite o tem in kaj naj storijo tisti, ki so kot pravijo, z davčnimi obveznostmi v neenakopravnem položaju z drugimi kmetijskimi proizvajalci. Kot že rečeno, barjanska zemlja ni slaba, čc je dovolj osušena. Ker pa Barje še ni osušeno je znaten del zemljišč trajno premoker, znaten del pa začasno. Riziko za pridelovanje na njivah je torej velik. Barjanski travniki ne dajejo dobrega sena, dajejo pa razmeroma visoke pridelke konjskega sena, oziroma stelje, ki se danes dobro,prodaja. Prav zato nimajo čisto prav tisti kmetje, ki se pritožujejo, da je njihova zemlja v previsokem bonitetnem razredu. To velja seveda za povprečje celega Barja. Možnost dobre prodaje stelje, nekaterih vrtnin, mleka in možnost strojne košnje in sušenja sena so prednosti, ki jih na primer kmetje Gorjanci nimajo. V najnižje razrede so bonitirane strme njive in košanice v goratih predelih. Drugačna — dosti bolj težavna pa je stvar, če kmečka hiša nima dovolj delovnih rok. Klasifikacija zemlje pa seveda ne more imeti e tem nobene zveze. Zdravstvena služSa na doèri poti Socialistična skupnost posveča veliko skrb in vlaga mnogo napora za izboljšanje življenjskih pogojev ljudstva. Zdravje spada pač med najpomembnejše faktorje življenjskega standarda. Dosedanja prizadevanja so v povojnih letih bistveno spremenila zdravstveno stanje občanov. Uspehi so v veliki meri sad prizadevnosti naših zdravstvenih delavcev. * Ce pregledamo statistične podatke, ki so zrcalo dejavnosti vsake službe, lahko ugotovimo, da je bilo na primer v letu 1958 v ambulanti Vič opravljenih 30.708 storitev, v ambulanti Mirje 26,873, v Tobačni tovarni 16.005, v ambulanti v Vnanjih goricah pa 4875 storitev. Vse to ob prav skromnih delovnih pogojih — saj se je vsa kurativna in preventivna dejavnost zdravstvene službe do otvoritve novega zdravstvenega doma odvijala na površini 377,74 m2. Število storitev je iz leta v leto rasilo. V letu 1958 je bilo v splošnih ambulantah ZD Vič skupino 77.278 novih in ponovnih pregledov; v letu i960 pa je število naraslo na 82.162 pregledo v. ' Pravilno oceno napredka zdravstvene službe na območju bivše občine Vič dajejo statistični podatki o ustanavljanju novih strokovnih enot in o večanju števila zdravstvenega kadra. V začetku leta 1956 je imel zdravstveni dom tri splošne ambulante (Mirje, Tobačna tovarna in Vič) obratno ambulanto, zobno ambulanto, dispanzer za žene in posvetovalnico za otroke. Z otvoritvijo novega doma se je število strokovnih enot močno povečalo tako, ila je zdaj na razpolago enajst ordinacij splošne prakse, pet zobarskih stolov, ani-bulajnta za alkoholike, dva laboratorija, oddelek za fizioterapijo, otroški dispanzer, ambulanta za bobie predšolske otroke, posvetovalnica za zdrave otroke, ambulanta za šolske otroke, demonstracijska mlečna kuhinja in materinska šola. Razen tega delujejo tudi: dispanzer za žene s posvetovalnico za pred in poporodno zaščito, šolo za fiziološki jMirod, ginekološko ambulanto, ba-biško službo ter posvetovalnico za kontracepcijo in spolno vzgojo, rentgenski oddelek in socialno-mediciiuski oddelek (patronažna služba medicinskih sester in nega bolnika na domu). Skladno z ustanavljanjem novih strokovnih enot se je povečalo tudi število zdravstvenega bi administrativnega kadra. V zdravstvenem domu Vič in v ambulantah na Dobrovi, v Horjulu in v Polhovem Gradcu je zdaj redno zaposlenih devet zdravnikov splošne prakse, dva pediatra, en zobozdravnik, en biolog, dvanajst medicinskih sester, trije zobarji, pet zobotehnikov, en laboratorijski tehnik, petnajst bolničark, šest zobnih asistentk, štiri otroške negovalke in sedem babic. V upravi doma je sedem administrativnih uslužbencev, trije pomožni uslužbenci ter petnajst teh-ničnihu službentev. Nekaj zdravstvenih delavcev pa oprav lja delo v dopoljniinem honorarnem razmerju. Sodobni zdravstveni dom na Viču in novi za-kojii o organizaciji zdravstvene službe dajeta dobro podlago za zagotovitev uspešnega zdravstvenega varstva in odpirata široke možnosti za bodoči razvoj. K temu bodo pripomogli tudi dobri odnosi med zdravstvenimi delavci samimi bi med njimi ter ostalimi člani inaŠe socialistične skupnosti. M. Berger IStaša komuna v ljudski Osvobojeno ozemlje v Dolomitih Uoc’stvo Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. *o je IOOF, glavno poveljstvo slovenskih partizanskih oet in Centralni komite KPS so se prebili iz Roške ofenziv e in se umaknili na osvobojeno ozemlje v Dolomitih, ki je nastalo že 7. maja 1942 po znani bitki v Ključu, oziroma pri Hruševem. Ue na Dobravi, v Polhovem Gradcu in Horjulu so hilc mucine italijanske posadke. Ze 30. januarja 1943 so skušali priti elani IOOF od Grosuplja preko Mokrca in Crr.e v asi v Dolomite. Zaradi težav s prevozi preko narasle Ljubljanice, so odšli «azaj na Lipoglav in še'e 9. februarja 1943 srečno prišli cez Ljubljanico in v Dolomite. Tam so ostali do znane Gambarii e ofenziv e v Dolomitih, potem pa odšli na Kočevski Rog — na bazo XX. O tem prehodu v Dolomite je pripovedoval tovariš Alojzij Založnik — Nikoja. doma iz Notranjih goric ncs'ednje: ,.Januarja 1943 me je Glavlni štab Slovenije pozval k Dolomitskemu odredu. Potov al sem iz Mokrca preko Ljubljanice, skupaj s patrolo, ki je spremljala Edvarda Kardelja v Dolomite. Ze ob Ljubljanici smo naleteli na prve oviie. Reka je namreč prestopila bregove. Skoraj en kilometer daleč smo morali bresti, da smo prišli do struge. Me Item sc je zmračilo. Za prev oz cez reko s no imeli le majhen platnen čoln Glažarjeva bajta na Babni gori za eno osebo. Prvi je preizkusil srečo kurir. Čoln smo navezali na vrv, da ga ne bi voda odnesla. o večkratnih neuspehih je le pristal na drugem bregu, obdržal si je vrv. mi pa smo potegnili čoln nazaj. Potem se je vkrcal Stane Kavčič, ki so ga VaI<)vi nekaj časa premetavali, potem pa se je vrv 0*1 trgala in tik pred bregom se je čoln prevrnil. Sitane se je rad ali nerad znašel v mrzli kopeli. Upustili smo nadaljnje prevažanje in spremenili načrt. Tovariša, ki sta prišla preko, sta nadaljevala pot, mi pa smo se vrnili na Pugled, kjer naj bi počakali, da voda upade. Po dveh dneh so aktivisti priskrbeli čoln. prepeljali smo se čez -teko in prišli v Dolomite. Tu sem dobil novo nalogo — gradnjo bunkerjev. Prvi bunker smo zgradili ob cesti Dobrova — Polhov Gradec v desnem bregu nasproti Sela v skalnem terenu. Uporabljal ga je IOOF za Slov enijo. Po nalogu Franca Leskoška smo pričeli kopati novega v bližini postojanke na Dobrovi. Namenjen je bil za partijske konference za Slovenijo in tu nas je zalotila ofenziva.» Osvobojeno ozemlje v Dolomitih je segalo od Šujice pri Dobrovi do Dvora in od Ključa do Loškega čela. Tu se je spomladi nahajal Dolomitski odred, ki je štel 300 horcev. Centralni komite bi* je imel tri bunkerje pri Gavgarju v Zinovni-kovem grahnu, kjer je deloval od novembra 1942 P« do marca 1943. Italijani s» hišo v ofenzivi Jeta 1943 požgali, leta 1953 pa je bila obnovljena 111 z,*aj je na njej v zidana spominska plošča. Položaj v Dolomitih je bil v zgodnji spomladi 1943. tak, da so zavezniške radijske postaje po-točale, da obmejne službe na tem sektorju ne upravljajo Italijani, pač pa partizani. Partizani so imeli v zaminirani meji neizčrpno zalogo min. Ko nekoč te mine niso eksplodirale, '»o partizani obesili na žico napis: ..prosimo vašega furerja, da nas v bodoče oskrbuje z dobrimi •u imami». Dne 23. februarja 1953 je na tem ozemlju prišlo do znane dolomitske izjave ustanov nih skupin Osvobodilne fronte. Pokazalo se je namreč. V« je bila v vrhu OK — v plenumu zlasti pa v «zvršnem odboru OF spočetka neka koalicija, ‘k' pa se je preko okrožnih odborov vedno bolj razblinjala in docela prenehala na terenu med ljudskimi mlnožicami. To se niso vključevale v OF kot pripadniki te kili one nekdanje jugoslovanske politične stranke, temveč kot pristaši programa takojšnjega oboroženega boja proti okupatorju. Dne 17. marca 1943 so Italijani začeli veliko ofenzivo, da bi uničili Dolomitski odred in vodstvo OF. Nastopali so skupaj z Nemci, ki so zaprli ita lij ajnsko-nemško mejo, da se ne bi mogli partizaini prebiti na nemško ozemlje, kot so delali do tedaj. Italijanske kolone so prodirale iz treh smeri in že dan prej so bili hoji na Ključu in na Urezov i gori. Dva bataljona sta se skupaj z vodstvom osvobodilnega gibanja prebila iz obroča. I. bataljon Dolomitskega odreda pod vodstvom Vlada Dolničarja — Rudija, pa se je umaknil v Belšfco grapo, da hi se v noči od 18. na 19. marec prebil preko italijansko-nemške meje. Toda po neuspelem preboju se je znašel obkoljen z vseh strani v zelo težkem položaju. Bataljon je štel 140 mož in je uspešno odbijal sovražne napade. Ko pa so Italijani in Nemci videli, da partizanom ne morejo do živega, so z minometi zažgali vso Belško grapo. Razplamtel se je strahovit požar; ognjena črta je bila dolga tri kilometre, visoke smreke sa gorele kot bakle. Del partizanov se je prebil iz obroča. Padlo je 21 borcev, ujeli pa so jih 36. Devet borcev so pokopali na Belem, enajst v Babini gori. enega pa so šele čez tri mesece našli mrtvega na Sovinki. Padel je tudi komandant bataljona — narodni heroj Vlado Dolničar. Ubil se je sam, da ne bi prišel v roke sovražniku. Ujetnike so okupatorji večinoma postrelili. Po teh dogodkih se v ečje partizanske enote niso več zadrževale v Dolomitih. Burne in tragične dni je Alojzij Založnik — Nikola opisal takole: ,,Spadal sem v II. bataljon, oziroma 2. četo, ki je imela svoj sedež v Gaberju. Umikali smo se proti Katarini, medtem ko sta se L in Til. bataljon prebijala proti Žirem. Po tretji uri polnoči smo prišli na cilj in prespali v neki dolini. S Smrekarjem sva počivala malo više od drugih. Ko sem se zjutraj prebudil, sem opazoval strmi breg proti Katarini. Zdelo se mi je, da se tam nekaj giblje. Prebudil sem še Smrekarja in ko se je zdanilo, sv a v idela Nemce. Opazovali so nas z daljnogledi. Takoj sva obvestila komandanta. Bataljon je vstal in se pripravil za premik. Plazili smo se v razdalji po 500 metrov, na nasprotni breg. Nemci so nas opazili in vžgali po inns s težkim orožjem. Sc pred v rhom smo izgubili puškomitraljezca. Na gorskem hrbtu smo takoj zasedli položaje. Slišali smo. kako v neposredni bližini nemški oficir kriči za napad. Nemške brzostrelke so za regljale na eni strani, Italijani in belogardisti pa so sc oglasili na drugi. Bili smo obkoljeni. Edini izhod nam je bila Belška grapa, od koder naj bi prodrli na Babno goro. Cim smo prišli na piano, so nas že obsuli % Babne gore. Velika večina sc je pozneje le izmuznila skozi sovražnikove vrste. Italijani so naganjali belogardiste, da bi preiskali grapo, a si niso upali. Miloš je predlagal, da se razkropimo in da se bomo posamič laže prebijali. Vsi so se odplazili, jaz pa sem ostal na mestu. Cez nekaj časa sem opazil Miloša in še štiri tovariše, kako lezejo proti sovražnikovemu strojničnemu gnezdu. Vrgli revoluciji so bombe v gnezdo in izginili za robom. Sonce je že skoraj zahajalo in zdelo se mi je, da sem sam z mrtvimi in ranjenimi. Zvečer so pričeli Italijani zažigati gozd, da bi pas pregnali. Spustil sem se v dno grape in kmalu nas je bilo skupaj z ranjenci okoli šestdeset. Domenili smo se, da prebijemo obroč na istem mestu kot prej Miloš in ostali. Poslali smo patridjo naprej, sami pa smo odšli iskat ranjene in mrtve. Našli smo tudi komandanta Dolničarja in ugotovili, da je bil le teže ranjen pa se je potem sam ustrelil, da ga ne bi dobili sovražniki. Našli smo tudi komisarja bataljona. Neopazno smo prišli iz obroča in pohiteli nad Dvorom proti Polhovem Gradcu, prekoračili dolino in prišli pod Svete tri kralje. Po dv eh dueli smo se ponovno formirali v bataljon in ponoči smo se vrinili na Dobrovo. Dva bataljona sta odšla na Babno goro, kjer so ju ponovno napadli. Dobil sem nalog, naj odidem proti Kočevski — skupno s člani CK KPS in IOOF Slovenije.» DVE NOVI SEKCIJI V VELIKIH LAŠČAH Na seji krajevnega odbora SZDL Velike Lašče so sklenili — zn poživitev dela mladinske organi-zacije formirati sekcijo, ki bo preučila problematiko mladine in ji s predlogi in nasveti pomagala najti pravo vsebino dela. ista sekcija pa bo tudi preštudirala kakšne so možnosti za razvoj turizma v tem kraju in za olepšanje mesta. Ustanovili so tudi sekcijo za gospodarska in komunalna vprašanja. Sodelovala bo pri gradnji kanalizacije mesta, pri gradnji ceste skozi Lašče, vodila bo tudi razprave o vseh ostalih potrebnih dejavnostih, kot so urbanizem, gradnja vodovoda, hotela, kopališča itd. Delo te sekcije je zelo obširno, vendar pa bo z iznajdljivostjo in aktivnim delom lahko uspela v naporih za nadaljnjo ureditev kraja. 19. SEPTEMBER KRAJEVNI PRAZNIK ROBA Krajevni odbor SZDL Bob se skrbno priprivlja na proslav o svojega krajevnega praznika. Letos bodo ta praznik proslavili že sedemnajstega septembra z odkritjem spominske plošče v vasi Mački. Tam so na ta dan leta 1944 pobili 12 članov komande mesta Velike Lašče. Istega dne bodo odkrili tudi spominsko ploščo v Podhojnem hribu, kjer so leta 1942 ubili črnorokci prvega partizana. leta 1945 pa dva kurirja. Slavnosti bodo obogatili s kulturnim programom in s kmetijsko razstavo na Robu. Na vse proslave bodo povakili tudi prvoborce, ki so se borili v prVih dneh vstaje na tem območju. Lelos kmeliiska razslava na Dobrovi Komisija za kmetijska vprašanja pri občinskem odboru SZDL bo s sodelovanjem zadrug in kooperantov tudi letos pripravila razstavo kme-tijskili dosežkov naše občine. Tokrat bo razstava na Dobrovi 24. ali 30. septembra. Izdelani so že idejni osnutki razstave, ki bo prikazala razvoj kmetijstva, sadjarstva in živinoreje na območju občine. Komisi ja računa na pomoč in razumevanje vseh proizvajalcev, da bo ta za nadaljnji razvoj kmetijstva tako pomembna manifestacija kar najbolje uspela. KMETIJSKI <3- NASVETI Pridelovanje visokorodnih sort pšenice Ze Inekaj let nazaj se pri nas vse bolj širi pridelovanje visokorodnih sort pšenice. Čeprav Se te pšenice odlikujejo zaradi velike rodnosti, ■dajo pri nas različne pridelke, ki varirajo od 22 cetntov do 38 centov na ha. To nihanje pridelkov pšenic e nastaja zaradi različne agrotehnike pridelovalcev. Pridelovalci največkrat ne upoštevajo (navodil pridelovanja, zato so pridelki manjši, čeprav obstojajo vse možnosti za tri in še večkratno povečan je v primerjavi s pridelkom domačih sort. Za popoln uspeh kooperacijske proizvodnje v pridelovanju pšenice je zato nujno, da proizvajalci opravljajo vsa agrotehnična dela, ker bo le tako pridelovanje visokorodnih sort uspešno. Po izkušnjah večletnega pridelovanja visoko-rodne pšenice obrodijo v naših ekoloških pogojih največ sorti San Pastore in f le Ikoni. Za sorti pridejo v poštev le boljše nepoplavne zemlje, lahke plitve ali zamočvirjene zemlje niso primerne. V kolobarju naj pšenica sledi srednje poznemu krompirju, krmnim okopavinam ali stročnicam, deteljišča pa so manj primerna. Zemljo pripravimo pred setvijo z enkratnim pravočasnim oranjem do globine 24 do 27 cm. Ornica se mora pred setvijo dodobra sesesti, kar dosežemo s pravočasnim oranjem. m Modic Jože v posevku pšenice Vellkorn, Vtbljene 1961 Največ pridelovalci grešijo z nepravilnim ozi-i>»ma pomanjkljivim gnojenjem. Za obilen pridelek je treba pšenici dovolj pognojiti, ker l>omo le tako izkoristili njeno rodnost. Osnovno gnojenje naj zagotovi pšenici popolno oskrbo s fosforjem in kalijem za vso rast, z dušikom pa le za prvo rastno dobo. Zato 400 kg (nitro foška la zaorjemo, 200 kg pa zabranamo najmanj teden dni pred setvijo. Dognojujemo z ni-tromonkalom in to s 150 do 170 kg konec novem- ZAVOD ZA PROSVETNO IN PEDAGOŠKO SLUŽBO ZA OBMOČJE VEČ OBČIN bra, v februarju in aprilu. Strojno setev opravimo od 1. do 15. oktobra, 2,5 do 3 cm narazen. Za setev 1 ha potrebujemo 240 do 260 kg semena sorje San Pastore ali 220 do 240 kg semena sorje Heikom. Na 1 m2 naj zraste 400 do 550 rastlin. Posevke negujemo z valjanjem, če zemljo dvigne mraz, z brananjem in s škropljenjem s herbicidi. Škropljenje s herbicidi opravimo do kolen-čepja pšenice, če škropimo s herbicidi ne smemo sejati podsevka! Najprimernejši čas žetve je ob polni zrelosti. Če pa žanjemo s kombajnom pa ob prehodu iz voščene v polno zrelost. Zaradi boljše obdelave je koristno, če se ob oranju in setvi poslužimo mehanizacije K J. Trad-tor bo bolje pripravil zemljo za setev kot vprega. Opisano agrotehniko pridelovanja visokorodne pšenice je podrobno izdelal in s poskusi potrdil Kmetijski inštitut; zato naj bo našim kmetovalcem napotek za nadaljnje povečanje pridelka pšenice. Plan kooperacijske proizvodnje v letu 1961-62 Za proizvodnjo leto 1961/62 napoveduje občinski perspektivni plan, da bo v kooperacijsko proizvodnjo zajetih 21o/0 obdelovalnih površin ali skujmo 3726 ha. Plan obeta, da bodo posamezne KZ vključile v kooperacijo nas’ednje površine: P ,.vv. KZ Dobrova roljscina KZ Ig ha KZ Lašče KZ Preš ha ha Pšenica 140 100 20 20 Ječmen 10 15 15 10 Oves 10 10 10 5 Koruza 60 40 20 15 Krompir 150 90 60 25 C. detelja 50 60 70 20 Lucerna 50 40 5.» 10 Trav. det. meš. 60 30 — 12 Krm. pesa 30 25 — 15 Travniki 1000 700 450 200 Sil. koruza 2 2 2 2 Korenje 4 4 4 4 Skupaj : 1560 1116 706 338 Plan pa predstavlja samo minimalen program, saj so v letošnjem letu podani vsi činitelji za preseg plana kot so: a) doseženi ha pridelki in ekonomski rezultati, kooperacija iz [»rete k lega proizvodnega leta; b) pravočasna dobava kvalitetnega semena in ustreznih gnojil; c) strokovna usposobljenost kmetijskih zadrug; d) vsestranska propagandna akcija za jmido-bivanje kmetovalcev. Več sadja za brezalkoholne pijače Reorganizacija jedagoškc službe ter reformirana šola zahtevati vedno več kvalitetnega dela na naših šolah. Za šolsko delo je doslej skrbela okrajna [»edagoška služba, vendar le-ta ni dosegala zaželjenih uspehov. Za vsako občino je namreč le po en [>edagoški svetovalec zasledoval j>ro-blematiko šo’stva. Samo en pedagoški svetovalec pa seveda ne more nuditi šolnikom tistega, kar je za uspešen razvoj potrebno. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik je (na zadnji seji obeh zborov sprejel sklep o ustanovitvi Zavoda za prosvetno l eclagoško službo Ljubljana-Vič. Za pekatere občine s šibkejšo šolsko mrežo bi se ustanovitev samostojnega zavoda zaradi finančnih in kadrovskih pogojev ne izplačala. Pomenila bi le novo obremenitev za proračun. Prav zato so nekatere občine predlagale, da bi ustanovili zavod za več občin skujta j. Na jiosebnern posvetovanju tajnika občinskih LO se je izoblikoval predlog, o katerem bodo razpravljali še LO, da bi zavod začel [»oslovati z novim šolskim letom za območje občin Vič, Gro-suplje, Ritmica, Vrhnika, Logatec in Loška dolina. Pri nas še vse premalo jtredelujemo sadje v sadne sokove. Največ sadja, kljub tehničnemu napredku predelamo v slabe vrste alkoholnih j>i-jač, ki smo jih največkrat prisiljeni jioj»iti doma, ker jih nihče ne kupuje. S predelavo sadja v brezalkoholne sokove j>a lahko velike količine sadja spremenimo v zdravo pijačo. Najpomembnejša surovina za izdelavo sokov so jabolka, ker vsebujejo prijetno kislino in j»ri-merho količino sladkorja. \ jabolčnem soku je okrog 9o/o sladkorja bi 6 do 8o/0 kisline. Naj-boljš ojtijačo dajejo: bobovec, koBmači, krivejte-celj, carjevič itd. Namizne sorte jabolk, kot so: jonatan, zlata pramena, delišes itd. ne pridejo v poštev, prav tako tudi me zelo sladka jabolka, ki imajo malo kisline. Od hrušk j>a so najboljše moštnice: tepke, črnivke, vinska moštnica itd. Za sokove [»redelujemo le zrelo sadje. Z odpadlega sadja, zlasti če hi zdravo, ue izdelujemo sokov, ker [tostaG.ejo iz obtolčenega, nagnitega in črvivega sadja sokovi grenki. fAdeg jabolk in hrušk je za [»redelavo v sokove primertno tudi grozdje. Za izdelavo grozdnih Sokov so najprimernejše tiste sorte, ki vsebujejo 12 do 16o/o sladkorja in 8 do 14o/o kisline. Te sorte so: belina, rdeča kraljevina, plaveč, izabela, klinton itd. Grozdni sok je zelo zdravilna zijača, ker vsebuje grozdni sladkor in vitamine C, Bt in IL- Vsak sok je več ali manj podvržen kipenju,, ki ga povzročajo glivice kvasovke in plesnivke. Da kijienje preprečimo, moramo steklenice dobro očistiti in segreti na 60—65° C. Steklenice umijemo v vodi, kjer rastopimo nekaj sode (2o/o). Pred polnjenjem [»a jih moramo namakati vsaj 24 ur v vodi. Preden začnemo nalivati sok v steklenice, jih segrejemo na 60° C in zamaške razkužimo s četrt urnim kuhanjem v krojni. Če pri-pravljamo večjo količino soka so najbolj j»rimemi stekleni baloni. Predelava sadja v sokove mora biti hitro opravljena. Pred predelavo moramo sadje prebrati in umiti. Zmeljemo ga s sadnim mlinom,, sok pa stisnemo s stiskalnico. Kakor pri izdelovanju mošta, tako tudi pri izdelovanju sadnih Sokov, sok (ne sme priti v dotik z železom ali rjo. Najj>reprosfejši način izdelave sadnih sokov je: vkuhavanje ali steriliziran je. Za vkuhavanje lupo-rahljamo večje lonce. Na dno lonca [»oložimo leseno ali železno mrežo, napolnimo steklenice do-vratu s sokom (7—8 cm pustimo [»raznega prostora). Napolnjene steklenice zamašimo in jvosta-vimo v vodo. Vodo polagoma segrevamo do 70' stopinj Celzija. Po preteku 30 minut j)ri 70° C' vzamemo steklenice iz kotla in jih počasi ohladimo. Končalo zamaške zalijemo s pečatnim voskom. Tako pripravljene steklenice shranimo v hladnem prostoru. , Za vkuhavanje sadnih sokov v predelovalnicah» uporabljajo Baumanove pasterilizatorje. V zadnjem času [ki jih izdelujejo tudi za domačo u[Mira bo. Predarost tega aparata je, da ima precejšnjo kapaciteto in sicer pasterilizira od 100 do 800'' litrov soka na uro. Dobra lastnost Raumanovega zvona je, da kvarno jrasteriliziranje skoraj ni-mogoče. Gjiisani način predelave sadja v brezalkoholne-jiijače naj bi spodbudil gospodinje, da bi ob" letošnji obilni sadni letini [»rijiravile čim več zdrave pijače. Do 29. novembra bo dograjen, nov dom SZDL v Daljni vasi „Dela hitro in zadovoljivo napredujejo," nam1 je pove lai predsednik gradbenega odbora tovariš" Anton, ki jMirabi ves svoj prosti čas in je žrtvoval celo svoj re !|ni dopust, da bi bil dom na Lavrici’ do 29. novembra dograjen Mnogi državljani pa s prostovoljnim delom [»omagajo,