V članku s pomočjo teoretske analize in konceptualizacije identitete ter primerjalnih podatkov raziskav javnega mnenja analiziramo in interpretiramo spremembe nacionalne identitete prebivalcev in prebivalk Slovenije v zadnjih dvajsetih letih. Primerjalna analiza raziskav javnega mnenja je pokazala, da je odnos do nacionalne identitete po večini pogojen, ne pa brezpogojen. Povezan je z oceno delovanja političnega in ekonomskega sistema, zlasti z ocenami stopnje demokracije, gospodarske uspešnosti, socialne pravičnosti, socialne varnosti in stopnje egalitarnosti. To pomeni, da so anketirani pripravljeni braniti realne ali simbolne dosežke slovenstva le tedaj in toliko, kolikor ta obramba prispeva k zagotavljanju osnovnih pogojev navedenih družbenih dosežkov. To kaže, da večina anketiranih in tudi večina slovenske populacije zavrača pretežno emocionalne in nereflektirane predstave o slovenstvu in slovenski državi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-VCPG99Y0

COBISSID

34362461

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ule, Mirjana (2016). Identitetni izzivi v času tranzicije. Teorija in praksa, letnik 53, posebna, str. 112-128, 253. URN:NBN:SI:DOC-VCPG99Y0 from http://www.dlib.si

MLA:

Ule, Mirjana. "Identitetni izzivi v času tranzicije." Teorija in praksa letnik 53. posebna (2016) str. 112-128, 253.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VCPG99Y0>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)