Poroka je kratka veselica in trajen strošek. Nemški pregovor I i 11 Številka 2 Letnik 55 Cena 1,15 evra e 180,-SIT petek, 10. januarja 2003 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika je potrebna kakovostna jezikovna šola. Dr. Jernej Zupančič, znanstvenik p7. Slovenski ples je preteklo nedeljo privabi! spet obiskovalce iz vse Koroške v Celovec. Izvedelo pa se je, da se bo v etu 2004 preselil v druge prostore. Kakor se na sliki vidi, to obiskovalcem ni zagrenilo dobrega razpoloženja. Več na strani 16 Schüsslova ignoranca kljub več ko 5.000 podpisom Za obstoj Radia 2/Agora kan-cler trdovratno molči. Stran 2 Letos trije nagrajenci Prvič bosta KKZ in NSKS podelila Tischlerjevo nagrado trem osebam. Strani 10/11 Še 59 dni do volitev 9. marca so na sporedu občinske volitve, priprave tečejo v vseh občinah. Stran 7 Novi legionarji SAK Danes se bo odločilo, ali bo Borut Arlič podpisal za SAK ali Olimpijo. Stran 15 2 Politika I Bojan Wakounig_ Komentar Našega tednika Lastna malodušnost |k I a Radiu dva bomo torej od l\|februarja naprej gladovno I V stavkali, če republika Avstrija do konca januarja ne bo dokončno in trdno zagotovila nadaljevanja celodnevnega radijskega sporeda v slovenščini na Koroškem. Odločitev se lahko komu na prvi pogled zdi „fantastična”, drugemu pretirana, tretjemu pa nesmiselna. Vendar druge poti trenutno ni. Razen da tudi tokrat požremo klofuto, še kratko malo potarnamo in končno ugotovimo, da tako ali tako ničesar ne moremo narediti in da je pač že tako na svetu. Takšnega malodušnega sprejemanja dogodkov se je slovenska skupnost na avstrijskem delu Koroške že dodobra navadila in s tem postala najbolj zvesti oproda ali pa suženjski hlapec tihi, nenasilni asimilaciji in posledičnemu nenehnemu izginjanju slovenske besede, kulture in naroda med Šmohorjem in Suho. Pohlevno sprijaznjenje z „nesprejemljivimi" okoliščinami in klečeplazno dobrikanje državi, ki za nas manjšinske Slovence sama od sebe ni storila še ničesar, a ki se po Evropi toliko bolj hvali s svojo „zgledno manjšinsko politiko” (ki je zgled dejansko lahko samo še Franciji in Grčiji, pred slovensko, nemško in celo italijansko ureditvijo pa ta mit splahni kot milni mehurček), za nas ne pomeni le ene noge v grobu, temveč celo napeto vrv okoli vratu. Celodnevni slovenski radijski spored je za slovensko manjšino pomenil neprecenljivo pridobitev - čeprav bi se v sporedu kajpak dalo še marsikaj izboljšati -, predvsem zato, ker je slovenska beseda bila v javnem prostoru od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer neprestano slišna in s tem enakopravna. Dlje ko je Radio dva - in prej še Korotan - oddajal, bolj je bilo mogoče zaznati njegovo znatno poslušanost: vse več ljudi je klicalo med posameznimi oddajami, sodobna slovenska glasba nenadoma ni bila več znana le nekaterim navdušencem, bistveno sta se povečala obveščenost in kritično sprem- ljanje političnega dogajanja med slovensko manjšino, promovirale so se številne kulturne prireditve. Skratka, slovenska manjšina na Koroškem je končno pristala v medijski sodobnosti in ji ni bil odmerjen le rezervat na deželni frekvenci ORF. Se vsemu temu sedaj kratko-malo in brez bojevitosti odpovedati, bi sicer bilo popolnoma v skladu z našo privajeno malodušnostjo, človeka pa ne bi bilo vredno. Ne samo zaradi tega, ker je Avstrija, če želi biti, tako kakor je zapisala v svojem ustavnem določilu, država z narodno, kulturno in jezikovno raznolikostjo in ker to določajo tudi mednarodni dokumenti, dolžna zagotoviti Slovencem sodobno, primerno in večinskemu narodu enakovredno medijsko oskrbo. Že toliko bolj zaradi tega, ker moramo Slovenci vztrajati pri svoji jezikovni in kulturni samobitnosti in se ne moremo zadovoljiti z „gostovanjem” za uro, dve ali pa tudi pet na drugih radijskih frekvencah. Nadaljevanja celodnevnega slovenskega radijskega sporeda v okviru Radia dva pa očitno ne bo mogoče doseči zgolj z „običajnimi” sredstvi kakor so peticije, pozivi in pogajanja na vseh ravneh. Čas je napočil za odločnejše ukrepe. In za to smo se odločili za gladovno stavko, če do konca januarja ne bo trajne rešitve za celodnevni slovenski radijski spored. Zavedamo se, da uspeh s tem še nikakor ni zagotovljen in povsem jasno je, da bodo pred morebitno gladovno stavko, zlasti pa še ob njej nujno potrebne spremljevalne akcije - obveščanje domače in mednarodne javnosti, solidarnostne manifestacije, javne podpore, predvsem pa odločnost med Slovenci samimi. Še bolj pa se zavedamo, da bi že zdavnaj izgubili, če bi se malo-dušno sprijaznili s položajem. Mi se z ukinitvijo celodnevnega slovenskega radijskega sporeda ne bomo sprijaznili. In zato bomo storili vse, da bo Slovencem na avstrijskem delu Koroške ostal slovenski radio zagotovljen tudi v prihodnje. Radio 2/Agoraz Še januarja bo Radio dva vložil pri zvez- | nem komunikacijskem senatu ORF pritožbo. I ad 5000 ljudi je podprlo l\ I podpisno akcijo osrednjih I M organizacij za obstoj Radia dva/Agora, namen pa je bil, da bi jih ta teden predali zveznemu kanclerju Schüsslu - toda kancler (vsaj doslej) ne kaže pripravljenosti, da bi sprejel podporne izjave. Podobno ignoranco kaže tudi do razsodbe ustavnega sodišča glede uradnega jezika in dvojezične topografije, čeprav je ustavno sodišče razsodilo, da mora vlada zakon o narodnih skupnostih 1976 in uredbo 1977 spremeniti v smislu razsodbe do 31. decembra 2002. Medtem je Rudi Vouk vložil novo pritožbo (primer Metlova), kot jo je napovedal že v božični izdaji NAŠEGA TEDNIKA. Prav tako pa išče rešitev po pravni poti Radio dva - s pritožbo pri zveznem komunikacijskem senatu ORF, ki nadzoruje, da se spoštuje zakon o ORF. V njegovi pristojnosti je, da ugotovi, ali se je kršil zakon o ORF. V primeru, da pride do takega zaključka, je ORF dolžan, da vzpostavi zakonu odgovarjajoče stanje. Pritožbo, za katero je potrebnih najmanj 300 podpisov tistih, ki plačujejo pristojbino za radio in televizijo ali so nje oproščene, bo vložil še v mesecu januarju, poudarja v pogovoru za NAŠ TEDNIK Marjan Pipp, poslovodja Radia dva in predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN). „Pritožba vsebuje pomanjkljivo stanje radijskih oddaj za vse avstrijske narodne skupnosti in glede na to, da je ORF izstopil iz pilotnega projekta Radio dva/Agora, eksplicitno tudi za koroške Slovence," tako Pipp. Utemeljitev pritožbe je po J Pippovih besedah naslednja: , ORF je po zakonu vezan, da J primerno oskrbuje vse priznane narodne skupnosti - s tem ' da je v trenutku, ko je postal veljaven novi zakon o ORF (1. ■ januar 2002), že pol leta trajal * pilotni projekt Radio dva/Ago- j( ra. V tem je mogoče videti tudi voljo zakonodajalca, da se ' uzakoni to stanje. Ker pa je iz i| pilotnega projekta izstopil, menimo, da je zakon kršen vsekakor tako dolgo, dokler ORF ne razširi slovenskega oddajnega časa na lastnem v, kanalu, poudarja Pipp. rr Kako bo zvezni komunikacij- šl ski senat odločil, seveda še ne e mogoče napovedati. Prav tako n-je tudi odprto, kako bo odločil o p pritožbi, ki jo je CAN že vložil, rr ker ORF nima radijskih in televi- rr zijskih oddaj za Čehe, Rome in d Slovake ter ne oddaj, ki bi jih (j mogli dobiti štajerski Slovenci. O tej pritožbi naj bi predvidoma odločil v sredo, 22. januarja. Solidarnost. Trenutno s deluje Radio dva pod najtežjimi s| finančnimi pogoji, še posebej fi- s-nančnimi - toliko bolj razveselji- vi va pa je zato velika solidarnost, u bodisi moralna bodisi gmotna, j£ katere je deležen s strani po- u, slušalk in poslušalcev. Zanjo se d poslovodstvo in uredništvo pri- k srčno zahvaljujeta. n Hkrati sta zelo hvaležna za v vsako dodatno podporo, ki jo s lahko prenakažete na štev. kon- n ta: 57174 (Zveza Bank) z Janko Kulmesch rr SLOVENSKA GIMNAZIJA Kdo bo postal ravnatelj? Rok za razpis ravnateljskega mesta na Slovenski gimnaziji je potekel v* mesecu decembru 2002, za novega ravnatelja pa so kandidirali naslednji učitelji: Hema Cesnovar, Harald Kuchler, Zalka Kuchling, Miha Vrbinc, Lojze Dolinar, Maja Millonig-Kupper, Tone Schellander in Mirko Oraže. Kdo bo postal/a novi/a ravna- telj/ica, trenutno še ni mogoče reči. Konec januarja naj bi zasedal kolegij deželnega šolskega sveta, ki bo izdelal terno-predlog. Nato je na vrsti ministrica/minister za šolstvo, ki definitivno odloči, kdo bo na osnovi predloga deželnega šolskega sveta nasledil sedanjega ravnatelja Antona Malleja. u P rr g $/ rr ti čl n P b u Zl ir "Ö > 3 I Politika načilna Schüsslova ignoranca AKTUALNI INTERVJU „Naša zaščita velja vsem državljanom, tudi pripadnikom narodne skupnosti” ■ Dr. Helmut Mayer (46), po rodu Celovčan, ■ Gre za ustanovo, katere predhodnica se je s 1. decembrom 2002 postal vodja ko- je nekoč imenovala državna policija in na kanskega deželnega urada za zaščito ustave tero v narodni skupnosti še danes gledajo z in boj proti terorizmu. mešanimi občutki. p^olicijski direkciji Celovec l—^in Beljak sta te dni začeli delati pod novim vodstvom: direktor celovške je postal [nag. Ernst Friessnegger, belja-ško pa prvič vodi ženska - mag. Ester Krug. Poleg tega je notranji minister mag. Ernst Strasser že v Prvi Schüsslovi vladi iniciiral temeljite reforme, ki jih namerava v novi vladi še bolj pospešiti. Med drugim naj bi prej ali slej prišlo tudi do združitve policije in žandar-mehje, pri čemer je pričakovati, da se bo na koncu uradno uveljavila le še policija. Med reforme, ki jo je minister Strasser preteklo leto že uveljavil, sPada tudi združitev in osamosvojitev oddelkov za zaščito države, oseb in objektov (prvotna uradna označba: državna policija). S tem naj bi se dosegla večja učinkovitost. Doslej so bili ti oddelki razdeljeni tako na varnostno kakor na policijski direkciji in bili njim tudi podrejeni. Po novem so v vsaki zvezni deželi združeni v samostojni ustanovi, njen uradni naziv pa je: deželni urad za 2aščito ustave in boj proti terorizmu. Vodja koroškega deželnega urada je s 1. decembrom 2002 Postal 46-letni Celovčan dr. Helmut Mayer, s katerim smo se pogovarjali. |Xakšen je Vaš odnos do slo-• v venske narodne skupnosti? D3AYER: Zelo dober, z nekaterimi pripadniki narodne skupnosti [udi prijateljski. V ospredju vidim človeka, in ne njegovega politič-nega prepričanja ali narodne pripadnosti. Zame je takšen odnos črez predsodkov nekaj samoumevnega. Žal mi je le, da ne 2r|am slovensko, kajti vsak jezik pomeni obogatitev. V čem se razlikuje odnos današnjih uradnikov, ki so odgovorni za zaščito ustave oz. države, od nekdanje državne policije? MAYER: Nočem zavzeti stališča do konkretnih političnih vprašanj, ker to ni moja naloga. Osebno pa sem prepričan, da imamo opraviti z novo generacijo, ki je precej bolj osveščena, strpna in odprta. Gotovo je to povezano tudi z dejstvom, da ljudje veliko potujejo in se srečavajo s številnimi jeziki. Postali ste vodja deželnega urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu. Kakšne so glavne naloge tega urada ? MAYER: Te so preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter nevarnosti, ki zadevajo predvsem naslednja področja: vsaka oblika ekstremizma in terorizma, spio-naža, mednarodno trgovanje z orožjem, poizvedovanje pri politično motiviranih zločinih - klasičen primer so kazniva dejanja na osnovi zakona o prepovedi obnavljanja nacionalsocialistične dejavnosti (Verbotsgesetz) -, zaščita ustavnih organov (mdr. državnih predstavnikov) in ustanov ter predstavnikov tujih držav in organizacij. So predmet zaščite ustave in terorizma tudi narodna skupnost in njeni pripadniki? MAYER: Kakor ščitimo vsakega avstrijskega državljana, tako ščitimo tudi pripadnike slovenske narodne skupnosti, če so cilj ekstremističnih skupin in dejanj. Poudarjam pa, da je naš urad pristojen le za politično motivirana kazniva dejanja. Za ostala je pristojna kriminalna policija. Kaj razumete pod ekstremističnimi skupinami in dejanji? MAYER: To vprašanje urejujejo posamezni kazenski zakoni, predvsem tudi zakon o prepovedi obnavljanja nacistične dejavnosti. Sicer pa vedno kvalificiramo kot ekstremizem dejanja in ljudi, ki ne priznajo demokratične državne ureditve in ustave. Mnogi koroški Slovenci imajo zaradi izkušenj, ki so jih imeli v preteklosti z državno policijo, do te ustanove še vedno zelo rezerviran odnos. Še posebej niso mogli razumeti, zakaj so observirali ljudi, ki v svojem političnem delovanju niso zahtevali nič drugega kakor uresničitev pravic, ki jih zagotavlja narodni skupnosti tudi ustava. Se jim je treba bati takšnega ob-serviranja tudi še danes ? MAYER: Od metod vohunjenja („Schnüffelaktionen”) smo precej oddaljeni. To tudi ne more biti naloga urada, ki je pristojen za zaščito ustave in boj proti terorizmu. Naše naloge so te, ki sem jih prej omenil - predvsem preprečevanje vsakršnega političnega ekstremizma in terorizma. Le ti delikti so tudi predmet naših aktov. Še posebej aktualno pa je zaradi 11. septembra 2001 tudi vprašanje islamskega terorizma. Trenutno predvsem njemu velja naša glavna pozornost. Kako nevaren je trenutno politični ekstremizem in terorizem na Koroškem? MAYER: Ravno smo pri tem, da glede tega vprašanja izdelamo posebno poročilo. Zato mi še ni mogoče odgovoriti na to vprašanje v detajlu. Na splošno pa lahko rečem, da je položaj relativno miren. Tudi z muslimani nimamo problemov. Sodeluje koroški deželni urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu tudi s Slovenijo? MAYER: Za varnostna vprašanja med Avstrijo in tujino je pristojno notranje ministrstvo. Na vsak način pa želim tudi sam vzpostaviti stike s pristojnimi uradi tako v Sloveniji kakor v Italiji. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je Janko Kulmesch Od metod vohunjenja („Schnüffelaktionen”) smo precej oddaljeni. To tudi ne more biti naloga urada, ki je pristojen za zaščito ustave in boj proti terorizmu. DR. HELMUT MAYER - Obvestilo izdajatelja Politika 5 Nova koroška časopisna matematikä+1=1 Na Koroškem je napočil čas nove časopisne matematike: dva slovenska lista, Naš tednik in Slovenski vestnik, se bosta združila v enega samega, v nov skupen slovenski tednik za Koroško, ki ga bodo krstili šele ob rojstvu, predvidenem na letošnjo vigred. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij, sta se, kot je znano, lotili malodane zgodovinskega projekta: skupnega slovenskega medijskega centra, ki bo izdajal skupen slovenski tednik za Koroško. Tako se bosta Slovenski vestnik, ki ravnokar stopa v svoj 57. letnik, in Naš tednik, ki je pravkar začel s 55. letnikom, združila v časopis z novo kvaliteto. Prav gotovo velika zareza za slovenskokoroški živelj. Po skoraj šestih povojnih desetletjih se velja tudi na tem mestu zahvaliti vsem uredniškim predhodnikom in drugim sodelavcem, ki so vztrajali toliko desetletij, da lahko zdaj drugi nadaljujejo njihovo delo. Nova kvaliteta skupnega časopisa bo njegov nadstrankarski in pluralni značaj; uredništvo bo skušalo s prijemi, lastnimi novinarskemu poklicu, ustvariti list, v katerem se bodo prepoznali vsi politični in kulturno-prosvetni subjekti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To pomeni profesionalno objektivnost in neodvisnost v poročanju, ne pomeni pa, da poročevalec ali komentator ne more ali ne sme imeti lastnega mnenja in prepričanja. Za ustrezne delovne pogoje za urednike in novinarje bo poskrbel uredniški statut, ki mu bo vsebinski okvir dala linija lista. Že lani sta organizaciji ustanovili družbo Slomedia - Slovenski medijski center d. o. o. in dela na projektu zaupali ekonomistu in informatiku mag. Joahimu Lesjaku s Kostanj in Petru Wieserju, novinarju, tipografu in prevajalcu, doma iz Kotma-re vasi. Trenutno so v polnem teku pripravljalna dela, da bi novi tednik lahko izšel še pred veliko nočjo. Tako je v delu grafična podoba. Skrb zanjo je v strokovnih rokah. Po Sredi priprav za novi medijski center Slomedia: Peter V/ieser (levo) in Joahim Lesjak drugi strani se razvija vsebinska struktura časopisa z linijo lista, da bi časopis zagotovil kar največjo raznolikost in pestrost. Osnovno uredniško načelo bo moralo biti, da pridejo do besede ljudje z obrazom in imenom, bodisi v intervjujih bodisi v portretih ali anketah. Posebno težišče bo imel servisni del, kjer naj bi našli podroben koledar prireditev in druge koristne informacije, po drugi strani pa tribuna mnenj s komentarji, pismi bralcev in gostujočimi komentarji. Na osnovi tega vsebinskega koncepta se bodo še januarja razpisala uredniška mesta. Dela se na konceptu spletnega na- Odprt in širok, seriozen in kontroverzen Dovolj odprt in kvaliteten, pester in aktualen« naj bo novi časopis, to željo beremo v nekem pismu bralcev. In pisec si pričakuje »dovolj trezne odprtosti in resničnega upoštevanja drugače mislečih«. S tem je pisec prav dobro poimenoval osrednjo zahtevo skupnega časopisa, ki ne bo več glasilo te ali one organizacije, temveč se bo spremenil v nadstrankarsko kroniko dogajanja med Slovenci na Koroškem in v tribuno, ki bo skušala zajeti vso pluralnost mnenj med njimi. Časopis bo moral biti seriozen in kontroverzen hkrati, malo staromoden in malo trendovski, precej podeželski in kljub temu urban. Skratka tak, da se bodo vsi prepoznali v njem: odprt in širok. . Morda se bo marsikdo moral posloviti od vzljubljenih predstav (in predsodkov), vendar ni mogoče zanikati dejstva, da je tudi slovenska družba na Koroškem socialno in politično zdiferencirana in različna - tako pač kot vsaka druga družba. Od tod tudi legitimnost različnih interesnih skupin, recimo SPZ ali KKZ, ali pa EL s samostojnimi občinskimi listami in socialističnih in ljudskostrankarskih občinskih odbornikov, če za trenutek pustimo ob strani Narodni svet koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij. Kdo se bo postavil za sodnika, da bo te izključil, drugih pa ne? Politične daljnovidnosti vodstvom organizacij ni mogoče odre- kati, tako se zdaj vsaj pri medijih poslavljamo od starega taborskega mišljenja - in ne samo po sili razmer. Marsikatera poteza pri združevanju Slovenskega vestnika in Našega tednika in snovanju novega slovenskega medijskega centra bi mogoče res zahtevala bolj srečno roko, po drugi strani pa je tudi kak očitek predsednikoma na drugi pogled hitro zbledel in zgubil prepričljivost. Vendar, zdaj se projekt razvija s polno paro. Sodelavci smo sredi priprav. In do vigredi bo - če bo vreme dalo - vzklil nov medijski center s spletnim nastopom v slovenščini in nemščini in skupnim slovenskim časopisom. Peter Wieser stopa, izdelan pa je že koncept za komunikacijski nastop novega medijskega centra. Hkrati oba sodelavca delata na in- Sodelujte pri iskanju imena Drage bralke, dragi bralci Našega tednika, pomagajte nam poiskati ime novega skupnega časopisa! Vabimo vas, da nam pošljete vaš predlog za ime. Vaš predlog naj ustreza naslednjim zahtevam: ■ signal naj bo za nov zalet; ■ funkcionira naj v slovenščini in nemščini; ■ funkcionira naj v internetu, v spletu. Dobro ime naj bo torej kratko, zapomnljivo, komunikativno in sodobno, skratka, dobro ime naj bo blagovna znamka. Dobro ime bo odločilnega pomena za odmevnost časopisa. Zato bomo njegovi izbiri posvetili kar največjo skrb. Vaše predloge bo prerešetala posebna delovna skupina. Za najboljše predloge se bomo zahvalili z majhno pozornostjo. Pošljite vaše predloge do najkasneje 7. februarja 2003 z oznako Slomedia na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, 9020 Celovec, po elektronski pošti: kumer@nastednik.at, ali po faksu: (0463) 51 25 28-22. frastrukturi: poiskati je treba ustrezne prostore, nabaviti bo treba ta ali oni računalnik, pa morda še kako mizo in kak stol. In komunikacijske zveze čakajo na inštalacijo, kakor hitro bo znan naslov. Že od novembra naprej tečejo Posveti s kulturnimi in drugimi organizacijami in razgovori s posamezniki, januarja in februarja pa bo delovala tudi delovna skupina, ki bo izbrala ime novega lista. Ti posveti se bodo nadaljevali tudi januarja in februarja in tako pritegnili k snovanju novega časopisa širšo publiko. Nekje do konca januarja naj bi Poleg tega začel delovati spletni forum, kjer bo mogoče diskutirati o novem časopisu in sploh o medijskem nastopu koroških Slovencev, morda pa tudi o drugih žgočih zadevah, kot so krajevni napisi ali vprašanje radia Agora in Radia dva. Pravi spletni portal bo sicer začel delovati šele pozneje, v polnem ob-. segu najbrž na jesen. Po startu časopisa se bodo sodelavci družbe Slomedia in uredniki časopisa lotili strukturiranja, postavljanja in programiranja spletnega portala. Ta bo v prvi vrsti skrbel za dnevno Poročanje o aktualnem dogajanju v slovenščini in v nemščini, poleg tega pa bo na domači strani mogoče najti osnovno dokumentacijo o koroških Slovencih, o njihovih organizacijah in o njihovem življenju in delovanju. Skrb za spletni portal bo ena osrednjih dejavnosti medijske družbe, kar je v dobi interneta povsem samoumevno. Poleg tega pa se bodo sodelavci medijskega centra v skladu z razpoložljivimi sredstvi lotili tudi drugih medijskih dejavnosti, saj imamo deficite tako glede informiranja naših Prijateljev na Koroškem in v ostali Avstriji kot tudi pri obveščanju koroške javnosti in medijev v Sloveniji. Bralcem in Našega tednika Slovenskega vestnika bo nova medijska družba pravočasno predložila atraktivno ponudbo, da bodo lahko svoj abonma brez komplikacij spremenili v naročilo novega časopisa. O delu pri novem medijskem centru bomo sproti poročali. (pw) „Vsak posameznik sam, s svojo zavestjo“ Dr. Jernej Zupančič, znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je izdelal prvo znanstveno analizo o ljudskem štetju 1991. Število pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem je po ljudskem štetju 2001 ponovno dramatično padlo. Kako si kot z-nanstvenik razlagate ta razvoj? ZUPANČIČ: Najprej je treba vedeti, kaj popis sploh ugotavlja in na kakšen način. Popisni kriterij „občevalnega jezika“ je ohlapen in dopušča precej široko razlago tega, kdo je lahko „Slovenec" in kdo ne. Na ta način je mogoč večji vpliv popisovalcev, okolja in splošne, družbene klime, lahko bi rekli naklonjenosti oziroma v nasprotnem primeru nenaklonjenosti večinske populacije in navsezadnje tudi uradnih (občinskih, deželnih, državnih) ustanov do pripadnikov slovenske narodne manjšine. Poleg tega imamo še vrsto dejavnikov znotraj manjšine: raven rabe jezika, funkcionalna in čustvena povezanost, narodna zavest, občutek in zavest pripadnosti širši slovenski (jezikovno, kulturno in končno tudi narodno opredeljeni) skupnosti, skratka vrsta subjektivnih in objektivnih okoliščin, s katerimi se pripadniki manjšine srečujete skoraj vsak dan kot posamezniki, družine in širše skupnosti. Upoštevati moramo znatno število mešanih zakonov, ki imajo seveda drugače pogoje rabe jezika. Upoštevati je treba status slovenskega jezika v javnosti, v medijih, navsezadnje tudi odnos do slovenščine med Slovenci v Sloveniji in drugod. Danes je marsikaj dostopno hitro in jasno - in tudi vpliva na nekatere posameznike. V tej luči vidimo, da okoliščine slovenščini na Koroškem niso ravno naklonjene. Popis je meril jezikovno sestavo, ki je samo najpomembnejši znak in vsebina slovenske etnične pripadnosti. Ni pa to narodna pripadnost že kar sama po sebi (to uradno loči tudi popisi). Pri tem pa se znajdemo pred para- dr. Jernej Župančič doksom: število slovensko govorečih se je povečalo v okoljih, kjer so Slovenci bolj razpršeni in bolj anonimni, kjer so realni pogoji za rabo slovenščine dejansko slabši kot v tradicionalno bolj „slovenskih“ občinah. Tukaj se kaže na znaten vpliv t.i. družbene klime in odnosov do manjšine, ki je morda pomembno vplivala tudi na odločanje o tem, ali se ob popisu izjasniti za slovensko govorečega. Znano je iz različnih študij, da raven znanja slovenščine pri vstopu v dvojezične šole oziroma dvojezični pouk v splošnem nazaduje, obenem pa se povečuje interes za učenje slovenščine, ker je to koristno. Če povežemo ti dve nasprotujoči si dejstvi, nas to vodi tudi k sklepu, da je za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika potrebna kakovostna jezikovna šola (izobraževanje) ter vzgoja k večji zavestni pozornosti do lastnega jezika (zavesti). V slovenskem jeziku je treba gledati lasten ponos in priložnost, tudi za poklicno življenje. Znanje ni še nikomur škodovalo. Potem bodo jezik bolj cenili tudi pripadniki večinskega naroda in se ga tudi učili. Kakšne možnosti vidite, da bi se ta negativni razvoj lahko ustavil? ZUPANČIČ: Dolga zgodba. Na kratko je težko predlagati celovite strateške rešitve. Jasno pa je, da so za izboljšanje stanja odgovorni tako v manjšini (ustanove, organizacije, društva), organih in ustanovah dežele Koroške in Republike Avstrije (pravni, finančni, organizacijski okvir) in Slovenije (strukturna pomoč in odprtost). Narodna in jezikovna identiteta se spreminjata in ju nikoli ni mogoče povsem stabilizirati. Zato raje govorim o razvoju kot ohranjanju. V tem je marsikdaj tudi velik problem, saj postavimo slovenščino kot izključni kriterij slovenske pripadnosti in pozabimo, da je jezik živa stvar, ki se spreminja. Opozoriti pa je treba tudi na toleranco do različnih vrst slovenščin. Nekako je usidrano prepričanje, da se npr. narečja preveč razlikujejo med seboj in še posebej od „uradne“ slovenščine. Nato sledi „spoznanje", da narečja sploh niso slovenščina, njihovi govorci pa ne Slovenci. Na popisu pa ima to lahko zelo otipljiv učinek v obliki opaznega nazadovanja. Potem so tu še zelo stvarna področja, kot je na primer zagotavljanje stabilne poselitve (odseljevanje s podeželja je eden večjih razlogov za zmanjševanje številčnosti manjšine), pozitivna demografska rast (s prenizko rodnostjo ni mogoče pričakovati obratnih ali vsaj zaustavljenih trendov), socialni položaj, medsebojna komunikativnost (ki ohranja skupnosti) in organiziranost. Priložnosti je sicer kar nekaj, a vse terjajo tudi določene pogoje. Podčrtati je treba tudi pomen in vlogo pomoči, ki jo lahko na različne načine nudi Republika Slovenija in pa seveda dežela Koroška in Republika Avstrija, ki bi to morala v precej večji meri. Ostane še en zelo pomemben dejavnik: vsak posameznik sam, s svojo zavestjo in pripadnostjo. - kuj- 6 Iz naših občin OBČNI ZBOR Uspešna bilanca mladih gasilcev ■ Pliberk. 2. januarja letos je imelo mladinsko gasilsko društvo Pliberk svoj letni občni zbor v Kulturnem domu v Pliberku. Mlade gasilce očetovsko vodi Gottfried Klade, ki je s svojim požrt- Gottfried Klade vovalnim delom poživil celotno gasilsko društvo v Pliberku, saj iz mlade skupine prihaja vedno več gasilcev k aktivnimi -starejšim. Na občnem zboru je Gottfried Klade poročal, da so mladi gasilci lani sodelovali skupno 5.368 ur na vajah, tečajih ali tekmovanjih. Zelo so bili uspešni na tekmovanjih in so lani dosegli 1 zlato, 4 srebrne in 10 srebrnih kolajn. Za izobrazbo pa so skrbeli poleg Kladeja še Niko Müller, Peter Klade in Günther Hutter, ki so to vlogo opravili v 980 brezpačnih urah. KDO IMA ČAS? V Šmihelu iščejo „metereologa“ H Šmihel. Za oskrbovanje vremenske postaje v Šmihelu išče občina Bistrica osebo, ki bi imela čas in se veselila tega dela. Kdor ima zanimanje, se naj oglasi na občini (tel. 04235/2257) ali pa pri oskrbniku postaje Stefanu Micheuu (tel. 04235/44113). Doslej še oskrbuje vremensko postajo Stefan Micheu. Kanal: za nov priključek so mogoče tudi podpore Deželna vlada je že leta 1998 sklenila pogoje, pod katerimi lahko dobijo gospodinjstva finančno pomoč za priključitev na kanalizacijo. I V številnih občinah se bodo v naslednjih letih morala gospodinjstva priključiti na občinsko kanalizacijo, ki jo bodisi že gradijo bodisi šele načrtujejo. Le malo pa je znano, da je za priključek mogoče dobiti tudi finančno podporo od deželne vlade (70 % vlada -30 % občina). Višina podpore je odvisna od osebnih dohodkov oz. dohodkov družine in znaša maksimalno 20 % stroškov za priključek na kanalizacijo (izhodišče je 3.633,64' evre). Pogoj za izplačilo podpore je med drugim, da stanuje prosilec v tisti občini, kjer je dotična hiša in da je celotni znesek pri občini že vplačan. Osebni dohodek pa ne sme preseči določene višine (glej desno). Priključek na kana! je lahko zelo draga zadeva, še posebej, če je treba položiti dolge cevi. Foto: Kumer Višina podpor (za mesečne dohodke pod): 726,73 evr. - 20% 799,40 evr. - 18 % 872,07 evr. -16% 944,75 evr. -14% 1.017,42 evr. -12% 1.090,09 evr. -10% 1.162,77 evr. - 8% 1.235,44 evr. - 6% Za določitev višine podpore je merodajen mesečni dohodek vseh v gospodinjstvu živečih oseb (podobno kot pri prošnjah po zakonu za stanovanjske podpore). Prošnje je treba oddati na občinskem uradu skupno s potrdilom o celotnem letnem zaslužku (Jahreslohnzettel). Posamezne občine pa nudijo tudi ugodne kredite. Silvo Kumer V občini Kotmara vas podjetji Allbau in Porr plačujeta polovico komunalnega davka Le z denarjem iz občinskih rezerv je lahko občinski svet sestavil proračun 2003. Občina upa, da bosta PORR in Allbau ostala v občini. ■ Ob koncu lanskega leta, 17. decembra, na občinski seji kotmirškega občinskega sveta pisnih vprašanj sicer ni bilo, občinski odbornik EL Jože Wakounig pa je pobaral župana Thomasa Goritschniga, kako je s tako imenovano Burgstallerjevo jamo, ki ni zagrajena in je dokaj nevarna za morebitne nezgode. Stvar se vleče že dolga leta, župan je poleti napovedal, da bo kmalu prišlo do ogleda na kraju samem, pa se do danes nič še ni zgodilo. Nevarnost za čjoveka in premoženje je velika. Župan je odgovoril, da je zahteval na pristojnih mestih, naj stvar kar se da .hitro uredijo, a na žalost se nekje nekaj zatika. Proračun 2003. Poglavitna točka občinske seje sta bila proračun za leto 2003 in srednjeročni denarni načrt za leta 2004 do 2006. Proračun 2003 je izenačen (2,691.400,- evrov); to je bilo mogoče le, ker so vzeli 31.500 evrov iz rezerve. Veljkih stvari ni mogoče načrtovati. Še slabši pa Odbornik EL Jože Wakounig je zahteval enakopravnost za kulturno društvo SPD Gorjanci. bi bil položaj za občine, če bi se iz občine izselili podjetji PORR in Allbau, kar se že govori. To bi pomenilo hud udarec (podjetji plačujeta okoli 50 % vsega občinskega komunalnega davka). Kultura. Pri razpravi o proračunu za kulturo je Jože Wakounig opozoril, naj občina vabi na svoje prireditve vsa kulturna društva, ne le enega, in je opozoril ostale odbornike, da SPD Gorjanci deluje že od leta 1885 nepretrgano (z izjemo tistih let, ko so nacisti prepovedali delovanje) in je najstarejše aktivno kulturno društvo v občini. Treba bo misliti tudi na projekte, ki jih bo mogoče finansirati s sredstvi iz EU. Nadzorni odbor je pregledal delovanje in finance ljudske šole (v bližnjem času bojo potrebne večje investicije: streha, okna, kurjava; pri kurjavi je Jože Wakounig opozoril na to, da bo treba pomisliti na domačo kmečko biomaso). Nastavitveni načrt za 2003 predvideva v občinski upravi pet oseb in pol. Na strojnem centru bo stala ura za stroj 23 evrov (doslej 22), za delavca pa 38,50 evra (doslej 36,50). Na dnevnem redu minule seje so bile še prenamembe (po novem daje občina ustrezne namembe le še pod pogojem, da se na zemljišču tudi zida), ureditev zemljiške zadeve v Medrejtrah in personalne stvari. Predlog EL. Za konec seje je župan prebral predlog EL, naj občina skuša rešiti prometno zagato pred ljudsko šolo. Božičnica je bila v gostilni Singer pod Hum-perškim gradom. tek, petek, 003 1 0. januarja 2003 7 Iz naših občin : : ■ Pliberk in Bistrica imata „Mlado EL“ 1 Gospodarska lista z novim v volitve ■ V Rožeku kandidira Rožeška lista (RL) Mlada EL iz Pliberka in Bistrice si je pred kratkim i/ Kulturnem domu uredita prostore in vabita na prvi obisk. Mag. Mirko Oraže bo šel v volitve z Rožeško tisto/Rosegger liste ■ Pliberk/Bistrica. Z velikim zagonom si je pred kratkim v Kulturnem domu v Pliberku uredila svoje klubske prostore mladina iz občin Pliberk in Bistrica. Mladi | so se zbrali na lastno iniciativo -r le na uradni prvi sestanek so povabili nekaj politikov, ki so mladi-rQ ni plačali pico in pijačo. Mlada EL k Pliberk nima predsednika, iniciativo in glavno besedo pa imajo lomaž Kreutz, „Semi“ Tram-Busch, Simon Kap in Samo Mes-SOgn Mladi bodo februarja pripravili večji „event“ v Kulturnem domu, podobno lanskemu uspešnemu „clubbingu", ko je prišlo nekaj sto mladincev na rock&pop koncert ter pojedino banan. Politično se želijo mladi vključiti pri temah, ki ■e jih zanimajo, pa tudi na volilnih li-^ stah bodo imenovali svoje kandi- ih daIf- ^ Podobno aktivna je mladina EL j. fudi v Bilčovsu. kjer se okoli Oloe ]a in Brede Zablatnik zbira mladina 3_ in prireja lastne prireditve. Urad-no obstaja „Mlada EL“ tudi na z. deželni ravni, kjer bodo mogoče ie iz teh novih vrst našli naslednika za predsednika dr. Igorja Roble-,r ka- Prvi predsednici Mlade EL sta bili mao. Zalka Kuchlina in dr. Angelika Mlinar. I Škocjan. Pred petimi leti se je Gospodarska lista Škoc-janA/Virtschaftsliste (GL/WL) na občinskih volitvah odlično odre-zala in s tremi mandati dosegla ll tudi mesto v občinskem predstoj- ništvu (SPÖ 11, ÖVP 4, FPÖ 4, EL 3). Do razpada FPÖ je a GL/WL uspešno sodelovala v koaliciji ÖVP in FPÖ. Milan Wutte je občinski referent za kmetijstvo, 'I gozdarstvo in prostorsko načrto- 3 vanje, frakcijski vodja Franc 3 Slarz pa je njegov namestnik. > Mag. Vladimir Polzer je bil v zad- ? njih petih letih predsednik kon- ’ trolnega odbora. Za naslednje volitve je Gospo-| darska lista že imenovala glavne ' tri kandidate. Glavni kandidat bo Milan Wutte iz Vesel. Za drugo i mesto so imenovali novega kandidata, namreč Michaela Lipnika, kmeta iz Škocjana. Na tretjem mestu bo ostal maa. Vladimir Polzer. Vse ostale kandidate bo GL imenovala na posebnem občnem zboru. Glavne volilne kandidate bodo po izjavah glavnega kandidata Milana Wutteja predstavili v naslednjih treh tednih, glavne volilne teme pa bodo za GLA/VL turizemj gospodarska in kmetijska vprašanja. V Gospodarski listi pa bodo lahko pred mogočim volilnim uspehom praznovali Greoor Sluo-outz-Sternad. kmet iz Lancove nad Zablaškem jezerom, praznuje 40-letnico. Slugoutz Sternad je tudi kandidat SJK in kutlurni delavec. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. Vse najboljše! M Bilčovs. Vse jasno je v bilčovški SPÖ, ki bo šla v volilni boj spet z županjo Štefi Quant-sehnig in podžupanom gostilničarjem Hanzijem Ogrisom. V Bilčovsu ima SPÖ 6 mandatov, ÖVP 4, FPÖ 2, ALL 2 in EL 1. Pogoji in mnenja v občini pa so se v zadnjih letih bistveno sprem-nili, tako da je zelo verjetno, da se bo sestav občinskega sveta 9. marca vidno spremenil. H Rožek. Število prebivalcev se v občini Rožek iz leta v leto veča, na drugi strani pa je opazen trend, da se mladi rožeški Slovenci odseljujejo v centre ali druge občine. Pod temi pogoji bi bilo za EL zelo težko držati mandat, za katerega bo verjetno potrebnih več glasov kot leta 1997, je ugotovil mag. Mirko Oraže, ki je zaradi tega iskal zaveznike pri nemško govorečih občanih. Prvi pogovori z možnimi partnerji so bili zelo obetavni, s predstavitvijo pa želi Oraže še počakati. Jasno je že, da se bo skupna lista imenovala RL (Rožeška lista/Rosegger Liste), pri kandidatih pa je menda pripravljeno veliko presenečenje. Milan Wutte (levo) je glavni kan- ■ didat Gospodarske tiste v Škocjanu. Gregor Slugoutz-Ster- nad (desno), občinski in kmetijski zastopnik v Škocjanu praznuje svojo 40. pomlad. Za bilčovško SPÖ bosta kot glavna kandidata šla v občinske volitve 9. marca dostejšnji podžupan Hanzi Ogris in županja Štefi Quant-sehnig. 8 Rož - Podjuna - Žila Anton Warasch bo prihodnji torek slavil 70-letnico. Ko je za občinske volitve leta 1973 EL prvič kandidirala tudi na Djekšah in z izvolitvijo mag. Filipa Warascha dosegla zgodovinski uspeh, je bil med najpriza-devnejšimi in najzaslužnejšimi podporniki tedanji dješki poštar Anton Warasch. Kljub neugodnim pogojem za kandidaturo je bil vztrajen, poln zdravega optimizma in zagnanosti. Njegov trud vsekakor ni bil zaman: EL je še danes zastopana v dješkem občinskem svetu. Prav tako je Anton Warasch vrsto let zastopal dješke Slovenke in Slovence v bivšem osrednjem odboru NSKS in prejel ob njegovi 60-letnici za vse zasluge, ki si jih je pridobil za narodno skupnost, priznanje Narodnega sveta. Prihodnji torek, 14. januarja, bo Anton Warasch prelistal 70. list svoje življenjske knjige, za kar mu veljajo naše najiskrenejše čestitke. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Bog Vas živi in še na mnoga leta! Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in NSKS. Juh. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. Pred kratkim je obhajal rojstni dan Valentin Ogris iz Podna. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. Prav tako rojstni dan je obhajala Beti Lepuschitz iz Beljaka. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Včeraj, 9. januarja, je slavila 50. pomlad Majda Singer iz Celovca. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sorodnikov se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta! Minulo sredo, 3. januarja, je na Bistrici v Rožu prelistal 80. list življenjske knjige Hanzi Tschelesnig. Slavljencu za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo znanci in SPD Kočna. V Nonči vasi je pred kratkim praznoval rojstni dan Blaž Kor-desch. Občinskemu odborniku EL Pliberk prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. V sredo, 1. januarja, so obhajali rojstni dan mag. Krista Hildebrandt iz Sveč, Hanzi Oitzl s Polane in Hanzi Zerzer iz Ladin. Slavljencem ob tej priložnosti od srca čestitajo znanci in SPD Kočna ter kličejo na mnoga vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prav tako 1. januarja je pri Davidu v Šmihelu obhajal rojstni dan Martin Kušej. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujeta EL in SJK. V Selah je te dni obhajal rojstni dan Mirko Oraže, po domače ČESTITAMO Na Reki pri Šentjakobu je praznovala rojstni dan Zofi Steiner. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo hvaležni _ otroci ter Društvo upokojencev Šentjakob. Prav tako rojstni dan je praznoval mag. Hanzi Dragaschnig iz Kotmare vasi. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružuje EL. Minuli torek, 7. januarja, je v Spodnjih Goričah pri Rožeku praznoval rojstni dan dipl. inž. Franc Kattnig. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Želimo mu posebej veliko navdiha in energije, ki ju vliva v književnost, kulturo in blagor naše narodne skupnosti. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo EL, SJK, Mohorjeva založba in Kulturno društvo „Peter Markovič” iz Rožeka. V Dobrli vasi praznuje te dni rojstni dan mag. Lidija Grilc. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naše prisrčne čestitke in najboljše želje veljajo tudi Mirjam Sadovnik, ki je minuli petek, 3. januarja, slavila 7. pomlad. Vse najboljše! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Antonu Pesjaku iz Dobrle vasi, Štefanu Goltniku iz Ža-manj, Antonu Petku iz Zagorij, Nevenki Sommeregger iz Kamna v Podjuni in Ernstu Župancu iz Železne Kaple. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Žide z Dobrove, ki prav danes, 10. januarja, slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim je na graški univerzi zaključila doktorski študij slovenščine Tatjana Schau-er-Trampusch iz Doba pri Pliberku. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha na nadaljnji življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo vsi domači iz Doba. Naslednje voščilo je namenjeno Melhiorju Verdelu iz Borovelj, ki je pred kratkim praznoval rojstni dan. Občinskemu odborniku VS Borovlje ter predsedniku Slovenskega kulturnega društva Borovlje od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje EL. ČESTITKA TEDNA Jubilej Poltnikove mame » »soboto, 4. januarja, je \ / na Bistrici nad Pliber-V kom praznovala 70-letnico življenja Marija Kraut, po domače Poltnikova mama. Slavljenka je zvesta bralka Našega tednika in znana kot nadvse skrbna, verna in narod nozavedna žena. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in ji želi mnogo srečnih let v krogu njene družine, še posebej v krogu nadvse ljubljenih vnukov. I'-" 1 Marija Kraut je slavila 70-letnico življenja. Naslednje voščilo je namenjeno Lizi Wrulich s sončnih Ra-diš, ki je minuli petek, 3. januarja, prelistala 70. list življenjske knjige. Slavljenki za ta lepi živ- f Ijenjski jubilej od srca čestitamo ! in želimo obilo božjega blagoslo- ' va, zlasti trdnega zdravja, sreče J in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi ‘ sorodniki. Včeraj, 9. januarja, je na Letini pri Šmihelu praznoval rojstni dan Jozej Blažej. Občanskemu odborniku EL Bistrica Šmihel od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Na dan Treh kraljev je v Beli pri Železni Kapli praznovala 38. pomlad Fridi Oraže. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT. 69-letnico življenja je minuli petek, 3. januarja, obhajal Ernst Topf s Polane. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in zdrava polna leta. Čestitkam se pridružujejo znanci in SPD Kočna. Jutri, 11. januarja, bo v Selah na Šajdi obhajala rojstni dan Annemarie Roblek. Čestitamo in želimo vse najboljše! Prav tako jutri, 11. januarja, bo obhajal rojstni dan Franc Hirm iz Gornje vasi pri Žvabeku. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujeta SJK in EL. Slovensko društvo upokojen- Rož - Podjuna - Žila 9 cev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Albertu Smrečniku iz Globasnice, Erhardu Stucku z Blata pri Pliberku, Sigiju Stropniku iz Libuč, Francu Markitzu iz Male vasi Pri Globasnici, Mali Auprich iz Globasnice, Mari Lienhard iz Libuč, Mariji Miklau iz štebna pri Globasnici, Neži Lubas iz Vogrč in Veri Amenitsch iz Pliberka. Posebne čestitke pa veljajo Neži Opetnik iz Doba pri Pliberku, ki je prelistala 75. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta! „ V torek, 7. januarja, je v Cirkovčah pri Pliberku obhajala rojstni dan Hermi Partl. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se Pridružuje EL Pliberk. V Gorinčičah je obhajal osebni praznik Mihi Olipitz. Slavljencu ob tej priložnosti °d srca čestita Društvo upokojencev Šentjakob, ter mu kliče na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Minuli torek, 7. januarja, je obhajal 31. pomlad Marijan Sottovia iz Sveč, Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in SPD Kočna se Pridružuje uredništvo NT. Prav danes obhaja 65-letni-co življenja Hanzi Kanzian, Po domače Ocijan v Rožeku. Najboljše želje pošiljajo in mnogo zdravja in sreče želijo domači in prijatelji okoli kulturnega društva „Markovič”, katerega zavzet odbornik je jubilant od same poživitve društva leta 1978 naprej. Dragi Hanzi, ohranil si kljub krutim udarcem usode (pogo-mvščina, osebne nesreče) optimizem in dobro voljo; ostani tak tudi v prihodnje! čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V nedeljo, 12. januarja, bo v Holbičah pri Škofičah obhajal rojstni dan Ernsti Pitschek. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se Pridružuje SJK. Znala je darovati svoje trpljenje Veronika Gril - Figovčeva mama z Bistrice pri Pliberku je odšla h Gospodarju življenja na Silvestrovo 2002, le nekaj dni po njenem 85. rojstnem dnevu. troška in mladostna leta je I 1 preživela v Sloveniji, sprva X*Z v Javorju nad Črno, kjer je 27. decembra 1917 zagledala luč sveta, nato pod romarsko cerkvijo Sv. Križa nad Belimi vodami, kjer je oče kupil kmetijo. Toda srečni mladosti je leta 1942 sledilo kruto pregnanstvo: morala je zapustiti domačijo - prišla je v Šmihel kot prisilna delavka. Po koncu vojne je za pokojno postala sosednja Bistrica njena trajna koroška domovina. Leta 1947 se je poročila k Figovcu, v hišo, ki je nekoč bila tudi županska hiša bistriške občine. Možu Antonu Grilu je rodila hčerke Justino, Elizabeto in Kristo ter sinova Karla in Antona. Vzgojila jih je v smislu trajnih krščanskih vrednot, delovne vztrajnosti in vsestranske ljubezni do slovenskega naroda. Tako je bil sin Karl, absolvent Slo- venske gimnazije, med drugim tudi dolgoletni predsednik KPD Šmihel. Veronika Gril Figovčeva mama je, tako šmihelski župnik Franček Kramberger na pogrebni svečanosti v četrtek, 2. januarja, poznala predvsem pot, ki jo je vodila v domačo cerkev in domov, drugače pa je živela za svoj dom in družino. Bila pa je to tudi pot bridkih preizkušenj in udarcev, ki so zadeli njo in njeno družino - predvsem leta 1972, ko so Figovčevi izgubili očeta Antona, ki se je s konji smrtno ponesrečil. Križevega pota pa še ni bilo konec. Pred 12-imi leti je mater Veroniko zadela kap ter je bila ve- zana na posteljo in invalidski voziček. V veliko pomoč ji je bila predvsem hčerka Justina, ki je ostala doma na kmetiji, mama sama pa je znala svoje trpljenje osmisliti in ga potrpežljivo prenašati. Na Silvestrovo 2002 je Figovčeva mama zaključila svoje zemeljsko potovanje. Gospodar življenja jo je odpoklical k sebi, da bi se ji trajno zahvalil za vso njeno dobroto in ljubezen. Pri njem sedaj uživa večno življenje, življenje, ki ne pozna nobenih telesnih bolečin in nobenih bridkosti. Ohranili bomo Figovčevo mamo v častnem spominu. Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Veronika Gril f Odšla je v raj trajne pravičnosti Marija Florjančič iz Spitala ob Dravi je umrla v 82. letu starosti. januar 1946. Vojne vihre je I bilo že nekaj mesecev konec, za družino Rajšp v občini Lenart ob slovensko-šta-jerski meji, kakor tudi za mnoge druge družine v Sloveniji, pa se je trpljenje še nadaljevalo. Imela je veliko kmetijo, ki je bila novim oblastnikom trn v peti. Za vedno so jo zaplenili in zaukazali Rajšpovim, da morajo v 15-ih minutah zapustiti svoj ljubljeni dom in svojo domačo zemljo. Uradno so jim očitali, da so pripadniki nemške skupnosti. Resnica je bila čisto drugačna: njihov oče je bil slovenski občinski odbornik, pristojni sodnik pa je celo izjavil, da še nikoli ni srečal tako zavednega Slovenca kakor Rajšpovega očeta. In tako se je začel tudi za hči Marijo križev pot v begunstvo. Skupno s starši ter ostalimi 5-imi brati in sestrami so jo v Gornji Radgoni vkrcali v živinski vagon in jo čez Madžarsko spravili v Wiener Neustadt, ki je bil takrat del ruske cone. Na srečo je Rajšpovim kmalu uspelo priti v angleško cono, zadnja begunska postaja za Marijo in njene starše pa je postalo taborišče v zgornje-koroškem Trefflingu, severno od Marija Florjančič t Seebodna. Marija je našla zaposlitev. v kuhinji, kjer je skupno delala z Izidorjem Florjančičem, beguncem iz Dravelj pri Ljubljani. Leta 1951 je postala Izidorju Florjančiču tudi njegova stalna življenjska sopotnica, njun novi domači kraj pa je postal Špital ob Dravi. Celih sedem let je družina Florjančič stanovala v barakah, nato pa so se preselili v hišo, ki so jo Angleži zgradili posebej za begunce. Tako se je začelo tudi za Marijo Florjančič novo življenje, življenje v družinski sreči in toplini. Postala je ljubezniva in skrbna mati devetim otrokom - Izidorju, Franciju, Miciki, Anici, Janezu, Metki, Stanku, Marjanu in Mihi. V narodni skupnosti je še posebej znan sin Franci, ki ni samo maturiral na Slovenski gimnaziji, temveč na njej tudi poučuje -medtem ko je njegov brat Marjan nekaj let igral za SAK. Globoko materino povezanost z otroki in njihovimi družinami je pokojna pisala z zlatimi črkami. Prav tako ljubezen do slovenstva in zaupanje v božjo pomoč. Tako ji je Gospodar življenja namenil tudi trdo zdravje, ki si ga je kljub trudapolnemu življenju ohranila do visoke starosti. Šele julija 2002 so ugotovili, da jo je doletela zahrbtna bolezen, katere jo je Vsemogočni odrešil v nedeljo, 22. decembra, v 82. letu starosti. Pogrebna svečanost za Marijo Florjančič je bila na dan Svetega večera. Vodila sta jo Jože An-dolšek in Hanzej Rosenzopf, pevsko pa jo je olepšal špitalski slovenski cerkveni zbor. Številni žalni gostje so jo pospremili na poti k zadnjemu zemeljskemu počitku ter s svojo udeležbo izrazili, da jo bodo vsi, ki so jo poznali, ohranili v najlepšem spominu. V tem smislu izrekamo vsem žalujočim iskreno sožalje. Janko Kulmesch 10 Kultura Kultura ii TISCHLERJEVA NAGRADA 2003 Tischlerjeva nagrada 2003 trem glediščnikom Vsako leto NSKS in KKZ podeljujeta Tischlerjevo nagrado zaslužnim Slovencem za njihova prizadevanja za narodno skupnost. Letos bodo 23. januarja nagrado prejeli trije zaslužni gledališki strokovnjaki: Franci Končan ter Breda in Tine Varl - ki so skozi več ko dve desetletji krojili gledališko in lutkovno dejavnost na Koroškem. Franci Končan (rojen 26. septembra 1940) p*ranči Končan se je že v rani k— mladosti zapisal gledališču. I Bil je strokovni sodelavec za amatersko gledališče pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Že kot 20-letnik je v domačem kraju režiral gledališko predstavo, skupaj je v Horjulu na oder postavil nad 35 predstav, njegovo delovaje pa se ni omejevalo samo na domači kraj, delal je tudi v številnih krajih Slovenije. Izkušnje je nabiral na seminarjih in tečajih pri različnih gledaliških strokovnjakih, kot sta to Mirko Župančič in Marjan Belina. Slednji ga je predvsem bodril, posebej v času, ko je začel delovati na Koroškem. Leta 1978 ga je po naključju zaneslo na Koroško, ko je vskočil kot režiser za Oder mladje. Ostal je zvest koroškim gledališčnikom in bil strokovni svetovalec za gledališče na Krščanski kulturni zvezi. Povezan je bil s kulturnimi društvi na podeželju, kjer je deloval kot režiser v Bilčovsu, Žvabe-ku, Velikovcu, Vogrčah, Selah, Svečah in Šentlipšu. Šest let je na Višji šoli za gospodarske poklice vodil in pripravljal zaključne prireditve. Nepozabna je bila tudi uprizoritev Cankarjevega Kurenta za osrednji koroški gledališki praznik 8. decembra. Franci Končan se je zavzel za uprizoritev Drabosnjakovih iger in za vse tri prevzel režijo: za Pastirsko igro (1987 - ponovna uprizoritev leta 2001), Pasijon (199Ö) in Igro o izgubljenem sinu (1993). Dobitnik letošnje Tischlerjeve nagrade pa je v zadnjih letih posebej povezan z dvema koroškima krajema. Triindvajset let nepretrgoma deluje v Selah, kjer režira dve premieri na leto - pred nekaj tedni so Selani ob stoletnici kulturnega delovanja uprizorili Kaplana Martina Čedermaca. Tudi v Vogrčah se zavzema za gledališče: na eni strani uvaja mladino v gledališki svet, na drugi strani pa je z vaščani uprizoril tri velike igre na prostem: Desetega brata 1999, Martina Krpana 2000 in lani Divjega lovca. Poleg svojega režiserskega dela je vseskozi svetoval voditeljem otroških in mladinskih skupin ob raznih praznovanjih, za materinski dan, na pustnih prireditvah ali pri miklav-ževanjih ter opravil levji delež na področju mladinskega gledališča na Koroškem. Breda Varl (rojena 16. januarja 1949) reda Varl je diplomirala na J-^FAGG arhitektura v studiu l—^za notranjo opremo in industrijsko oblikovanje pri prof. Niku Kralju in Dušanu Moškonu, magistrirala pa je na praški Akademiji AMU na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče. Prvo zaposlitev je imela pri mariborski založbi Obzorja kot tehnična oblikovalka. Od leta 1983 je zaposlena v Lutkovnem gledališču Maribor. V mladosti jo je sprva mikal radio, delala je kot radijska napovedovalka in se nekaj časa izpopolnjevala tudi v Angliji. Ko je spoznala moža Tineta Varla, se je tudi bolj posvetila lutkarstvu. V Mariboru predava tudi na Pedagoški fakulteti o lutkovni plastiki, scenografiji, lutkovni kulturi in vizualnih komunikacijah. Vodi različne seminarje in tečaje doma in v tujini. V okviru Tedna mladih umetnikov na Rebrci skrbi za lutke in sceno za vsakoletno zaključno prireditev. Breda Varl razstavlja tudi svoje lutke in osnutke. V mariborskem Lutkovnem gledališču pripravlja sceno, lutke in kostume. Sodelovala pa je in še sodeluje s številnimi koroškimi lutkovnimi in gledališkimi sku- pinami: v Šmihelu, na Zilji, Pliberku, Selah, Železni Kapli, Škocjanu, Globasnici, na Radišah, na začetku še z dunajskimi študenti in dijaki KDZ. Nad deset let pa sodeluje s celovškimi lutkarji. Pri jubilejnih lutkovnih predstavah -Juri Muri v Afriki 1991, Sonček, kje si 1994 in Čarovnica Jeziba- ba 1999 je bila odgovorna za kostume in lutke. Breda Varl je ilustrirala knjigo Lenčke Küpper Enkrat je bil en škrat. Pri Krščanski kulturni zvezi pa je izdala tudi lastno knjigo, ki je izšla ob desetletnici Tedna mladih umetnikov: Igrajmo se z lutkami. Z bogatimi slikami in navodili je želela s knjigo otroke spodbuditi za lutkarstvo. Ponavadi pa je Breda Varl nastopala in še nastopa za odrom z možem Tinetom. Tine Varl (rojen 3. maja 1940) ^^■ineta Varla so že v zgodnjem otroštvu prevzele lut-I ke. Že kot petletnik je na domačem dvorišču uprizarjal lutkovne predstave in zanje zahteval celo vstopnino. Vseskozi je spremljal gledališko in lutkovno dogajanje. Z . osemnajstimi je ustanovil lutkovno skupino in režiral prvo predstavo v Mariboru. V 70-ih letih je postal predsednik ■ odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kjer se je seznanil z Janezom Karlinom. Ta ga je tudi spodbujal in Pomagal, daje prišel na Koroško. Leta 1974 je začel Tine Varl za koroške lutkarje voditi seminarje in začelo se je tudi plodno sodelovanje do današnjih dni. V Mariboru je pomagal tudi pri ustanavljanju Lutkovnega gledališča, ki je odprlo svoja vrata leta 1974. Leta 1990 je v funkciji ravnatelja nasledil Bojana Čebulja in Lutkovno gledališče vodil do upokojitve leta 1999. V tem času je ustanovil tudi Poletni lutkovni Pristan v Mariboru, kjer se srečavajo domače in tuje lutkovne skupine. Tine Varl je sodeloval s številnimi lutkovnimi skupinami, lahko bi rekli, da je oče koroške lutkovne dejavnosti, saj je v svet popeljal lutkarje, ki so že danes sami režiserji. Režiral je za dunajske študente. Oder mladje, Lutke mladje, v Šmihelu, na Zilji in v zadnjem desetletju v Celovcu, kjer so prav gotovo po njegovi zaslugi nastale kar štiri Ltkovne skupine. Prav tako je bil režiser pri vseh treh jubilejnih lutkovnih predstavah na Koroškem: 1991 Juri Muri v Afriki, 1994 Sonček, kje si in 1999 Zaklad čarovnice Jezibabe. Od vsega začetka pa skrbi tudi za zaključno Predstavo na Tednu mladih umetnikov. Pripravljal in vodil je tudi številne seminarje, npr. v velikem številu tudi za učitelje. S svojimi lutkarji se je udeležil številnih tekmovanj doma in na tujem. Tineta Varla pa odlikuje tudi povezanost s Koroško, saj je s slovenskimi skupinami vzpostavil stike in poskrbel, da so lahko koroški lutkarji Gostovali v Sloveniji. gf hartes Gounod (1818-| 1893) je prevzel snov za \Jr opero po prvem delu Goethejeve pesnitve Faust. Opera ima za razliko z izvirnikom za glavno temo ljubezensko zgodbo med glavnim junakom in Margareto - v njo torej ni zajet filozofski duh. Krstna uprizoritev Fausta je bila leta 1859 v Parizu, nekaterim pa se je delo zdelo preveč nemško, vendar je opera med občinstvom bila dokaj priljubljena. Gounod je uprizoritev naknadno obogatil z recitativi in posameznimi točkami, mdr. z baletom. Ljubljanska uprizoritev je koprodukcija Cankarjevega doma in SNG Opera in balet Ljubljana v sodelovanju z Deželnim gledališčem Salzburg in Državnim gledališčem Karlsruhe. Režiser Thomas Schulte-Michels, ki je eden izmed najbolj prodornih režiserjev v nemškem prostoru Ljubljanski Faust Konec januarja bodo v Cankarjevem domu uprizorili opero Faust. „Napeta in zgoščena uprizoritev usodnega srečanja zapoznelih strasti, nedolžnosti in izprijenosti! Vražje dobro!” - so zapisali kritiki. in ga odlikujeta inovativnost in kakovost, je na premieri 2000 v Karlsruheju občinstvo navdušil s spektakularnostjo, čutnostjo, slikovitostjo in magičnostjo. Opera Faust v francoskem jezi- ku s slovenskimi nadnapisi ima premiero 25. januarja ob 19.30 v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu. Dirigent bo Dieter Rossberg, med solisti pa bodo nastopili Branko Robinšak, Piotr Nowacka, Jože Vidic, Saša Žano, Vlatka Oršanič idr. Ponovitve bodo 27., 29., 30. in 31. januarja ter 1., 3. in 4. februarja. Podrobne informacije dobite na naslovu www.cd-cc.si, kjer lahko rezervirate tudi vstopnice. Krščanska kulturna zveza in društvo prijateljev Slovenske filharmonije pripravljata ogled opere Faust 31. januarja. Cena za prevoz in vstopnino znaša 42 evrov, pisarna KKZ (tel. 0463/514263) pa sprejema prijave do 17. januarja. Odhod avtobusa bo: ob 15. uri v Dobrli vasi, ob 15.45 v Celovcu in ob 16.15 v Šentjakobu. gf Kulturne ponudbe v Ljubljani v januarju Galerije Narodna galerija: www.ng-slo.si • Stalna zbirka slovenske umetnosti (od konca 12. stoletja do 1930); Evropski slikarji Moderna galerija: www.mg-lj.si • Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirke Moderne galerije 1950-2000; Tone Stojko - fotografije; Slovenska likovna umetnost 1975-1985 Mala galerija: www.mg-lj.si • Franc Prug Mestna galerija: www.mestna-galerija.si • Ejti Štih; Tone Stojko Gledališče Slovensko narodno gledališče: www.sngdrama-lj.si • Čehov: Utva (11., 13., 14., 18., 29., 30. in 31. januarja) • Büchner: Woyzeck (15., 22., 23., 27. in 28. januarja) • Shakespeare: Romeo in Julija (17. januarja) • Brecht/Weill: Opera za tri groše (25. januarja) Mestno gledališče ljubljansko: www.mgl.si e Pinter: Praznovanje: 14., 15., 16. (premiera), 18., 23., 28. in 29. januarja) • Čehov: Ivanov (17. in 27. januarja) • Sontag: Gospa z morja (22. januarja) • Margulies: Večerja s prijatelji (24. januarja) • Shaw: Pigmalion (25. januarja) Cankarjev dom: www.cd-cc.si • Benfield: Spet skupaj (19., 20., 22., 26. in 30. januarja) • Omerzu: Peskar (16., 17. in 18. jan. - lutkovna predstava za odrasle) • Walser: Schneewittchen - After Party (23., 24. in 25 januarja) Šentjakobsko gledališče: www.sentjakobsko-gledalisce.si • Šehovič: Kurbe (17. in 31. januarja) • Moliere: Učene ženske (10., 18. in 24. januarja) • Verne: V osemdesetih dneh okoli sveta (11. in 25. januarja) • Romčevič: Paradoks (30. januarja) V Lutkovnem gledališču igrajo Toneta Pavčka in Svetlano Makarovič (več na www.lgl.si). Več informacij o prireditvah v slovenski prestolnici dobite na naslovu: www.ljubljana-tourism.si ali po telefonu 00386-1-3061215. Zazvonil je novi ZVON Dvomesečna revija ZVON, ki ga izdajajo vse tri Mohorjeve (Celovec, Gorica, Celje) in Družina v Ljubljani, dokaj redno izhaja. Pravkar je izšla šesta letošnja številka, ki je poleg mnogih zanimivih prispevkov posvečena znamenitemu slovenskemu kulturniku Emilu Frelihu; ponatisnjen je odlomek iz njegovega novega romana, objavljen pa je tudi obsežen pogovor z njim. Pripravila ga je Aleksandra Gruden, ki je napisala tudi esej o slikarju Vladimirju Makucu ob potujoči razstavi njegovih del. Najzvestejši sodelavec revije, Tržačan Alojz Rebula, objavlja dnevnik iz I. 1989, objavljen pa je tudi odlomek iz rokopisa Kocbekovega dnevnika izpred pol stoletja. Veliki prijatelj Slovencev František Benhart iz Prage objavlja potopis po Sloveniji, Korošca Tim Oliver Wüster in Vinko Ošlak pa predstavljata nekaj odlomkov iz njune knjige „Sekira in dlaka”, ki bo izšla prihodnje leto. Novi Zvon zaključujejo knjižne ocene in letni pregled revije, ki dobro odmeva v t.i. „zamejstvu”, v Sloveniji pa ji še ni uspelo priti prav do ciljnih bralk in bralcev. PF RADIO/TV, PRIREDITVE T PETEK, 10. januarja 18.10-19.00 Utrip kulture A ■E SOBOTA, 11. januarja 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 12. januarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 - 18.30 Glasbena E PONED., 13. januarja N 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 14. januarja 18.00-18.30 V Otroški oddaja SREDA, 15. januarja 18.10-19.00 Glasbena mavrica O 21.03-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 16. januarja F 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Zilja DD ©BBS]' E)^\Kla NEDELJA, 12. januarja 2003 13.30 PON., 13. januarja 2003 TV SLOVENIJA I 15.55 TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 14.1.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Topografija na Koroškem - neskončna zgodba? • 10. maturantski ples Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru • Pod Peco praznujejo visok jubilej - 100-letnico SKD Globasnica • Gradec 2003 - Plečnikova Ljubljana Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten petek, P' 10. januarja 2003 Radio dva tel.: 0463/595353 od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00- 8.30 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00- 6.00 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodozabavna glasba in zborovske pesmi nedelja. 12. januarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 12. januarja 2003: • gost v studiu: Janez Stergar (Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani) sobota. 11. januarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 - 15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 -18.00 Farant. Radio Agora oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 2.00 ^7 M Petek, 10. januarja ŠENTJAKOB V ROŽU 10. Maturantski ples Zabavajo: Alpe Adria Band, DJ Xandy Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru Sobota, 11. januarja GLOBASNICA 100 let Slovenskega kulturnega društva Globasnica Podjunski ples Za ples igra: Ansambel Gašperji _ Kraj: pri Šoštarju Čas: ob 20. uri Vabi: SKD Globasnica ŠENTPRIMOŽ Igra „Pika Nogavička” Gostuje: gledališka skupina KKD Vogrče Kraj: v Kulturnem domu v Šentprimožu Čas: ob 19. uri Vabi: Kulturno društvo Škocjan Nedelja, 12. januarja OBIRSKO Sankaška tekma Kraj/proga: Šobrova cesta na Obirskem Štart: ob 11. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Valentin Polanšek Sreda, 15. januarja ŠENTPRIMOŽ Predavanje „Mongolija v sliki” Predava: Hanzi Weiß Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabita: SPD „Vinko Poljanec” iz Škocjana in SPD „Danica” iz Šentprimoža Četrtek, 16. januarja CELOVEC Dan odprtih vrat Dvojezične zvezne trgovske akademije Čas: od 8. do 16. ure Kraj: v prostorih šole Vabi: Dvojezična zvezna trgovska akademija ŠMIHEL Predavanje in razprava „Die Sakramente -Konsumartikel oder Wandlungshilfe?” Predava: dr. Heribert Fischedick Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Petek, 17. januarja ŠENTJANŽ Novoletni koncert Nastopajo: Vaščana pojo, Vokalna skupina iz Slovenje-ga Plajberka, Quartett des Singkreises Rosental, Šent-janški tamburaši Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž Sobota, 18. januarja ŽELEZNA KAPLA Koncert „Na gavdo” Nastopata: Ansambel Paulič in Trio Pegrin Povezava: Franc-Jožef Smrtnik Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabi: Ansambel Paulič ROŽEK Lutkovna predstava „Mala čarovnica” Gostuje: Lutkovna skupina „Navihanci" SKD Celovec Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 17. uri Vabi: Kulturno društvo „Peter Markovič” PLIBERK Igra „Medved z vrtnico” Gostuje: gledališka skupina KD Škocjan Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19. uri Vabi: KKD Vogrče PLIBERK Koncert „Na gavdo” Nastopata: Ansambel Paulič in Trio Pegrin Povezava: Franc-Jožef Smrtnik Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Ansambel Paulič Slovensko planinsko društvo Celovec Planine v sliki Slovensko planinsko društvo Celovec vabi vse fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike - vsaki posamezni sliki pa je treba dati geslo. Slike pošljite do 20. januarja 2003 na naslov: Slovensko planinsko društvo, Tarviserstraße 16, 9020 Celovec Krščanska kulturna zveza in Društvo prijateljev Slovenske filharmonije vabita na obisk opere FAUST (Charles Gounod) Kraj/čas: v petek, 31. januarja 2003, v Cankarjevem domu v Ljubljani Cena za prevoz in vstopnino: 42 evrov OBVESTILO Spoštovani društveniki! Rok za sporočanje prireditev je vsak teden naikasneie v torek do 13. ure. Lepo prosimo, da nam vabila prireditev pošljete po pošti (Naš tednik, Villacherstraße 8/I), po faksu (0463/51 25 28 -22) ali po e-mailu (sadjak @nastednik.at). Uredništvo Nastop gostov z Radiš (vodi ga Nuži Lampichler) je bi! enkratno kulturno doživetje. Sliki: Štukelj ŠENTPRIMOŽ Z optimizmom v novo leto Novoletni koncert SRD „Danica” je bil nepozaben užitek. k » ed stalnice domačega l\/I SRD Danica sodi vsa-I V I koletni novoletni koncert, ki so ga letos poleg 3 domačih skupin oblikovali pevci in pevke s sončnih Radiš. po pozdravnih besedah predsednikov Tončija Rutarja in Kristijana Sadnikarja, ki sta I zaželela vsem obiskovalcem in obiskovalkam srečno in veselo novo leto, so na oder prikorakali otroci in z ljubkim na-, stopom razveselili številno |C občinstvo (vodi Barbara Mi-stelbauer-Stern). Prijetno doživetje je bil nastop MePZ „Radiše” pod vodstvom Nužija Lampichlerja, ki ima v svojem repertoarju po-■ ieg slovenskih narodnih in | umetnih pesmi tudi mednarodno pevsko literaturo. Gostje so zbrano zapeli pesmi „Prisega”, ■lipa”, „Pleše črni kos”, nekaj starih domačih in tri mednarodne. Bučen aplavz sta pože- Tudi otroški zbor SPD Danica pod vodstvom Barbare Misteibauer-Stern je zapel na novoletnem koncertu. la nadarjena solista Samo in Sandra Lampichler. Spored so nadaljevali pevci in pevke „Korenine Danica” pod vodstvom Hanzija Kežar-ja, ki so zapeli nekaj domovinskih in ljubezenskih pesmi. Višek novoletnega koncerta pa je bil suveren in uglašen nastop MePZ „Danica” pod vodstvom Stanka Polzerja (Novoletna pesem, Ziljska narodna, Dekle na vrtu zelenem sedi idr.). Kocertnega popoldneva so se udeležili tudi številni častni gostje, med drugim: Einspielerjev nagrajenec Hans Mos-ser, žitrajski podžupan Joža Nabernik, predsednik NSKS Bernard Sadovnik, predsednik SPZ Gustav Brumnik in tajnik K KZ Nužej Tolmaier. Moderacijo v obeh deželnih jezikih je mojstrsko opravil Samo Wakounig. M. Š. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: *uštvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-lovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje Paradnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-Pe. gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ostavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pjava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-Pih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. tS6 04239/26 42 od petka, 10. januarja, od 15. ure, do sobote, 11. januarja, do 17. ure Seminar slovenskega jezika (v treh delih) Vpliv nemščine na slovenščino na stičišču dveh kultur Voditeljica: mag. Helena Küster od petka, 10. januarja, od 18. ure, do nedelje, 12. januarja, do 13. ure Duhovna obnova za zakonce „Vračati se k prvotni ljubezni” Voditelj: p. Lojze Markelj SJ od sobote, 11. januarja, od 9. do 13. ure Seminar in delavnica: Praktični napotki za delo s sodobnimi občili v fari Voditelja: mag. Mathias Kapeller in Hanzi Tomažič v soboto, 11. januarja, od 14.30 do 21. ure Predavanje: Judovstvo - vzgled ali kamen spotike Predavatelj: prof. dr. Kurt Schubert v pon., 13. januarja, ob 19. uri Odprtje razstave umetnika dr. Josefa Enza v torek, 14. jan., od 15. do 19. ure Pogovor z ljudmi, ki žalujejo ali žalujoče spremljajo Predavateljica: sr. Marcella Fellinger sredi januarja Začetek jezikovnih tečajev: slovenščina, španščina, angleščina, hrvaščina, italijanščina Prosimo za pravočasne prijave. sredi januarja Začetek računalniških tečajev Prosimo za pravočasne prijave. od petka, 17. januarja, od 16. ure, do sobote, 18. januarja, do 12.30 Študijski dan: Biblična arheologija Predavatelj: univ. prof. dr. Michael Weigl v petek, 17. januarja, ob 19.30 Predavanje: Ima sv. pismo res prav? Predavatelj: univ. prof. dr. Michael Weigl IZOBRAŽEVALNI POTOVANJI 2003 od sobote, 8. februarja, do petka, 14. februarja 2003 Izobraževalno potovanje v Andaluzijo Spremljevalec: rektor Jože Kopeinig od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wakounig in dr. Helmut Zwander 14 Šport TEK NA SMUČEH____________ Selani odlični tudi v letu 2003 Člani nordijske sekcije DSG Sele-Zell so po odličnih nastopih na tekmovanju za koroški pokal-Fischer na Hochrindlu dosegli lepe uspehe tudi na silvestrskem teku na Dobraču. Dunja Zdouc je pri otrocih I (deklice) osvojila drugo mesto, pri fantih pa je v isti starostni skupini osvojil četrto mesto Dominik Čertov. Pri otrocih 2 (fanti) _ sta Mitja Zdouc in Tadej Čertov 'dosegla 3. oz. 10. mesto, - pri ženskah 1 pa je Zala Zdouc osvojila odlično drugo mesto - enako uvrstitev je dosegel tudi njen mož Maks Zdouc pri moških 2. Prav tako na stopničke je v tej starostni skupini pritekel Toni Wutti, medtem ko je Egon Wassner v splošnem razredu moških pristal na petem mestu. Koroško prvenstvo. Prihodnjo nedeljo, 12. januarja, vabi nordijska sekcija DSG Sele na deželno prvenstvo v teku na smučeh na 15 km (tekaška proga pri Kvadniku). Štart tekmovanja bo ob 10.30. Nato, ob 12.30, pa je na sporedu še društveno prvenstvo in hkrati tek za pokal Košute. Prijatelji teka na smučeh so prisrčno vabljeni! F. S. Koroško prvenstvo v teku na smučeh (15 km) v nedeljo, 12. 1.2003, ob 10.30, na tekaški progi pri Kvadniku. (ob 12.30 je na sporedu tudi društveno prvenstvo DSG Sele/Zeli) SANKANJE________________ Šobrova proga je pripravljena! Slovensko prosvetno društvo Valentin Polanšek vabi to nedeljo, 12. januarja, vše ljubitelje sankanja na tradicionalno društveno sankaško tekmo. Štart bo ob 11. uri, tekmovalo pa se bo na Šobrovi cesti na Obirskem. Dobljani so na pravi poti Čeprav so bili odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob v minulih dveh krogih iu (po pričakovanju) poraženi, imajo v boju za 4. mesto naprej vse možnosti. ^^o kratkem božičnem od-V-J moru se je minuli konec I tedna nadaljevalo prvenstvo v najvišji državni ligi. Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so najprej gostovali v Tirolu, nato pa v domači dvorani gostili večkratnega državnega prvaka hotVol-leys. Medtem ko so bili varovanci trenerja Pridala na Tirolskem pričakovano brez možnosti (poraz z 0:3), so bili na srečanju z ekipo z Dunaja blizu senzacije. Dokončno so podlegli sicer z 1:3, toda razplet tekme je bil izenačen - predvsem zaradi odlično razpoloženih slovenskih legionarjev (Hafner, Pisnik) v vrstah Doblja- nov. Žal pa se je tmarsikateremu igralcu v odločilnih trenutkih nizov pripetila ta ali ona nepotrebna napaka, tako da ob koncu le ni bilo AVL- TOP 6 1. hotVolleys 17 16 1 49:9 32 2. Tirol 17 15 2 47:11 30 3. Salzburg 17 10 7 34:31 20 4. SVS Sokol 17 9 8 30:32 18 5. Aich/Dob 17 8 9 31:32 16 6. Hypo 17 7 10 27:33 14 Tirol - Aich/Dob 3:0 (-18/-20/-21) Aich/Dob - hotVolleys 1:3 (-23/18/-20/-22) • Prihodnji krog: Hypo VBK - SK Zadruga Aich/Dob, v nedeljo, 12. januarja, ob 20. uri, v dvorani St. Ruprecht v Celovcu senzacije. Kljub porazoma so Dobljani v boju za 4. mesto naprej na pravi poti, saj so sedaj na vrsti tiste tekme, za katere napovedujejo igralci točke. Prva bo to nedeljo proti Hypo (ob 20. uri v dvorani St. Ruprecht v Celovcu), druga petek navrh proti Salzburgu (v Pliberku), tretja pa 25. januarja proti SVS Sokol (prav tako v Pliberku). „Prepričan sem, da nam bo iz teh treh tekem uspelo osvojiti najmanj štiri točke in s tem v boju za 4. mesto postaviti močno osnovo za nadaljnji potek prvenstva,” je dejal kapetan Martin Micheu. Franc Sadjak Pichler in Moril na najvišjih stopničkah Smučarski skoki - Mlada Zahomčana Rene Pichler in Siegfried Mörtl sta bila na tekmovanju za deželni pokal Atomic v Beljaku najboljša. mučarski skakalci in skakal-^^ke Športnega društva Za-V-Z home so na tradicionalnem tekmovanju ob prazniku Sv. treh kraljev v alpski areni v Beljaku, ki šteje tudi za deželni pokal Atomic, zabeležili lepe uspehe. Tako je Siegfried Mörtl na 30-metrski skakalnici z dvema skokoma na 30 metrov bil s prednostjo 16-ih točk prvi v skupini šolarji I, prav tako Rene Pichler v skupini otroci II. Pichlerjeva prednost pred drugouvrščenim pa je znašala kar 18 točk. Tudi ostali varovanci trener- jev Francija Wiegeleja st. in ml. so se deloma odlično odrezali. Tako sta Michael Godec in Loris Quaglia s četrtim in petim mestom dopolnila uspeh zahomških skakalcev pri šolarjih I, pri otrocih II pa so se med prvo deseterico uvrstili še Verena Pock (5. mesto), Daniele Quaglia (6.), Marcel Zechner (9.) in Markus ' Moser (10.). Pri otrocih I pa je bil najboljši Zahomčan na 5. mestu David Wiegele, Sonja Schoitsch je osvojila 6. mesto, Peter Schoitsch 8. in Lisa Wiegele 10. mesto. Rezultati tekmovanja za deželni pokal Atomic v Beljaku: otroci I: 1. Florian Gaugg (Celovec) 211,2 točk, 2. David Jank (Beljak) 208,4, 3. Thomas Ortner (Celovec) 205,0, 4. Alexander Pischelsberger (Celovec) 202,2, 5. David Wiegele (SD Zahomc) 186,5, itd. otroci II: 1. Rene Pichler (ŠD Zahomc) 178.3, 2. Oliver Kathol (Celovec) 160,6, 3. David Dandler-Svvat (Beljak) 158.4, ... 6. Daniele Quaglia (SD Zahomc) 143,3, itd. šolarji 1:1. Siegfried Mörtl (ŠD Zahomc) 225.5, 2. Manuel Marko (Vrba) 208,9, 3. Florian Albi (Beljak) 207,6, 4. Michael Godec „(ŠD Zahomc) 202,5, 5. Loris Quaglia (ŠD Zahomc) 161,7. 7Ö -o o m Nr Sport ITRENINGI SAK SO SE PRIČELI BREZ NOVIH IGRALCEV IZ SLOVENIJE Težavna je izbira novih legionarjev ■ Toda danes se naj bi v tej zadevi kaj premaknilo. Napadalec Borut Arlič (Velenje) bo namreč sporočil, če se bo podal na Koroško k SAK ali pa podpisal za Olimpijo iz Ljubljane. v r\ I r V. lanska ekipa SAK je takoj po novem letu (3. januarja) pričela s pripravami na vi-gredni del prvenstva. Razen Simo-na Sadjaka (atroskopija kolena) in Kesselbacherja (operacija obeh kolen) se treningov v Grabštanju °z. v telovadnici Slovenske gimnazije udeležuje celoten kader, torej tudi Ogris in Eberhard, ki jeseni nista mogla redno trenirati. Da je Večina igralcev telesno na splošno dobro pripravljena, pa so v zadovoljstvo novega trenerja Wuntsch-ka pokazali rezultati medicinske Preiskave igralcev pri dr. Schnab-lu' Predvsem Zanki in Lojze Sad-iak pa presenetljivo tudi Weissen-berger so imeli odlične zdravstve-ne podatke. Novi igralci. Slej ko prej vodstvo kluba išče okrepitve v Sloveniji- Športni vodja Marko Wieser je v tej zadevi navezal že tesne stike s tem ali onim igralcem, vendar doslej še brez rezultata. „V prihodnjih dneh pa se bo v tej zadevi gotovo rnnogo premaknilo,” je dejal športni vodja Wieser. Napadalec Borut Arlič (Rudar Velenje) bo namreč prav danes sporočil, če bo podpisal za SAK ali pa za Olimpijo, ki s,e zanj prav tako resno poteguje. Ce Arlič (27) ne bi prišel, pa ima dieser v talonu še druge močne igralce iz Slovenije. Med njimi so Pred nekaj leti je bi! Grega Blatnik že na poskusnem treningu pri SAK, vendar se je takrat transfer razbit. Sedaj SAK zanj kaže zopet zanimanje. Trenutno igra Blatnik v naj višji slovenski iigi pri ERA Šmartno - torej pri klubu, ki je s petim mestom v jesenskem delu prvenstva zabeležil veliko presenečenje. Nagradna igra SAK SAK vabi 15. februarja na tradicionalni ples, ki bo tokrat v Kulturnem domu na Radišah. Za ples bo igrala „Alpe Adria Band”, višek večera pa bo žrebanje zmagovalcev nagradne igre privlačnih in dragocenih nagrad. Srečke bodo dosegljive v predprodaji v obeh naših knjigarnah, na Posojilnicah, pri odbornikih kluba in seveda na plesu samem. Cena srečke znaša 4 evre. to 27-letni sredinski igralec Franc Fridl (Vector Ljubljana), defenzivni sredinski igralec Grega Blatnik (Šmartno), prav tako sredinski igralec Andrej Štefan (Publikum Celje), branilec Ernest Trgo (Ajdovščina) ter neki izkušeni napadalec, čigar imena pa Wieser še ni hotel izdati. „Povem le to, da igra v najvišji slovenski ligi in tam velja za zelo nevarnega napadalca,” je dejal Wieser. Franc Sadjak Pripravljalne tekme SAK: SAK - SAK U 19 (v nedeljo, 12. januarja, ob 14.30 na celovškem stadionu) SAK - Radenthein (v torek, 14. januarja, ob 19. uri na celovškem stadionu) ■' - V s#ir*jp?•V-.-r--- „ Äeäwlgpr F 1. NAGRADA/PREIS: 1 teden v Schladmingu za 2 osebi, hotel Pithelmayr 2. NAGRADa/preiS: dopust za 2 osebi v Portorožu 3. NAGRADA/PREIS: dopust za 2 osebi na Bledu in nadaljnje nagrade v vrednosti ta. E 10.000,- Zmagovalce bomo izžrebali na plesu SAK na Radišah Cena/Preis: E 4,- Na najtežjem turnirju je bil SAK najboljši koroški klub ■ Celo Faktor Ljubljana je izpadel proti mladim sakovcem. ■ „Alpe-Adria turnir“ v Šentvidu Na najtežjem koroškem turnirju v dvorani v Šentvidu so mladinci SAK postali najboljši koroški klub 'n osvojili četrto mesto. Ekipa trenerja mag. Mirka Oražeja je v predtekmovanju izločila mdr. FC Šentvid, FC Wolfsberg in celo trenutno najboljši mladinski klub v Sloveniji Faktor Ljubljana. Končni vrstni red U 16: 1. NK Dravograd, 2. Šmartno, 3. Ilirija Ljubljana, 4. SAK Na turnirju sta sodelovali tudi ekipi SAK U 14 (polfinale) in SAK U 19, ki je premagala celo NK Nitra (Cs), je pa zaradi poškodb v polfinalu morala dati w. o. ■ Turnir v Wolfsbergu Tudi na turnirju v Wolfsbergu sta ekipi SAK U 16 in U 14 brez težav dosegli polfinale, ob koncu pa so zasedli le 4. mesto. ■ Zdaj čaka koroško prvenstvo Prvenstvo se prične ta konec tedna za ekipe U 19, U 16 in U 14. SAK U 14 igra v soboto, 11. januarja, ob 14. uri v Wolfsbergu (SAK, FC Wolfsberg, Šmihel, Šentandraž, Šent-pavel). SAK U 16 je na vrsti v nedeljo, 12. januarja, ob 11.20 v Vetrinju (SAK, FC Kärnten, KAC/ASV, Tinje, Grabštanj, Vetrinj) SAK U 19 igra v soboto, 11. januarja, ob 13.30 v Trgu/Feldkirchen. SAK U16: (zadaj) trener Tominc, Enzi, K. Diopst, Fračko, D. Diopst, trener mag. Oraže; (spredaj:) Schwikart, Triptat, Miklau, Woschitz; na stiki manjkata S. in M. Grilc. ČHVI1 KT A TFnitiik 10. ples maturantk in maturantov Višje šole v Šentpe-tru bo danes, v petek. 10. januarja. ob 20. uri v Kulturnem domu v Šentjakobu. Zabavala bosta Alpe Adria-Band in DJ Xandi. V soboto. 11. januarja, pa je na sporedu Podjunski ples, ki bo ob 20. uri pri Šoštarju. OSEBE & DOGODKI 13 SLOVENSKI PLES Celovec. Ob zvokih ansambla Štajerskih 7 so 5. januarja zaplesali obiskovalci iz vseh treh dolin v dvorani Doma sindikatov v Celovcu na 51. Slovenskem plesu, ki je bil hkrati tudi zadnji v omenjenih prostorih. Po ustaljeni navadi pa so organizatorji tudi letos poskrbeli za poslastici s Krasa, namreč za pršut in vino. Nekaj šansonov je zapela Alenka Vidrih. Kje bo Slovenski ples 2004 javno še ni znano, vsekakor pa bo ostal v centru Celovca. I/ družbi lepotic je moški uživat. Marko Wieser v šarmantni družbi Jutte Riedl in Sabine Zanki. Na plesu je bita tudi novinarka Z. Novljan. m-'t Konzul Jelovšek, predsednik Sturm in Sadovnik s soprogo, igralka Kropiunig in umetnik Benetik. Obiskovalci z Dunaja in iz Ziljske doline TERMINI ♦ JUBILEJI ♦ DOGODKI ♦ TERMINI ♦ JUBIIEJI ♦ ■ Moderatorka Barbara Karlič režira tudi igre ■ Spoznala sta se v Trstu Trajštof. Moderatorka ORF Barbara Karlič je gradiščanska Hrvatica in je pred leti ustanovila igralsko skupino „Kazališka grupa Trajštof“. Njen stric, slavist Ivo Sušič, prevaja znane avtorje v hrvaščino, Barbara pa potem vodi režijo in igra tudi glavno vlogo, kot je to bilo lani decembra na štirih predstavah pri igri „Andeljak i Mikula“ na farovškem skednju v Trajštof u. Gradiščanski Hrvati so na svojo Barbaro zelo ponosni, pravijo pa, da bi bila doma še bolj popularna, če bi tudi pri ORF obdržala č v priimku. Večno zvestobo sta si pred kratkim obljubila mag. Veronika Sienčnik-Avvad iz Dobrle vasi in Ihab Awad iz Libije. Spoznala sta se med študijem v Trstu, poroka pa je bila v Celovcu. Na meden teden pa bosta mladoporočenca šla poleti v Pariz. foto: Neubauer