Št. 2
Maribor, dne lO. j anuapj a! ¡1907
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
___ posebne
— Za inserate se pladnje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejema o do srede zjutraj.
so poštnine proste.
Nezaprte rckiamacije
Spodnještajerska kmečka organizacija.
Piše Martin Cerjak, ekonom v Rajhenburgu.
I.
Namerava se t kratkem ustanoviti takoimenovana „Kmečka zveza" za Spodnještajersko.
Mi slov. Staj. kmetje pozdravljamo to idejo z navdušenim srcem!
Živimo sedaj v dobi medsebojnega ožjega zdrn-ževanja različnih stanov. Vsi stanovi združujejo se dandanes med seboj v ožjo stanovsko zvezo in tako z združenimi silami skušajo v svetovni borbi si svoje gmotno stališče po enotnem, skupnem, dobro premišljenem načrtu zboljšati. Bila bi toraj velika nezmisel od strani spodnje-štajerskih kmetov, potrpežljivo še nadalje čakati, kaj nam prihodnjost dobrega prinese. Trajnega uspeha na našem gospodarskem polju, če se mi sami ne zganemo, zastonj sami pričakujemo pri današnjih razmerah. V koči vsakega priprostega seljaka mora dandanes prepričanje in navdušenje oživeti, da v prvi vrsti le Samopomoč je ona pot, ki vodi do večje kmečke strokovne izobrazbe in po tej do boljšega blagostanja. In to prepričanje vcepiti v srca vseh spodnještaj. slov. kmetov in jih voditi po sigurni poti do končnega cilja naj bode prva in glavna naloga prihodnje „Kmečke zveze".
Dannadan čujejo se pritožbe: kmečki stan propada. Žalibog so tudi opravičene. — Približuje se svojemu propadu sicer s počasnimi koraki, toda dosledno.
Ni moj namen razmotrivati danes vzroke, zakaj kmečki stan propada, to je že vsakemu več ali manj znano. — Navajajo se različni vzroki kmečkega nazadovanja. — Stav-ljajo se mnogoštevilni predlogi, kako kmečko stališče zboljšati itd. — Toda, ako še tako bridko tarnamo, vzroke nazadovanja vsestransko prerešetavamo, vsaki dan cele kopice pametnih predlogov v svrho gmotnega zboljšanja kmetijstva na dnevni red spravljamo, — nam vse to nič ne pomaga, ako se končno sami ne vzdramimo iz dosedanjega spanja ter odločno in pogumno takoj ne začnemo s temeljito preosnovo dosedanjega gospodarstva na vseh koncih in krajih.
S to preosnovo pa moramo najprvo pri samem sebi začeti. — Starokopitarsko suknjo, katero smo od naših pra-dedov podedovali — in katero marsikateri tako skrbno čuva — moramo sleči ter napredovati s časom, drugače bo to fasovno napredovanje vršilo se preko naših glav, v našo lastno gmotno škodo in v naš končni pogin.
Napredno kmetijstvo zahteva dandanes, kakor vsaka druga stroka — ako hoče da se uspešno vodi — celega moža in to moža značajnega, vztrajnega, odločnega in delavnega.
Pomislimo n. pr. kako bi bilo dandanes z obrtnimi stanovi, ko bi se ti danes nahajali na isti stopinji stanovske strokovne izobrazbe, kakor pred pol stoletjem?
Tudi pri kmetijstvu velja dandanes pravilo, naj bi se mnogo več z glavo delalo, kakor z rokami. — Pregovor: „moli in delaj!" se dandanes naj izpolni: „moli, delaj in računi!" To se pravi, predno kako delo začnemo, dobro vse preudariti, kako bi se dala stvar bolj dobičkonosno uravnati. — Poslužiti se moramo vseh znanstvenih sredstev, ki nam jih nudi napredujoči tok časa, t. j. različnih strokovnih listov, raznovrstnih gospodarskih strokovnih knjig, različnih kmetijskih predavanj, pametnih nasvetov izkušenih kmetovalcev, lastne skušnje praktičnih in modrih gospodarjev itd. — Toda marsikateri bode hladno pripomnil: „Vsi ne moremo študirani biti in strokovno na-obraženi". — Seveda ne, ampak pred učenostjo gre še nekaj drugega. Resna, vztrajna volja, nevpogljiva odločnost, stanovski ponos, neumorna delavnost so vzvišeni nad vsako učenostjo in brez teh je vsaka učenost piškavi oreh. Torej le malo več resne volje in prve ovire bodo premagane.
Roko na srce, pa priznajmo, da je med nami, četudi redko, vendar nekaj kmetov, ki so različnim razvadam in in strastem podvrženi. — Koliko zlatega časa potrati marsikateri gospodar z nepotrebnem zapravljanjem in čenčanjem po gostilnah, z nepotrebnim pohajkovanjem ? — Kako marsikateri vsa opravila pri gospodarstvu le površno in brezbrižno opravlja, potem pa se čudi, ako uspehi izostanejo? — Da gospodarstvo pri tem in enakem nikakor napredovati ne more in vse to kmečkega ugleda napram drugim stanovom ne utrjuje, je pač samo ob sebi umevno.
Torej reorganizacija, predrugačenje samega sebe naj bode o novem letu vsakterega prvo in glavno opravilo, katerega ta očitanja zadenejo. — Največji junak je tisti, ki samega sebe premaga!	(Konec, prihodnjič.)
Zopet o draginji mesa in zakaj kmečki stan propada.
(Piše Martin Vrečko, kmet v Žagru pri Planini.)
Dopisa v 50. in 52. štev. „Slov. Gosp." o draginji mesa dala sta mi povod, da tudi jaz podam mnenje o tem vprašanju. Držal se bom odločno le koristi kmečkega stanu.
Po čitanju prvega dopisa občudoval sem pogumni nastop kmeta Krampergeija, ker je on prvi kmet, ki s svojimi misli o propadanju kmečkega stanu popolnoma odkrito stopa na dan. Na kratko pa odločno izraža svoje prepričanje, da bo rešitev kmečkega stanu še le tedaj zagotovljena, ako bo kmet svoje pridelke lahko v denar spravil za tisto ceno, kar njega pridelovanje stane. Za svoj pogum zasluži ta kmet vso priznanje.
Tudi mi drugi kmetje smo teh misli, pristavim pa še jaz moje prepričanje, da je za rešitev kmečkega stanu tutfi neobhodno potreben zakon, kateri bi naj pri prevzemanju kmetij določal cene zemljišč. Dandanes se namreč lahko najde brezsrčen oče, kateri svojemu otroku kmetijo tako drago na vrat obesi, da ga s tem popolnoma ugonobi.
Te dve okolnosti naj bi pa bile tudi našim voditeljem in poslancem kot podlaga pri vprašanju o rešitvi kmečkega stanu. Tudi kmečke zveze ne bodo nikdar dosegle svojpga namena, če se ne bodo držale teb nazorov.
Da še imamo kmetje daleč do tiste dobe, ko bodo pridelki imeli približno pravo ceno, pokazal je tovariš v svojem dopisu pri volih. Dandanes takorekoč vse zavida kmeti, če proda na sejmu vole za 400—500 gld., češ, zdaj si kmet lahko pomaga, ko je živina tako draga. Da pa to ni re«, pokažejo številke, katere so tiskane v imenovanem dopisu. Akcravno se številke popolnoma ne vjemajo, kar so najbrž krive tiskovne pomote, od katerih se je že edna popravila v 51. št., vendar pribita resnica je:
1.	da prodaš dandanes 51etne vole, ki so tehtali 1300 kg, komaj za 442 gld.,
2.	da pride na ta način za rejo in oskrbovanje za dva vola na dan komaj 24 krajcerjev (ne pa 12 krajceijev),
3.	da stane kmeta 1 met. stot sena, pridelanega na svojem travniku, najmanj 1 gld. 20 kr. in
4.	da par srednjih volov potrebuje na dan 70 kg.
krme.
To so številke, iz katerih lahko vsakdo preračuni, za katero ceno mora prodati kmet svoje vole, da bo dobil samo krmo plačano, za njegov petletni trud, da je vole oskrboval, pa še ne bo niti vinarja dobil.
Oglejmo si še pa na kratko drugi dopis, katerega je pisal »drug kmet" v 52. štev. „Slov. Gosp." Po čitanja tega dopisa je lahko vsak kmet spoznal, kakšne barve je dopisnik. Ogorčen je moral biti vsak čitatelj, če ima še tako malo sočutja s kmetom, in sicer radi oholega večkratnega očitanja, da smo vsega kmečkega gorja le sami kmetje krivi. Iz dopisa lahko sklepaš, da dopisnik pozna kmečki stan le od teoretične, nikakor pa ne od praktične strani. Neverjetno je, da bi imel dopisnik kako posestvo ali ga pa vsaj lastnoročno ne obdeljuje, gotovo pa on ni navezan edino na dohodke posestva, ampak ga le veseli, če ima lepe vole, krave itd., ne oziraje se na to, koliko ga reja in oskrbovanje stane.
Naj bo pa dopisnik to ali ono, gotovo je pa njegov dopis obžalovati, ker v njem kar na mah pobija vse nazore priprostega in praktičnega kmeta. Kako si še naj kmet upa na dan s svojim mnenjem, ker je naenkrat v nevarnosti, da bo razupit in javno osmešen.
Dopisnik priporoča umno gnojenje, umno obdelovanje in sploh umno gospodarstvo in kaže na tozadevne uspehe. Dobro! Mi kmetje radi priznavamo, da se na ta način pripravi mnogo več krme, — saj smo že nekateri tudi sami
LISTEK.
Zobje in njihove bolezni.
V bralnem društvu v Studencih govoril prof. dr. L. Poljanec.
Dečki na deželi imajo večkrat ukročene veverice, vendar stariši teh ljubkih živalic ne gledajo posebno radi, ker glodajo vedno pohištvo. Če pa imamo veverice v kletki iz železne žice, a jim ne dajemo dovolj orehov in lešnikov, da jih glodajo in si brusijo zobe, jim zrastejo glodači tako močno, da ne morejo več premlevati hrane s kočnjaki. Pri ■ajboljši hrani poginejo veverice — gladu!
Kmet ima v hlevu starega konja. Dolgo vrsto let je vozil z njim in tovoril po svetu, zdaj pa žival ne more več delati. Recimo, kmetu se smili, pusti konja še pri jaslih. Toda kaj pomagajo polne jasli sladkega sena in koritce tečnega ovsa, — če so pa zobje — meljaki oglodani do korenin, konj ne more več žvečiti hrane ter strada? Hoče, noče, kmet ga mora popeljati h konjedercu.
Stari ljudje, ki so jim izpadli zobje, navadno tožijo, da jih vedno boli želodec po tečnejšem in težko prebavljivem kosilu. In k pokvarjenemu želodcu pridejo še druge drevesne bolezni. Zato lahko rečemo z mirno vestjo: „Dobri aobje so polovica zdravja."
Človek ima zobe v zgornji in spodnji čeljusti, vsajeni »o v zobnih jamicah. Otrok dobi v prvem, drugem in tretjem letu mlečnike ali rilčke in sicer v vsaki čeljustni polovici po 2 dletasta sekavca, 1 koničast podočnjak in dva Široka kočnjaka, vsega skupaj torej 20 zob.
Po sedmem letu izpadajo mlečniki, na njihovem mestu poganjajo trajni zobje. Odrastel človek ima v čeljustih na vsaki strani po 2 sekavca, 1 podočnjak in 5 kočnjakov. Vsi kočnjaki niso enaki; sprednja dva sta ožja ter se zo-veta vrzeljaka, zadnji trije široki koči\jaki so meljaki.
Zadnji meljak se prikaže pri odraslih osebah od 18.—30. leta, pri nekaterih ljudeh (n. pr. pri zamorcih) pa sploh izostane; to so modrostni zobje.
Zobje niso enako dobri in močni pri različnih ljudeh in narodih. To ali ono ljudstvo ima slabe zobe, ker živi v kakem posebnem kraju, ali ker ima posebne razvade v življenju in v hrani; dostikrat pa so slabi zobje že kar v rodbini, kakor pravimo, ter se podedujejo od roda do roda.
V mestu Idriji na Kranjskem vidimo prav dobro, kako kraj škoduje zobem. Tam so po vsem svetu znani rudniki, v katerih kopljejo živo srebro. Živo srebro je tekoča kovina in zelo strupena. Idrija leži v globokem kotlu, v katerem so se nabirale posebno v prejšnjih časih težke živosrebrne pare in zastrupljale ljudi, da so jim izpadali zobje. Kdor je obiskal Idrijo pred 50 leti, tam skoro ni našel domačega človeka, ki bi ne imel škrbinastega zobovja. V Idriji je bil kraj zelo nezdrav; država, ki je lastnica bogatega rudnika, je to spoznala; zato je napravila iz svojih tovarn podzemeljske rove visoko na goro in tam postavila dimnik. Še zdaj pa lahko opažamo, kako strupene so živosrebrne pare, ki puhtijo iz tega dimnika; na gori okoli dimnika ne vidimo nič zelenja, tla okoli so pusta in gola, kakor bi jih poteptala hunska ali turška kopita.
Sedaj pa si oglejmo en zob natančnejše! Zgornji del zoba, ki štrli iz dlesen ali zobine (to je meso, ki obdaja zobovje) imenujemo zobov venec, spodnji konec je enoten ali razcepljen v 2—3 dele, ki se zovejo korenine. Med vencem in korenino je zob nekoliko stisnjen, to je zobov vrat.
Sedaj izderimo in prekoljimo zob. V sredi je mehka zobova klica, polna krvnih žilic ali zobova čutnica, ki prihaja iz možganov.
Skoro ves zob je iz zobovine, ki je trša od koščenine (iz koščenine so kosti), in ima v sebi apnene soli in kleje-vino. Vsak zob ima zgoraj na vencu še tršo kapico iz skle-nine ali emalja, v tej ni prav nič kleja (lima) ali klejevine.
Ko pritrjamo železne droge v zidu, zalivamo luknjo ■ svincem ali cementom. Zobe v zobnih jamicah tudi zaliva ali pritrja koščenina, ki ji pravimo naravnost cement. Zapomniti si moramo dobro, kakšni so zobje, iz katerih snovij so, potem prav lahko razumemo, kaj jim škodi in zakaj.
I.	Zobem škodi, če z njimi drobimo trdna telesa kakor orehe, lešnike, kosti. Nekateri ljudje se hočejo na ta način postavljati, češ, kako močne imajo zobe, in lomijo orehe, da človeka, ki posluša, začnejo boleti kar lastni zobje; toda rsk, z orehom vred se je zdrobil tudi kočnjak in ne bo nikdar več cel. Mnogi tudi radi rujejo po zobeh z železnimi ostmi, iglami, pletenkami (igle za pletenje nogavic), noži, vilicami, svinčniki in pisalnimi peresi. Vse to je nevarno; četudi se navadno ne zdrobi zob, pa lahko ranimo zobino ali dlesna; kedar pa ost ni snažna, zastrupimo z njo lahke tudi kri.
II.	Mraz in vročina se ne smeta prehitro menjavati pri zobeh. Razžarjen kamen vrzimo v mrzlo vodo, ko zašumi, najdemo na njem majhne razpoke in špranjice; na ta načha lahko zdrobimo s časom najtršo skalo. Ko je šel slavni punski vojskovodja Hanibal iz Francoskega čez Alpe v severno Italijo, da je prišel Rimljanom za hrbet, po teh visokih gorah še ni bilo takih cest kakor sedaj. Na skalah, ki so zapirale vojski pot, so nžigali velike ognje, razžaljeno kamenje pa polivali z octom ali jesihom; tako so si zgradili pot, ker takrat še niso poznali smodnika in dinamita. Ljudje danes s svojimi zobmi ne delajo mnogo drugače kakor Hanibal s skalami; po vroči juhi, da jo komaj požira, se napije vode ali še mrzlejšega piva, kavo in čaj mora piti tako vročo, da skodeljice skoro ne more držati v rokah; gospe in otroci v največji vročini hajdi k sladčičaiju, kjer hlastajo sladoled in ledno kavo, da jih kar zobje bolijo. V mrzli zimi tudi ni zdravo, če imamo usta odprta, ker se zobje preveč ohladijo in dobijo lahko premajhne razpoke. Če se menjavata hitro mraz in vročina, nastanejo v sklenim
Današnja števillca, ima „IVaš Dom« kot prilogo-
poskušali, — ali ljubi moj dopisnik, — mi smo računali in računali, pa smo prišli do zaključka:
1.	da še rse eno stane pridelovanje za 1 met. stot krme najmanj 90 kraje., tudi tedaj, če ravnamo s travniki tako, kakor nas učijo najboljši veščaki,
2.	da bi sama krma stala za dva vola na dan še najmanj 60 kraje, in
3.	da bi mi morali, — če bi sploh hoteli imeti pla-•ano samo krmo, — prodati 5letne vole za 1095 gld., ne pa za 442 gld., kakor jih po današnji ceni prodajamo.
Dopisnik! Vprašamo te, bi le ne bilo boljše, če bi ti sam potrkal na svoja prsa rekoč: Priznavam, da sem hotel kmete nafarbati, pa se ne dajo.
Umno gospodarstvo ima pa še tudi druge slabe strani in se kmet tako dolgo ne bo mogel z raznimi novotarijami ■prijazniti, dokler ne bo zagotovljen, da se plačilo za njegov trnd ne samo teoretično, ampak tudi praktično dokaže. Dosedaj sta se še vedno pregovora, „najprej živeti, potem še le modrovati", in „boljše je držati nego iskati", najboljše obnesla.
Da bi še na druga malenkostna dopisnikova očitanja odgovarjal, bilo bi škoda za papir, — vendar pa moram zavrniti skrajno poniževalen nasvet, — češ, kmetje pomagajte si sami in ne kličite vedno poslance na pomoč!
Kako pa delajo drugi stanovi, ki so bolj izobraženi kot kmečki stan? Si drugi stanovi tudi sami pomagajo? Ne, kličejo tudi poslance na pomoč! Ali ni marsikateremu »tenu kriv le običajen šport njegovim slabim gmotnim razmeram? Pa ne oziraje se na to, — gredo nad poslance ter zahtevajo naj se jim plače zboljšajo, — naj se uvoz tujega blaga zabrani itd. — Tedaj so vsi poslanci brez ugovora na nogah, in prej ali slej ustrežejo raznim željam! Ali bi toraj mi kmetje ne smeli, od naših poslancev tudi zahtevati, da uvoz tuje živine preprečijo, ali kako drugo ugodnost iz-poslujejo, vsled katere bi se cena pridelkov vsaj nekaj zvišala? Ne, tega ne smemo, ker vsi stanovi so zopet na nogah in kričijo, da ne bodo mogli živeti!
Vsem voditeljem Slovencev in tudi poslancem je dobro znano, da je rešitev kmečkega stanu le tedaj zagotovljena, če bo cena kmečkim pridelkom poskočila vsaj toliko, kar kmeta pridelovanje stane, vendar so še dosedaj okoli tega vprašanja vsi gospodje, razun dr. Korošca, hodili, kakor maček okoli vrele juhe, češ, to je nevarna reč, pridemo z drugimi stanovi navskriž! Priznavati moramo sicer, da se ■lovenski poslanci tudi za nas kmete potegujejo in nam prinesejo tu pa tam kako kost, češ, glodaj nekaj časa, da le boš tiho, ali resnici na ljubo moramo pa tudi povedati, da slovenski poslanci in sploh slovenski razumniki pri kmečkih vprašanjih ne kažejo tistega navdušenja in poguma, tiste odločnosti in vztrajnosti, kakor ga pri njih opažamo pri vprašanjih za druge stanove. Kakor rečeno, edini po-ilanec dr. Korošec se je dosedaj krepko, neustrašeno in odločno pritegoval za naše koristi.
Te vrstice, katere sem napisal, gotovo marsikateremu ne bodo ugajale, — pa nič se ne bojim, — če treba se še todi drugokrat s katerim nezadovoljnežem pogovorim, ne oziraje se na desno ali levo. Prosim pa ob enem, naj „Slov. Gosp." kot kmečki list ravno tako rad objavlja moje mnenje, kakor bo mnenje mojega nasprotnika.
Kdo v Ljutomeru ruši slogo?
Nikakor ne smatram za svojo dolžnost, se prati pred sodnim stolom „Narodnega Lista" , ali pojasniti, morebiti celo opravičiti svoje post panje v delokrogu „Bralnega društva za ljutomersko okolico", vendar pa kot napaden in izzivan odgovorim rad, da osvetlim, kar je temnega, da dopisniku javno povem, o čemur se zasebno noče prepričati.
V božični številki (9.) „Narodnega Lista" si je neki dopisnik stavil času primerno nalogo, rešiti preporno vprašanje: „Kdo v Ljutomeru ruši slogo?" Kam pes taco moli, je iz članka razvidno, in r to se kot predsednik nepolitičnega „Bralnega društva" ne vtikam, naj se oglase in govore tisti, ki so izzivani. Da osvetli svoj tedenciozni člančič, ki ae na vse mogoče strani nepoklicano ter neopravičeno vtika,
majhne razpoke in skozi te prihajajo pozneje druge bolezni (posebno gniloba) v zob.
III. Ustom splob, še posebej pa zobem škodijo ostanki kislih jedij in pijač, ki se nabirajo vzlasti v vrzelih ali škrbinah med zobmi. K takim jedem prištevamo vse one, ki jih napravljamo z jesihom, dalje kislo sadje in grozdje ter kisla vina. Govoril sem z nekim starim zdravnikom v Meranu, mestu na Tirolskem, kjer je po zimi prav milo podnebje, kamor se hodijo lečit na pljučih bolni ljudje in kjer zori v jeseni posebno slastno grozdje. Povedal mi je, da pridejo bolniki, ki preživijo tam par let, navadno skoro brezzobi nazaj, ker uživajo preveč grozdja. Druga jedila, kakor meso, sladkor (cuker), tolšče itd. sama na sebi sicer niso kisla, pač pa začnejo kmalu gniti ter se prekrajati v organske kisline, če ležijo predolgo med zobmi. Zdaj umemo, ako govorijo ljudje o otrocih, da so si pokvarili s sladkorjem zobe; sladkor sam jim sicer ni škodil, pač pa kisline, ki •o nastale v zobeh iz sladkorja.
Kako škodujejo kisline zobem? Prinesel sem s seboj star kravji zob ter ga polijem v tem kozarčku s solno kislino. Šumeti začne kislina in izmaka ter izpira iz zobo vine apnene soli, o katerih smo govorili prej, da ostane le še klejevina. Po vsem tem, kar smo slišali, je treba zobe po vsaki jedi trebiti in izpirati; posebno se mora zgoditi to po večerji, ker drugače obležijo ostanki vso noč in začnejo gniti ter razvijati kisline. Večje kosce iztrebljamo z zobotrebnikom, napravljenim iz kakega žilavega lesa ali iz go-jega peresa. Seveda je treba gosje pero vedno snažiti in stružiti, da se ue zanese z njim kaka nesnaga med zobe Kdor nima pri roki obotrebnika, ta si tudi lahko pomaga v sili s trdno nitjo, ki jo nekolikokrat potegne med zobmi semtertja. Manjše ostanke snažimo z zob z zobno ščetko (krtačico), z zobnimi praški ter z zobnimi ali ustnimi vodami.
poda dopisnik „nekaj dejstev, kako se pri nas dela za slogo". In čujte in strmite! ^lankar, ki govori o političnem boju in o agitaciji pri volitvi v okrajni zastop, docela ,logično' (!) sklepa, da mora lopniti po odborovih sejah „Bralnega društva". Gospod dopisnik, ne znate dobro rešiti svoje uloge! Kaj pa ima zgolj izobraževalno „Bralno društvo", čegar delokrog je neizprosno vkovan v natančno po pravilih začrtane meje, kaj neki ima to društvo s politiko in slogo, oziroma z rušenjem sloge?! Po mnenju g. napadalca ruši društvo slogo s tem, da je ,izbacnilo',Domovino'. Takega očitanja je zmožen tisti, ki ni bil pri občnem zboru in ni slišal razlogov zoper „Domovino". List se je povečal in postal predrag. Večina udov, mladeničev in deklet, pa se ne peča z „vrhovno" politiko, se ne zanima za trikrat izhajajočo „Domovino", marveč čita raje dobre knjige. Kar je treba zvedeti novega, itak radoznalosti ustreza in nudi „Slovenski Gospodar", ki stane le 4 K. En iztis „Domovine" je društvo naročilo, in ta leži v bralni sobi na mizi.
Dopisnik je toli netakten in hoče smešiti predsednikovo pravico, da prvi dobiva društveno pošto v roko. Da, da, svoj čas si je nekdo drugi izključno, a neopravičeno pri-lastoval to pravico! To pravico nazivlje dopisnik „strogi sodni stol predsednikov". Kako ljubeznivo! „In še-le po dolgem času (!) ali pa celo sploh ne (!!) pride „Domovina" društvenikom v roke." O resnicoljubnosti tega, mene tako stvarno grajajočega napadalca je prepričan vsakdo, ki redno zahaja v bralno sobo. „Domovina" je v bralni sobi vedno na razpolago, a za njo se briga malokdo. Saj pa tudi „Domovina" prinaša toliko in tako zanimivih člankov iz Ljutomera!! „Nedolžna Domovina!" tako vzdihuje člankar bolestno. Oh, saj smo o tem vsi prepričani (?!) Oh ti nedolžna „Domovina", ti čista Suzana na vrtu časnikarstva! Blagor ti, v Ljutomeru je vstal modri Danijel, ki bo zoper nas krivičnike neustrašeno zagovarjal tvojo nedolžnost!
Ampak čujte še strašnejše reči! Naše odborove seje rušijo slogo v Ljutomeru Nas sedem možakarjev (2 kaplana, 1 učitelj, 3 posestniki in 1 mladenič) se zbere k odborovi seji in, o gorje! mi razrušimo slogo! To je vendar nečuveno zlodejstvo! Predlogu g. učitelja Zacherla, da se naj „na njegovo odgovornost" naroči 1 iztis ,Novi slovenski Štajerc', sem ugovarjal, ker je ta predlog v nasprotju z § 2. društvenih pravil, ki zahteva čitanje časopisov in knjjg, pisanih na katoliški podlagi, a „Novi siov. Štajerc" še doslej niti z besedico ni povdarjal, da ne rečem zagovarjal katoliškega stališča, pač pa so ob času katoliškega shoda nekamo razglašeno pele njegove strune. Dokier list ne pokaže katoliškega lica, dokler je vssj brezbarven, ga izključujejo pravila, ne predsednik. — V našem društvu „so zastopani vsi kranjski duhovniški (ali ne upate reči ,klerikalni'?) listi,' a prostora ne najde niti eden štajerski naroden list", tako se dopisnik jezi dalje. S tem kaže, da so mu razmere našega društva popolnoma neznane, ali pa smo prisiljeni misliti, da napada iz hudobije. Kot predsednik ga pozovem, da navede imenoma vse tiste firanjske duhovniške liste! — V skrajno osebni napad ie za redel dopisnik, ko mi predbaciva, da sem „razkačen zbežal iz zborovalnice". Gosp. Zacherl, pri svoji „moški molčljivosti" vendar niste izdali tajnosti, da ste me žalili pri seji! ? Sicer pa, ali si naj v Ljutomeru začnemo očitati razkačenost? Gospoda moja, le roko na srce! Ko bi jaz začel vlačiti izza kulis in javno razkrivati, kako smešno razkačeni so že bili naši gospodje in to še zaradi prav neznatnih malenkosti bodisi pri tajnih sejah „narodnih" društev, bodisi pri javnih prireditvah, ali bi to bilo mene, moža vredno počenjanje in ali se ne bi vsi opravičeno vzdignili in me s krulim loparjem pobili na tla?! Možje, zdaj pa sodita sami, kako kulturno delo vrši dopisnik iz vaših vrst s tem, da predsedniku „Bralnega društva" vsakdanje vznemirjanje javno predbaciva kot razkačenost! Res zavidanja vredne zasluge! Sicer pa je moje mnenje, da se mož poštenjak ne da voliti v odbor društva, s čigar pravili se docela ne strinja. Kateri predsednik bo tako nemoder, da bo trpel ogenj pod lastno streho? Žalostno je, če mora braniti pravila celo zoper kakega odbornika!
„Neznatne" se zdijo dopisniku igre okoliškega bralnega društva! Naj pa bo! Toda mi nismo društvo vseuči-
Solze,
Iz češkega.
Pri gorovju Horeb je stala skala, in daleč na okrog se je razprostirala suha, obožna, revna puščava. Semkaj je prišel odposlanec božji, Mojzes, in na povelje Gospodovo je udaril s palico ob skalo. In naenkrat je iz nje pritekel vrelec oživljajoče vode, in ta je tekel in šumljal po puščavi; in glej, poleg njega je v kratkem začela rasti zelena trava, puščava je bila polna rožic in v nekoliko letih so pri skali kviško molele senčnate palme, ki so potnika vabile k miru in pokoju.
Včasih pade na naše srce teža žalosti in tuge kakor velika skala, in zdi se nam, da bode vse naše prihodnje življenje le žalostna, strašna, revna puščava brez veselja, brez tolažbe, brez miru.
Marsikateri človek, ki se ni navadil povzdigovat svojih očij navzgor, v takšnih časih obupa in misli, da se te puščave iznebi, če skoči v hladne valove globoke reke ali na drug način pretrga nit svojega življenja. Pa nesrečnež pride le še v strašnejšo puščavo, katera nima nobenih mej, in je našim telesnim očem sedaj prikrita z nepredornim zagrinjalom.
Blagor pa tistemu, ki v takšnih urah velike tuge in žalosti gleda navzgor, odkoder vsem žalostnim prihaja tolažba: njega se dotakne ljubezen božja kakor s čudodelno palico in iz težke skale, ki leži na njegovem srcu, priteče okrepčajoči vrjlec, pritečejo zdravilne solze, solze tolažbe. In otožna poščava, ki se je r njegovem srcu razprostirala, v novič ozeleni z novo nado, cvetlice veselja, katerih ni več pričakoval, zopet zacveto, in palma pokoja in miru raste nad njim.
Zato: blagoslovljene bodite solze in nihče, niti mož, se jih ne sramuj! Jaz vsaj sem jih že večkrat blagoslavljal, kakor vam kaže sledeča dogodba:
liščnikov! Mi vzgojujemo ljudstvo. Mladenič, ki orje, in deklica, ki žanje, nastopata na odru in nemara nastopata lepo. „Salonske" šale pijanega Ježa, njegovo ostudno raz-galjenost, otročje veselje nad streljanjem, vse to in drugo vam privoščimo radi, če s tem storite več za narod kakor mi! — Ia k sklepu še eno besedo. „Bralno društvo" je doslej delovalo vedno mirno, a to tiho delovanje se je gibalo in širilo kakor kvas blagodejno. Nikogar ni napadalo in napadov tudi ni pričakovalo. Bilo pa je to društvo doslej vedno prezirano, če so takozvana „narodna': društva kaj prirejala. Smatralo se je za zakotno, ki naj hira poleg drugih društev, ali pa sploh preneha. Društvo je že itak prebolelo strašno krizo, (ali vam naj razložim žalostno kroniko iz 1. 1901. in 1902.?!) zdaj pa se je povzdignilo, tako da po obsegu svojega delokroga nadkriljuje ostala ljutomerska narodna društva. Da trdim resnico, bo pričal prihodnji občni zbor. Zato pa je nevoščljivost dosedanje „fino ignoriranje" prevrgla v „grdo napadanje".
Jan. Ev. Kociper, t. č. predsednik.
Politični ogled.
—	Državni zbor je včeraj dne 9. jan. začel posvetovanje, katero bode trpelo do 30. januarja. Potem pa se državni zbor razpusti in se razpišejo nore volitve. Vlada bi rada, da bi poslanska zbornica dovolila njen predlog, s katerim določuje število članov v gosposki zbornici, ker gosposka zbornica noče volilne reforme v tretjem čitanju sprejeti, dokler se omenjeni predlog ne sprejme v poslanski zbornici.
—	Liberalna stranka na Kranjskem seje razdelila v dva tabora: stari in mladi. Mladi imenujejo „stare" lenuhe, ki so zakrivili s svojo nedelavnostjo, da je liberalna stranka propadla. Stan pa odgovarjajo mladim liberalcem, da z neslogo, ki jo delajo v stranki, tirajo liberalno stranko v pogubo.
—	Kaj bo z davki. Leta 1909 se bo vršila v Avstriji revizija (pregled in popravek) vsega direktnega obda-čenja. V finančnem ministrstvu se bodo kmalu vršile posvetovanja zaradi te revizije. Dobro bi bilo, da tudi kmetje postavijo iu razglasijo svoje zahteve.
—	Zakon o varstvn delavcev na domu. Trgovinsko ministrstvo je izdalo zakonski načrt o varstvu onih delavcev, ki delajo doma. Novi zakon se ozira posebno na one delavce, ki delajo na svojem domu za konfekcijska podjetja, trgovine z obleko, obuvalom in perilom. Take vrste delavci do sedaj ne vživajo ugodnosti, katere delavcu dajejo razni zakoni za obrambo dela, ter je v tem smislu že skrajna potreba temeljite spremembe.
—	Povišanje števila vojaških novincev. Vojno ministrstvo namerava pozvati ogrsko honvedsko ministrstvo, naj ogrskemu državnemu zboru predloži zakon o povišanja števila vojaških novincev za 21.000 mož. Vojno ministrstvo utemeljuje predlogo zgolj z vojaškega stališča; seveda Ogri zvišanja vojaških novincev ne bodo dovolili brez narodnih pridobitev. Tudi avstrijski državni zbor se bo še pred razpustom bavil s to predlogo, ki pa bo končno rešena še le tedaj, ko bodo na Ogrskem premagane vse težkoče.
• — Na italijansko mejo. Prej je Avstrija večino svojega vojaštva pošiljala proti ruski meji, sedaj ga nastavlja proti italijanski meji. Poroča se zopet, da bo poveljstvo 8. pehotne divizije spomladi prestavljeno v Trident.
—	Srbija in Bolgarija. Razmerje med Srbijo in Bolgarijo je postalo skrajno napeto, tako da se govori že o vojni ter da je začela sumljiva agitacija proti kralju Petru; govori se o zaroti. Tako poročajo listi. Če je le vse res!
—	Francija. Vsa semenišča, kjer se vzgajajo duhovniki, so zaprta in oropana. Brezverski župani zabranjujejo bogoslužje. Dne 15. t. m. imajo vsi francoski škofje shod, da se posvetujejo o položaju. Ker so škofom vzeli njihova stanovanja, je bilo težko dobiti primernega prostora za shod. Končno so našli primerno dvorano v gradu Muette v Bois de Boulogne, ki ga je lastnik grof Franqueville dal na razpolago nadškofu pariškemu.
V temni ječi je bil zaprt mož, obsojen na smrt. V svojih mladih letih je bil veselje in ponos cele svoje družine, vsak je občudoval njegovo bistroumnost in njegove zmožnosti. Ali ravno ti izvanredni duševni darovi so mu bili v pogubo.
Stariši so ga poslali v šole. Učenje mu je šlo gladko in zato se je udal lenobi, in ko je vzrastel, hodil je le po stranskih potih pregrehe. Rudečica nedolžnosti je kmalo izginila raz njegov obraz, in ker ni maral poslušati svojih učiteljev, izključili so ga iz vseh šol. Očeta je to tako pretreslo, da je sina proklel in v kratkem času vsled silne žalosti umrl.
Mati sina ni preklinjala, jokala je samo in molila za njega.
Sin se je potepal po svetu, padal je vedno globlje in globlje in si preskrboval sredstva za svoje razuzdano življenje kjer in kako je mogel: z goljufijo, tatvino, in celo z ropom; vse je pa tako previdno izvršil, da ga dolgo niso mogli zasačiti.
Slednjič je vendar prišel v roke pravice in bil je obsojen na smrt.
Sedel je v ječi še mlad in že so ležale vse nade pred njegovimi nogami zlomljene in v kratkem je imelo biti zlomljeno tudi njegovo mlado življenje. Bil je cele dni in noči zamišljen, malo je jedel in nič spal.
Njegovi sorodniki so se ga sramovali in ga ni hotel nobeden obiskati. Edina, ki bi rada k njemu hitela, njegova mati, je ležala na smrtni postelji od težke bolezni in žalosti potrta.
Prišel je k njemu duhovnik in ga nagovarjal, naj s« pred svojo smrtjo spravi z Bogom. Obsojenec mu niti odgovoril ni, samo trmasto je pokazal na vrata.
Duhovnik je prišel drugokrat, tretjokrat, poslal k njemn druge duhovnike, da bi poskusili s svojo zgovornostjo nesrečneža omehčati.
—	Rusija. Cesarski ukaz razpisuje volitve za novo dumo na dan 19. februarja. Sedaj so uporniki potihnili s svojim ropanjem; vendar se tu pa tam še dogodijo ropi in napadi, ker vodje upornega gibanja ne morejo pomiriti du hov, katere so razburili.
—	Kuropatkin zopet v milosti pri carju. Kuropatkin je izdal poročilo o rusko-japonski vojski, v kateri baje neusmiljeno biča nedostatke in napake, ki so zakrivile poraz Rusov. Poročilo obsega tri debele knjige. Ruske oblasti so to knjigo zaplenile. Nato si je izprosil Kuropatkin pri cesarju avdfjenco, ki ga je sprejel, vkljub temu, da je pri njem v nemilosti, odkar je bil odstavljen od vrhovnega poveljstva. Car je na to preklical zaplenitev njegove knjige in mu je zopet naklonjen Ponudil mu je baje tudi, naj zopet vstopi v službo.
—	Vojska v Maroku. Sultan maroški je pod pritiskoma evropskih velevlasti, ki so v algezirdki pogodbi sklenile v Tangeru ustanoviti francosko-špansko policijo, odstavil mogočnega vstaškega Rajzalija, ki je dozdaj bil guverner v Tangeru in poslal proti njemu svojo armado, kateri poveljuje vojni minister E1 Gebbas. Rajzuli je v Zinatu, kjer se je utrdil. Vladne čete že bombardirajo Zinat. Parnik s topom in vojaki je odplul proti Arzili. Vladne čete so jele na Zinat streljati s topovi v oddaljenosti 1500 metrov. Rajzuli je odbežal v gorovje. E1 Gebbas je izgubil 20 mož, Rajzuli 50.
v Razne novice»
Osebne vesti. Imenovani so za sodne kancliste: v Gornjemgradu Franc Flux iz Maribora, v Slovenjgradcu Josip Moder iz Gradca. — Višji okrajni živicozdravnik Josip Vollouscheg pride v Ljutomer, ker je tamošnji živinozdravnik Frid. Schmdt prestavljen v Celje. -Oficijal J. S k u b e t z pri sodniji v Celju je imenovan za nadoficijala.
*	S Šole. NaduČitelj v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu je postal g. Ivan Mohorko, šolski vodja v Sele-Vrhe. Za učiteljico ženskih ročnih del so nastavljene: na Selah gospa Marija Meško, roj. Podobnik, v Račah gdč. Marija Paulšek in v Št. Andražu pri Leskovcu gdč. Matilda Stoklas. Prestavljeni so: učitelj Janez Napast od Gaala v Radvanje, učiteljica gdč. Terezija Saj o vie od Št. Vida pri Grobelnem v Št. Lovrenc pri Prožinu.
*	G. državni poslanec dr. Voušek nam je poslal sledečo izjavo: Z ozirom na članek „Dr. Korošec — mož beseda" — tiskan v drugi številki „Slovenca" — izjavim, da pod istim naslovom pisanih in pred kratkim v „Narodnem Listu" in „Slov. Narodu" obelodanjenih člankov jaz nisem ne pisal — in tudi ne povzročil. — V Mariboru, 4. jan. 1907. — Dr. Voušek.
Pozor pred agentom! Neki agent Karol Knez iz Rosentala pri Voitsbergu na Gornjem Štajerskem vabi ljudi v premogokope Zeche Shamrock pri Wanne na Nemškem, in jim obljubnje vse mogoče. Ker so njegove obljube neresnične, opozarjamo naše ljudi pred tem človekom.
*	Nasvet za „Štajerca". V svoji zgodovini, katero sedaj izdaja „Stajerc" bi lahko prihodnjič prinašal tudi slike svojih zaprtih pristašev, kakor Šegule, Muršeca itd. Ti so vendar cvet njegovih pristašev. Nadalje naj prinese fotografijo onih svinjskih kostij, ki so jih Nemci spoznali za otroške, vsled česar je „Štajere" razglasil Bratuša in vse Slovence za ljudožrce Potem naj prinese fotografije svojih urednikov: Križmana kot pomočnika v konzumih, Dreven-šeka kot špricanega teologa, Zavadila kot ubeglega duhovnika in Linharta z rdečo socialdemokraško kravato, kako trepeče pred listi, ki prinašajo njegovo zgodovino, ter si ne upa tožiti . . .
*	Kdo je med ustanovitelji „Štajerca"? Tisti „kmečki prijatelji", ki so si podporo, namenjeno za kmete v Halozah, dali med se razdeliti. Tudi to spada v „Štajerčevo" zgodovino, ki jo ravnokar prinaša!
*	Gospodu V. Spindlerju, uredniku „Narodnega Lista" v Celju. Rekli smo v zadnji številki, da je gospod Spindler svoj čas bil sotrudnik nemškega socijalnodemo-
Vse zastonj; ostal je trd kakor skala, in se ni zmenil za nobeno prijazno besedo.
To je izvedel star kapucinski brat, ki je pobiral darove po mestu. Nesrečnež se mu je smilil, zato si je izprosil, da bi ga smel obiskati.
Vstopi v ječo, pozdravi obsojenca s krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" in se postavi pred njega z rožnim vencem v roki. Gleda ga ostro in dvomljivo kima z glavo.
„Kaj hočete tu?" se zadere osorno obsojenec nad njim.
„Prišel sem pogledat grešnika, ki se niti pred smrtjo noče spraviti z Bogom!" bil je miren in resen odgovor.
„Kaj vam to mar?" reče malomarno nesrečnež. „Proč izpred mojih očij!" „Takoj pojdem, takoj, samo še enkrat mi povej: ali res nočeš opraviti spoved?"
„Ne! Pusti me pri miru s takimi neumnostmi!"
„Torej prav! Z Bogom! Zdaj pa pojdem k tvoji bolni materi in ji to pov^m. Revca bode slabo veselje imela. To bo njen zadnji udarec!"
Te besede so vzbudile v srcu zakrknjenca dosedaj neznane občutke. Njegova dobra mamica! Pred dušo mu stopijo prizori iz mladih let, ko je kot majhen deček sklepal svoje nedolžne ročice k molitvi, katero ga je mati naučila. Kako blažen je bil tisti čas, kako srečen je bil tedaj. In ta dobra mamica leži sedaj na smrtni postelji, kamor jo je vrgla žalost nad njegovim ponesrečenim življenjem. Misel na njo mu nehote orosi oči.
Z obema rokama si pokrije oči, da zakrije solze, ki so vedno obilnejše tekle iz oči. Skalnato srce je bilo omehčano, omehčale so ga solze, solze kesa in žalosti. Pade na kolena pred brata in prosi: „Gospod, spovejte me!"
„Jaz nisem duhovnik!" reče brat veselo, „toda pošljem vam takoj duhovnika. Bog bodi pohvaljen!"
V nekoliko trenutkih je obsojenec obhajal svoje duševno vstajenje, spravil se je s svojim Bogom.
kraškega lista. A g. Spindler taji v svojem listu 3. t. m., da je omenjeni časnik bil nemški socijalnodemokraški, ter piše:
„Naj se izve resnica. Izhajal je v Mariboru svoj čas list „Unabhängige Marburger Zeitung", izdavan od socijal-nega demokrata. Glavni in edini namen listuje bil neizprosen boj proti nemški kliki, proti korupciji v nemškem občinskem svetu mariborskem. Da je list svojo nalogo vestno izpolnjeval, kaže dejstvo, ki ga morajo priznati dr. Korošec in njegovi, da ni bilo lista, ki bi bil od mariborskih Nemcev bolj osovražen, kakor dotičui list. Pri bije-v o, da je storil ta list v svojem kratkem ostoju desetkrat in stokrat več dobrega za mariborske Slovence, kakor sedanje trobilo mariborskih krščanskih socijalcev „Südösterreich. Stimmen". Naj pa dokažejo gospodje dr. Korošec in drugi, da je dotični list napisal le eno besedo proti Slovencem. Da je pomagal naš urednik pri listu s takimi cilji, to si še danes šteje v čast. Dr. Korošec ve prav dobro, da je vse to resnica, a njemu za resnico ni, gre se mu le za to, da krade čast in poštenje onim, ki so nastopili proti njegovi samoljubni politiki. Da je ljudem s takimi nameni vsako in najostudnejše sredstvo dobro, to bi lahko dokazali na neštetih slučajih. Mi pa pri vseh teh napadih ohranimo mirno kri."
Nismo nameravali s svojim opominom g. Spindlerja kar udariti s kijem, ampak le obzirno pribiti, da je svoje prepričanje izpremenil. Ali ker se na naše besede toli drzno vznaša,- kakor da bi ga lažnjivo obrekovaii, se čutimo nasproti javnosti dolžne, resoico o gosp. Spindlerju povedati brezobzirno. Nemški časnik ,Unabhängige Marburger Zeitung' žalostnega spomina je bil list, ki glede ostudnosti na vsem sveiu ne najde para. Vsaka številka je bila malone polna obrekovanj in napadov, nanašajočih se na našo sveto'vero, na katoliško carkev iu na razne osebe, najčešče na take, ki so vredne najvišjega spoštovanja. Vsled tega se je sod-nijskih tožb in obsodb kmalu nabralo toliko, da je list črez kakega pol leta moral prenehati. Posebno rad se je zadiral v c. kr. gimnazijo in c. kr. učiteljišče (opozarjamo pa, da v nemško-nacionalno realko ne enkrat) in sicer so vsikdar bili napadeni le slovenski profesorji duhovniškega kakor posvetnega stanu, možje, ki so uživali ter še uživajo danes pri učencih obeh narodnosti kakor pri njih starših in poštenih prebivalcih mariborskega mesta najvišje spoštovanje, nemški profesorji nikdar. Gnusnih napadov seveda ne moremo in ne maramo tukaj ponoviti; za primer omenimo le, da se je list zaničijivo roga! slovenskemu veroučitelju g. V., ker je ta-le dijakom priporočal to in ono dobro knjigo, in da je list dijake vzpodbujal, naj si raje kupujejo Darwina, Häckla in druge take spise, ki uče, da je človek nastal iz opice. Dolgo se ni vedelo, odkod izvirajo ti dopisi in či-telje kakor vse poštene ljudi je bolelo v dno srca, da se mladina tako strupeno kvari. Končno pa je in sicer po nekem dopisu, v kojem je bil poleg drugih slovenskih gospodov najhuje napaden občespoštovani ljudomili profesor veronauka gospod dr. M., vendar prišlo na svetlo ter se dokazalo, da je izvenšoiski učitelj mladine osmoäolec V. Spindler, sedanji urednik „Narodnega Lista". Spindler je na to bil iz gimnazije izključen. — V dokaz resnice, v kolikor se tiče tega slučaja dovolj. Gospod urednik Spindler pa si naj le ohrani mirno kri.
Mariborski okraj.
m Maribor. Za mariborskega župana je zopet izvoljen dr. Schmiderer, za podžupana pa dr. H. Lorber.
m Mariborska „Čitalnica." Odbor mariborske „Čitalnice" za leto 1907: predsednik g. Leopold Ko-privšek, podpredsednik g. dr. Anton Medved, tajnik g. dr. Ljudjevit Pivko, blagajnik g. Ferdinand La-šič, knjižničar g. Marko Stajnko, odborniki: gosp. Alojzij Bahovec, g. Srečko Stegnar, g. Josip Boc, g. Franc Pišek. V gledališki odsek sta voljena gg. S. Stegnar in J. Boc. — V postu priredi „Čitalnica" Gregorčičev večer z umetniškim programom.
m Umrl je dne 5. t. m. v mariborskem frančiškanskem samostanu brat Florijan Koren, rojen 1. 1830 v Št. Petru pod Sv. gorami. R. i. p.!
m S fosforjem se je hotela zastrupiti 25 letna natakarica Marija Korošec, doma iz Verhol. Ker je bila brez službe, stanovala je pri svoji sestri v Mariboru. Korošec se je hotela že večkrat zastrupiti, pa so jo vsakokrat rešili. Tudi tokrat bo ostala pri življenju.
m Umrl je na Hardeku dne 6. t. m. po dolgi mučni bolezni Alojzij K raj ne v najlepši dobi svojega življenja. Bil je v obče spoštovan in značajen mož. Bodi mu žemljica lahka!
m Bistrica pri Rušah. Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo spremenitev imena občine Bistrica pri Falu v Bistrico pri Rušah.
m šentiljski kolodvor. Slabo skrbi južna železnica za zadovoljnost potnikov. Davno je že potreba, da bi se povečalo postajno poslopje v št. Ilju, ker v kolodvorski čakalnici nima niti dvajset ljudi prav prostora. Pripeti se, da morajo potniki posebno po sobotah, stati mnogokrat na dežju. Tu se res vidi, da ti ljudje skrbe le za svoj mastni žep. —
m Občinski urad šentiljski s« je preselil iz nemške šole, kjer je bila občinska pisarna, v hišo g. Celcerja. Dobili smo tudi lepe dvojezične napise. Hvalevredno!
m Celjski liberalni „Narodni List" ima pri nas v Št. Ilju smolo: vsi vsiljeni listi romajo vedno ponižno nazaj v Celje. Liberalnega lista, ki dela le prepir, mi nočemo!
m Okrajni zastop slovenj bistriški. Volitve v okrajni zastop se bližajo, volilni imeniki so že razpostavljeni. Več prihodnjič.
m Sv. Peter niže Maribora. Gregorčičeva slavnost se je izborno obnesla. V krepkih besedah nam je naslikal g. dr. Verstovšek življenje in delovanje pokojnega našega Gregorčiča. Natlačeno polna dvorana ga je poslušala z veliko pazljivostjo. Na to je Mimika Muršičeva lepo deklamirala pesem „Oljki". Z največjo nestrpnostjo pa so
pričakovali navzoči predstavo „Mojster Križnik". In niso se varali. Brez laskanja se mora izraziti vsem igralcem brez izjeme pohvala: Dobro so igrali. Upamo, da jih še večkrat vidimo na naš mi odru. Novi oder je lep in stoji v veliki prazni šolski sobi. Iskreno zahvalo zaslužijo Janez Fabijan, bratje Knupleži, Franc Brlič in še drugi, ki so z velikim trudom več dni in pozno v noč zastonj stavili novi oder ter Fr. Gornik, ki nam ga je okusno zastonj naslikal. Bog jim plati! Igra se ponovi na občno zahtevanje v nedeljo dne 20. januarja.
m Studenci pri Mariboru. Minolo nedeljo 6. t. m. je imelo naše „Kat. slov. izobraž. društvo" svoj občni zbor. Odposlanec „Slov. kršč. socijalne zveze" g. Spindler nam je v lepih besedah priporočal edino samopomoč, to je združenje, če hočemo kaj doseči. Iz poročil tajnika in blagajnika smo povzeli, da se je moralo društvo boriti z velikimi težkočami, vendar 'kljub temu krepko stoji.-Knjižničar je poročal, da ima društvo 800 knjig, ki so se izposodile na 337 bralcev. Tudi mnogo časopisov je romalo med ude. To kaže, da naši udje jako radi čitajo. Hvala lepa tistim gospodom, ki so nas z denarjem in s knjigami podpirali.
m Laporje. V nedeljo 13. januarja t. 1. se po večernicah v Laporju ustanovi izobraževalno društvo Zborovanje bode v stari šoli. Poje domači pevski zbor. Na shodu bode govoril odposlanec „Slov. kršč. soc. zveze" iz Maribora. Laporska mladina, mla-deuči in dekleta, oklenite se novega društva, ki vam bo nudilo obilo izobrazbe in poštene zabave. K obilni udeležbi vabi začasni odbor.
m „Sudmarka" društvo zagrizenih Nemcev, ki bi najraje gledali, da bi že zadnji Slovenec zginil z naše zemlje, kupuje zadnji čas kmetijo za kmetijo v šentiljski župniji, Naši zagrizeni nasprotniki kakor: oba nadučitelja Holtschl in Sadu (slovenske matere sin) ter cirkniški župan Korlek Flucher so se zakleli, da prej ne odnehajo, da bode Št. Iij zopet v nemških rokab. Ti trije junaki žalostne slave dobivajo od „Siidmarke", katero zalagijo Prajzi s svojimi markami, ti trije dobbsjo od teh mark groša za svGja ne-lepa dela. Torej čujte Šentftjčani; nemški Čeh Helčl, kranjski Slovenec Sadu in šentiljskega slovenskega očesa sin Korlek so plačani hlapci Siidmarkini. Ti trije agenti Nemcev so delali na to, da je „Siidm:irka" kupila veleposestvi Pop-majerjevo in tudi Fručevo. Slabo narodnjaštvo teh vele-neincev, da se dajo za svoje narodno delo plačati. Kljub temu, da se zajeda nemški element z besno silo v našo kri, nam še. ni obupavati. Glejmo, da bo naš kmet vzorno gospodaril, poučimo ga v umnem gospodarstvu, da mu bo zemlja slovenska dovolj kruha in dobička dajala, in ne bo naš kmetic prodajal svoje dedne zemlje nenasičeno-ma tujcu. Poklicani in vešči možje s poukom med ljudstvo!
m Slov. Bistrica. Pri naši „Čitalnici" je zopet vse mirno. Vršič je prvokrat odklonil čast predsednika, ker je bila „Čitalnica" preveč klerikalna. Ko je nekaj časa bila „Čitalnica" brez glave in brez odbora — je Vršič zopet predsednik. G. Založnik se je pri shodu v Poljčanah hudo razjezil — oziroma „Slovenski Gospodar" mu je napravil mnogo bridkih ur. Ker odbor političnega društva ni odobraval nastopa g. Založnika pri shodih v Slov. Bistrici in Poljčanah, je g. Založnik odložil mesto podpredsednika in odbornika. — Nova liberalna stranka se j« tudi pri nas ustanovila ter obstoji samo iz treh članov; v kratkem skliče shod. Nace in Babijan pri-poročujeta „Narodni list", ker bo le ta rešil naš narod. — Gostilna Petra Novaka v „Narodnem domu" je dobra; sitno je samo, da ima malo duha po liberalni stranki, katerega razprostira „Narodni list", ki visi na steni. Radovedni smo, kdo bo načelnik liberalne stranke v Slov. Bistrici, ali Vršič, ali Nace ali Babijan.
m Bohova.Vsled južnega vremena se je v daljavi,segajoči čez več posestev, zapažil led vp o-toku, ki teče skozi vas, ter zajezil vodo, da je preplavila dvorišče posestnice Matilde Valcl in se izlila v gospodarsko poslopje, kjer je napravila mnogo škode. Želeti bi bilo, da bi v takih slučajih skrbel občinski odbor tudi za blagor vsakega posameznika.
m Slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Jakobu v Slov. gor. ima tale odbor: J. Rabuza, predsednik; M. Peklar, podpredsednik; J. Zmave, tajnik; J. Kapun, tajn. nam.; Martin Fras, blagajnik ; Farazin Ivan, blag. nam.; Ferdo Bračko, knjižničar. Ker še društvo nima primernega prostora, pošiljali se bodo časopisi in knjige udom na dom. Le predavanja bodo po krčmah, dokler nam ne dovolijo takih prirediti v šolskih prostorih. Skušali bomo izvesti program, ki nam ga je začrtal g. dr. Krek v letošnjem koledarčku. Pred vsem rabimo knjig ali pa denarja. Duševnih zmožnosti je med našo mladino dovolj in tudi veliko navdušenja za društveno delovanje. Od svetne inteligence pa pričakujemo mpralne opore, saj nas menda vse navdajajo ista stremljenja „Vse za narodov blagor! Cemu bi se torej cepili ob meji?! Bodimo dobri kristjani in načelnih nasprotij med nami ne bo! — Pa še nekaj! Pri nas leta neka čudna tica, ki v vsako mrcino svoj kljun porine. Zlasti po hišah in krog farne cerkve rada kokodače, kadar v „Štajercu" kako jajce zleže! Pa mi bomo tej nemški tiči kos! Zato ostani lepo v svojem gnjezdu^ da ti ne pri-strižimo perutnic, ko agitiraš za „Štajerca."
m Očka Raininger je šel v penzijon. Prav za prav to ni res, moral je iti. Predzadnjo sredo so mu volilci v lastni občini pokazali, kako je on priljubljen. Zadela ga je hujša usoda kakor šentjakobskega Škofa. Na celi črti, v vseh treh razredih je propadel pri občinskih volitvah. Kdo bi si bil mislil! Špekuliral je na občinski stolec! Mislil si je, zdaj imam imenitno gostilno, cesto som dal napraviti z denarjem drugih, zdaj mi bodo ljudje denar nosili. Pa hudo
se je zmotil. Vso agitiranje mu nič ni pomagalo. Najbolj slepi volilci so sprevideli, za koga dela Raininger. Zdaj je očka Raininger general brez armade. Nič mu ni pomagalo, da so mu prišli pomagat Nemci in razni posilinemški agitatorji kakor Kramberger iz Kaniže, neizogibni Gornig Hans iz Jelene in drugi. Z vama bomo kmalo tako napravili kakor z Rainingerjem. Boste lahko šli vsi na Nemško! Mi Slovenci hočemo mir, nočemo pa od „Sudmarke" plačanih agitatorjev.
m Pod plazom pokopan. V Velikem Voču pri Lu-čanah je šel 21 letni posestniški sin Friderik Valher po domače Zalodec na novega leta dan v vas k sosedu. Ker ga ni bilo dolgo domov, so ga šli domači iskat. Našli so ga pod snežnim plazom pokopanega mrtvega.
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. Pobegli vinotržec Kaiser se nahaja, kaker sedaj poročajo, v amerikanski državi Ohio. — Veletržec g. Anton Jurca je dobil naslov komercijalnega svetnika.
p Na Bregu pri Ptuju je bila dne 5. t. m. volitev občinskega predstojništva, pri kateri je bil županom izvoljen zopet g. Martin M usek in sicer petokrat.
p V Dražencih pri Ptuju je na Novega leta zvečer zgorela hiša in gospodarsko poslopje grajšinskega logarja Franca Kukovec. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumi se pa, da je bilo nalašč zažgano. Ker je bil hud veter, se je le zahvaliti požrtvovalnosti dobrih sosedov, ki so prihiteli na pomoč, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, tembolj, ker so s slamo pokrita. Škodo ima veliko, ker mu je vse.zgorelo in je zavarovan le za 800 kron.
p Godeninci. Dne 5. prosinca ob 8 uri 45 minut na večer smo občutili tukaj lahek potresni sunek, trajajoč do 5 sekund.
p Čebelarjem ormoškega okraja v preudarek. Pravilna čebeloreja daje tistemu, ki se z njo peča, precejšen dobiček. Tisočaki se seveda ne dajo pridobiti, pač pa pade pridnemu in pazljivemu čebelarju v jesen marsikatera svitla ki oni ca v žep. V sedanjih težkih časih je dolžnost vsakega vestnega gospodarja, da porabi vsako priliko, katera mu ponuja kaj haska. In taka prilika, žal premalo izkoriščena, je ravno čebeloreja. Čebeloreja je bila v davnih časih pri nas zelo razvita, a žalibog je ta imenitna panoga narodnega gospodarstva če dalje bolj hirala, tako da je danes čebeloreja pri nas prav neznatna. Vzrok temu propadanju leži v tem, da se po starem načinu (v koših) ne da več to doseči kakor v prejšnjih časih. Kdor hoče danes s čebelami kaj prislužiti, mora način čebeloreje temeljito predrugačiti. V spomladi čakati na roj, vsipati ga v koš, tega postaviti in v jesen ga klati, kakor so delali naši pradedje in mnogi še danes, ljubi moji, to zdaj več ne gre. Čebela je postala domača žival kakor konj, krava itd. in nam da kakor one samo tedaj dobička, čo jo skrbno negujemo in pravilno z njo postopamo. Pravilne čebeloreje se naučiti ni težko, če imaš le resno voljo za to. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajer si je postavilo nalogo, razširjati po Slovenskem Štajerju po možnosti pravilno čebelorejo. Zato je ustanovilo po mnogih krajih podružnice, katerih ena je tudi v Ormožu, ki ima svoj delokrog v celem okraju Ta podružnica si je pridobila v kratkem času svojega obstanka mnogo potrebnih čebelarskih knjig in priprav, katere rabiti imajo pravico njeni udje. Razven tega bode postavila letos svoj društveni čebelnjak, pri katerem se bode vršil skozi celo leto od sredi aprila naprej vsako nedeljo pouk v če-beloreji. Čebelaiji ormoškega okraja! Tu imate najlepšo priliko priučiti se pravilni čebeloreji. Vstopite v naš krog, pristopite k naši podružnici! Udnine je 2 K. Zato dobite vsak mesec časnik „Slovenski Čebelar" in imate pravico, rabiti podružniška čebelarska orodja in nje knjige. Načelnik podružnice D. Serajnik, učitelj v Ormožu, se je tudi odločil, da bode začetnikom čebelarjem šel po svoji moči na roko, t. j. obiskal jih bode na zahtevo, pregledoval njih panje in jih opozarjal na napake, na potrebna opravila itd. Prijazno Vas toraj vabimo, da v prav obilnem številu pristopite k naši podružnici. Za pristop se oglasite najdalje do 15. februarja t. 1. pri podružniškem načelniku D. Se-rajnik-u, učitelju v Ormožu.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Slabo se je začelo pri nas novo leto. Hud veter je s snegom zamel vse ceste m pota. Na mnogih krajih so bili črez seženj visoki zameti. Vozne pošte iz Ormoža in Male Nedelje niso mogle v Ljutomer. Tudi vlaki iz Radgone so prihajali zelo neredno ;n več ur pozneje.
1 Ljutomerski okrajni zastop. Danes 10. t. mes. se vrši volitev okrajnega odbora. Če g. Kukovec ne «prejme izvolitve kot načelnik, kakor se je izjavil, bo bržkone izvoljen posestnik Rajh na Moti.
1 Iz ljutomerskega okraja. V tem okraju je še prav mnogo občin, ki imajo dvojezične pečate, nemško besedilo še celo na prvem mestu. K čemu to? Idite v nemške občine, pa bote videli, koliko slovenskega je na njihovih pečatih ! Slovenske občine, kakor: Bunčani, Bolehneci, Grlova, Presika, Slamnjak, Staraves, Kamenščak, Vučja ves itd., kje je vaš narodni ponos? Proč s takimi kvečastimi pečati!
1 Smrt. V tem času velikega snega, mraza in vetra se je na Gornjem Krapju prebladila 161etna deklica Antonija Bratina. V nedeljo pred novim letom še je bila pri sv. maši. V petek po novem letu pa je bila že mrtva. Rajna Tončka je bila zgled drugim deklicam in veselje dobrim starišem. Nebeški vrtnar je vzel nedolžno lilijo ter jo presadil v svoj nebeški vriec!
1 Radenci. Ravnateljstvo južne železnice je vendarle ugodilo našim dolgoletnim pritožbam t§r prestavilo zagrizenega sovražnika našega ljudstva, postajcnačelnika Miilierja v Ljubno na Gor d je Štajersko. Na njegovo mesto pa imenovalo našega rojaka Slovenca gosp. Strniša, doma od Sv. Križa pri Ljutomeru. Tako je prav! Na naši zemlji naj jejo naš kruh naši ljudje!
1 Iljaševci. Že zadnjič smo poročali o smrti g. Kralj a.Dostaviti še moramo, da je bil rajni med tistimi, ki so prvi orali ledino na narodno gospodarskem polju. Bil je med ustanovitelji ljut. posojilnice, čitalnice, čeprav je od njegovega doma do Ljutomera dve ure hoda. Bil je mirne in značajne ter odločne narave. Prišedši k službi božji, je v cerkvi umrl. Blagemu možu sveti večna luč.
1 Iz gornjeradgonskega okraja. Čujcmo, da bi bil gornjeradgonski okrajni zastop voljan dovoliti prispevek za bodočo železnico Dunaj-Hartberg-Furstenfeld-Radgona. Skrajna predrznost tega protikmečkega okr. zastopa! Kaj pa ima naš okraj opraviti s Srednjim in Gornjim Štajerjem ? Nemci si naj svoje železnice sami vzdržujejo! In kakšno korist bi imel naš okraj od te železnice? Ljudstvo, poglej zemljevid in misli! Otresi se teh ljudi, ki se ti sicer ližejo kot tvoji prijatelji! Dovoli prispevek Bračko lahko in njegovi kimavci, a plačal boš ti, kmet! Zato proč z Bračkom, ker ni tvoj prijatelj, slovenski kmet! Kmetijska družba niti noče podružnic ustanavljati po Slov. Štajerju, in ti, slov. kmet, boš podpiral nemške železnice? Kaj ne, nikdar!
Slovenjegraški okraj.
s Šmartno pri Slovenjgradcu. Potovalni učitelj M. Jelovšek je ustanovil tukaj „Bikorejsko zadrugo", ki obsega občine Šmartin, Legen in Golovabuka in ima namen povzdigniti govedorejo s tem," da bi se v zadostcem številu skupno nakupovali in redili plemenski biki msrrjadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: Franc Verdnik, načelnik, Valentin Fischer, namestnik, Ivan Kac, tajnik in blagajnik- Valentin Merzel, Franc Vaukan, Simoa Hribernik, udi; Franc Lamp-reeht, Franc Marhat, Janez Gams, namestniki. Razsodnija obstoji iz treh udov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Ferdinand Kac, Martin Pirnat, Miha Kalinšek, udi; Filip Gril, Franc Merzel, namestnika.
s Zadruga za rejo bikov v Št, Janžu pri Spod. Dravogradu se je dne 30. m. m. ustanovila. Zadruga obsega občini Št. Janž in Otiški vrh in ima namen povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem številu skupno nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: Franc Čas, načelnik, Janez Barth, namestnik, Franc Gnamusch, tajnik in blagajnik; Matevž Čas, Anton Zechner, Tomaž Poberžnik, ndi; Franc Jablanšek, Leopold Lužnik, Janez Hribernik, namestniki. Razsodnija obstoji iz treh ndov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Peter Jauk, Marko Paper, Anton Močnik, udi; Matevž Protnekar, Lorenc Vodovnik, namestnika.
s Bikorejska zadruga v Podgorju. Po posredovanju potovalnega učitelja M. Jelovšeka se je v Podgorji ustanovila dne 30. m. m. „Zadruga za rejo bikov", vpisana zadruga z omejenim poroitrom. Zadruga obsega občine Podgorje, Šmiklavž pri Vidrdrisu in Razbur in ima namen povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem šteriln skupno nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: Janez Verčkovnik, načelnik, Ignac Verčkovnik, namestnik, Anton Vitko, tajnik in blagajnik; Albert Verdnik, Franc Piešej, Lovrenc Verčkovnik, udi; Mihael Laure, Mihael Krumpačnik, Jurij Korošec, namestniki. Razsodnija obstoji iz treh udov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Franc Vračun, Martin Stermčnik, Mihael Lenart, udi; Fiorjan Perše, Jožef Juvan, namestnika.
s Skale pri Velenju. Naši rodoljubi so nam napravili lep vrt, ki so ga pred dvema letoma z velikim trudom pridobili. Ta vrt je naše bralno društvo, ki nam je v tej kratki dobi priredilo več predavanj in veselic, pri katerih se je mladina izobraževala, zraven pa imela pošteno zabavo. V nedeljo dne 13. prosinca t. 1. ima to društvo svoj redni občni zbor. Delujmo na to, da bo udeležba na tem zborovanju velika. Pristopimo v obilnem številu k temu društvu in ga podpirajmo, da bode tudi v prihodnje dosegalo svoj namen. Delajmo toraj v pravi ljubezni do mile domovine, delajmo zložno, branimo jo do zadnjega vzdihljaja. Bog in domovina kliče vsem	Mladi Puščavnik.
Konjiški okraj.
k Cadram. Naše kat. slov. polit, društvo „Sloga" obstoji že 14 let. Ustanovil ga je kmet Ant. Kangler ter mu je bil tudi par let predsednik. Po narodnem pregovoru „Svoji k svojim" bi se lahko mislilo, da so vsi kmetje kar hipoma pristopili. Toda za kaj koristnega se pri nas ne najde denar. To se vidi tudi pri družbi sv. Mohorja; med 2600 prebivalcev je komaj 100 udov. Lansko leto je povabilo „Sloga" parkrat potovalnega učitelja g. Goričana in g. Jelovška, enkrat je pa govoril drž. poslanec dr. Korošec. Vsakokrat bi bilo lahko veliko več poslušalcev. Za mladino se pri nas nihče ne briga, da bi jo malo uril v petju, kakor se to dogaja po drugih krajih. Leta 1900 pod kaplanom g. Zemljičem se je sicer nekaj začelo, potem je pa zopet vse zaspalo. — Vsled silno grdega vremena na novega leta dan je imelo naše polit, društvo občni zbor dne 6. t. m. Soglasno je bil izvoljen stari odbor: g. J. Bezen-šek predsednik, Fr. Golčer, podpredsednik, Ivan Ivane, tajnik, J. Vahtar, blagajnik, Fort. Janež, knjižničar, Ant. Leskovar, Jakob Leskovar, Gaspar Vodovnik in A. Gričnik, odborniki. Ako bi mogel vsak teh odbornikov pridobiti še deset drugih, potem se bomo koncem leta lahko ponašali.
k Zičko bralno društvo je pri svojem občnem zborovanju za leto 1907 izvolilo v odbor sledeče gg.: Košar Jakob, predsednik; Cimerman Martin, podpredsednik; Brolez Ignacij, tajnik; Škrabl Franc, blagajnik; Rupnik Jože, knjižničar; Skale Jože, Leskovar Franc, Kline Janez, odborniki.
OHjtiHJ i;ftfHj.
c Izobraževalno društvo za Celje in okolico.
Dne 20. t. m.priredi to društvo v veliki dvorani Narodnega doma popoldan ob 3. poučno predavanje o gospodarstvu. Okoliški kmetje in kmečka mladina, prijazno ste vabljeni k zborovanju. Vsakdo sme priti!
c Celjska slovenska gimnazija. Liberalni slovenski krogi v Celju so zagnali krik, da katoliško-narodni poslanci kranjski baje popuščajo v zadevi gimnazijskega vprašanja na Slov. Štajerju. „Slovenec" jim je točno odgovoril, da kranjski poslanci zahtevajo za Štajersko celo gimnazijo v Celju in v Mariboru. Gospodje iz „narodne" stranke v Celju se le naj ne boje za kranjske poslance, ampak naj gledajo, da ne bodo med njimi samimi zopet izdajstva. Kranjski poslanci še niso izdali zadeve cel-ske gimnazije, pač pa se je v Celju že to zgodilo, kakor bo tudi nekemu gospodu v „Narodni stranki" dobro znano.
c Naš uradni list. Opozarjamo vse občinske in župnijske urade celjskega okraja, da se tiska celjski uradni list v nemško protestantovski tiskarni „Celeja" v Celju. Brez nadaljne opombe.
c Sv. Jurij ob Taboru. Na občnem zboru tukajšnjega bralnega društva dne 27. m. m. se je sklenilo zdaj po zimi prirejati poučna predavanja. In že v nedeljo dne 13. januarja po večernicah bomo imeli v lepo preslikani cerkveni hiši predavanje o živinoreji. Predaval bode priznani strokovnjak, potovalni učitelj g. Martin Jelovšek. Pri znani zavednosti in ukaželjnosti naših v resnici naprednih Šentjurčanov, zlasti še naših vrlih mladeničev je pričakovati, da bo prostorna soba natlačeno polna.
c Okrajni zastop laški. Proračun za 1. 1907 ima 1000 K dohodkov in 92.171 K izdatkov.
c Bralno društvo za Gaberje. Dne 4. t. m je predsednik prip. odbora g. Rozman sklical v gostilni, g. Omla-diča posvetovanje zaradi ustanovitve bralnega društva za Gaberje, pri katerem se je žali Bog odločno ter z večino glasov odklonilo, da bi društvo imelo katoliško stališče, ter sklenilo, da se bode le edino ra narodnost oziralo, ne pa na nobeno strankarstvo. In vendar vera ni strankarstvo ?! Kaj? Sklenilo se je nadalje naročiti „Slov. Narod" „Narodni List", „Domovina" itd. tudi nemški časniki se bodo naročali, med njimi je tudi socialdemokraški rA rb eiterwill e" ter istega nemškega časnika slovenski bratec „Rdeči prapor"! Bralci „Slov. Gospodar-ja" bodo gotovo to bralno društvo mešanico hitro spoznali, vsaj po ru-dečih brkah Rdečega praporja. Ustanovni shod bode sklican na dan 20. t. m. v gostilno g. Omladiča, kjer še visijo cunje usahlega mesečnika „Osa", o katerem listu poroča „Slovenec" v 4. št- zanimivo smrt. Na tem zborovanju so se zadirali tudi v Marijine družbe ter napadali ljubljanskega škofa, ki je baje zakrivil, da se maSe ne berejo v slovenskem jeziku! Za liberalce vendar vseeno, ker ne hodijo k mašam! Naznanilo se je tudi zasmehovalno, da je lansko leto bilo za Avstrijo eno izmed najboljših, ker je toliko francoskih jezuitov semkaj privandralo. Končno so se predlagali za ustanovni shod tega društva kot govorniki sledeči gospodje, ki razven g. J. Rebeka niso bili navzoči: Rebek, dr. Gosak ter dr. Božič, sami člani nove liberalne stranke. O čem se naj govori, ni bilo vprašanja in o tem tudi ne sklepa. Končno si bode drušUo naročilo v Pragi društveno Štambilijo tpr dalo tiskati 3- do 500 vabilnih listkov, katere bi naj dva učenca Zvezne tiskarne v svet razpršila. Gospodje, kateri pravijo, da „Narodna stranka" ne bo proti veri in cerkvi, še naj enkrat prečitajo to poročilo!
c Št. Jurij ob juž. žel. Okrajni odbor narodne stranke in pa posebno „Narodni list" piše skoraj v vsaki številki o našem narodnem St. Jurju. Zaletava se sedaj v gospode okrog „Slovenskega Gospodarja", okrog „Slovenca", okrog kat. braln. društva, češ, kako slabo skrbe ti gospodje oziroma njih društva za izobrazbo, a oni — liberalci — pa imajo vse najboljše priprave za izobrazbo, namreč po njih mnenju imajo najboljši pevski zbor na celem Spodnjem Štajerskem, imajo društvo „Knjižnica", ki ne razširja klerikalnega smradu, ampak ima vse najboljše knjige, kar jili ima slovenska književnost (imajo namreč že nekaj brošur, kakor „Kralj Matjaž", izmed listov ima pa menda „Nar. list", „Slovenski narod" itd. Člani tega društva bodo gotovo vsi zavedni šentjurski liberalci. Da vidimo, kako se je skrbelo za izobrazbo Št. Jurčanov, naj sledi kratek opis šentjurskih društev. Najprvo je menda bilo ustanovljeno društvo „Freiwillige Feuerwehrverein", seveda dolgo let z nemško komando, pred nekaj leti je dobilo to društvo bolj slovensko lice. Potem se je ustanovilo „Ces. Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. Štajer". To društvo je storilo obilo dobrega, posebno v sadjarstvu. Le temu društvu, kateremu glava je bil dr. Gustav Ipavic, se imamo zahvaliti, da je sadjarstvo na Spodnjem Štajerskem na taki stopinji. Pri temu društvu so pa bili tudi odborniki iz vseh stanov. To društvo je pa v zadnjem času skoro zaspalo, v drevesnici ne vidimo več vzorno vzgojenih drevesc, čeprav bi to društvo lahko še veliko storilo v prospeh sadjarstva, ker ima tudi dobro podporo od vlade. Kdo sedaj vodi to društvo, ne ve prav skoraj noben kmet, to je pa gotovo, da to društvo ni v kmečkih rokah, ampak imajo v tem društvu ravno upliv pristaši narodne stranke, ki hočejo po svojem programu kmetu pomagati. Torej pristaši narodne stranke, reorganizirajte to društvo, saj je vendar v vaših rokah. V Št. Jurju obstoji že nad 20 let takozvano „Landwirtschaftlicher Zirkel", za katerega pa ni živa duša vedela do decembra preteklega leta, ko nam je gospod Praunseis od njega povedal na shodu kmetijske podružnice. In vendar je dala dežela temu društvu, kakor se sliši, 2 brani za travnike, 2 čis-
tilna stroja, škropilnice itd. v porabo kmetom. Pa kmet ni prav nič vedel o tem društvu, še manj pa o strojih in dobičku tega „cirkeljna". Kdo je glava tega „cirkeljna" in kdo ga vodi, tega se pa še kmetom niti naznanilo ni. Prihodnjič nadalje!
c Braslovče. Na XIV. občnem zboru pevskega društva je bil soglasno za predsednika izvoljen dosedanji načelnik g. Anton Stergar. V odbor pa sledeči gg.: Janko Kramer, tajnik, g. Perger, podpredsednik g. J. Vovšek, blagajnik, g. Perger Alojz in Perger Jožef, odbornika, gosp. Vinko Rizmal in g. B. Rovšnik, namestnika, g. Rojnik Jožef, pevovodja, g. Rudolf Salaba, arhivar.
c Trbovlje. Pri občnem zboru moške podružnice sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil 1. prosinca t. 1. pri g. Rošu v Hrastniku, bili so v novi odbor sledeči gg. izvoljfeni: Predsednik Robert Plavšak, učitelj v Trbovljah; namestnik Fran Sorčan, nad-učitelj v Hrastniku; tajnik Franc Stermšek, katehet v Trbovljah; namestnik Dominik Majcen, rudar v Hrastniku; blagajnik Jose! Lončarič, kaplan v Trbovljah ; namestnik Bernard Perko, železniški uradnik v Hrastniku ; odbornik za Dol Anton Veternik, župnik. Odposlanca za veliko skupščino: Ferdo Roš, deželni poslanec in Avgust Ludvik, postajenačelnik v Hrastniku. Pri tej priložnosti bil je na predlog g. Roša soglasno imenovan častnim predsednikom vlč. g. duh. svetovalec Peter Erjavec, ki je zaspalo podružnico zbudil v življenje in mnogo let bil njena duša. Čast in slava mu!
c Hrastnik. Dne 1. prosinca otvoril se je tukaj otroški vrtec Ciril-Metodove družbe. Otvoritve se je udeležil tudi prvomestnik monsignore T. Zupan. To je bilo veselje, gledati in poslušati, kako so mali otročiči govorili in peli z njim prirojeno ljube-znjivostjo in odkritosrčnostjo. Marsikateremu se je milo storilo v spomin na srečna, otroška leta! Zato pa so bili tudi bogato obdarjeni z vsakovrstnimi darili. Gotovo se bodo s hvaležnostjo spominjali pre-srčne prve božičnice, ki so jim jo priredile ne-utrudljive članice in člani družbe. Mi pa samo želimo, naj vrtec procvita in prospeva v blagor zatiranega naroda.
c O občinskih volitvah v Mozirju. „Narodni list " prinesel je že dvakrat naznanilo o naših volitvah; v drugič prvo poročilo nekoliko popravljeno. Prvič se je glasilo: v tretjem razredu je zmagala katoliško narodna napredna stranka tržanov, v drugič se je imel glasiti stavek, da je zmagala v III. razredu kat. narodna napredna stranka, v II. in I. razredu pa stranka tržanov, ki je bolj gospodarskega značaja. Volilci občinskega odbora trg Mozirje nismo mislili pisati ne besedice o volitvah, ker pa Ivan Grozni popravlja v „Narodnem listu", da je stranka tržanov gospodarskega značaja, to pa nas volilce zbode, ker se v tem pravi, da volilci v III. razredu nimamo tržanov in da niso gospodarskega značaja. Evo Grozni: V III. razredu jih imamo 6 ter so vsi posestniki, 4 so rojeni tržani mozirski, 2 pa sta prišla iz sosedne občine Rečice ter gospoda' rita že mnoga leta v prid občine mozirske. Torej so v III. razredu tržani in samo gospodarji. Poglejmo sedaj v II. in I. razred! Naenkrat imamo tri nepo-sestnike, dva sta netržana, prosto letoča, eden celo občinski svetovalec, tam nekje iz druge dežele doma; izmed 12 jih je samo 5 Mozirjanov^. Ali je to stranka tržanov? Ali so gospodarskega značaja, če sami ne morejo biti gospodarji? Da je pa Grozni hotel še več takih" pomešati v občinski odbor, je tukaj dobro znano. V obče se trdi, da v Mozirju ni Štajercijancev in nemčurjev, ali koliko resnice je na tem, je dokaz, da dobivajo ugledni možje kake štiri iztise „Štajerca" in pri državnozborskih volitvah se je oddalo deset glasov za Vračkota. So ti značajni možje, ker jemljejo čast trgu in z izdajstvom sramotijo Mozirjane? Prišli so suhi v Mozirje in sedaj hočejo imeti nas pod komando! Da pa smo propadli v I. razredu, je to bilo škandalozno, ker se nahaja pri avstrijskem hotelu en portir, ki se pridno vadi, kako se morajo ljudje zapirati. Za danes dovolj! Svetujemo pa volilci III. razreda, da naj se molči o gospodarskem značaju tržansko liberalne stranke, da ne pride kaj hujšega na dan. Mozirski volilec.
c Laško. Pri občnem zboru „Bralnega društva za Laški trg in okolico" dne 6. januarja izvolil se je sledeči odbor: Fort. Končan, predsednik; Ant. Srebre, podpredsednik; Karel Cimperšek, Franjo Drolc, Iv. Dobršek, Franjo Kranj c, Greg. Leben, Mih. Ojsteršek, Rihard Pestevšek, Blaž Zupane, odborniki ; Jakob Cerovšek, Mih. Hrastnik, Luka Kačič, Konrad Pirnat' odbor, namestniki; Konrad Elsbacher, Fr. Kokotec, rač. predsednika. — Zadeva radi društvene sobe še ni rešena, kajti je postavljena, kakor se čuje, na dnevni red prihodnje seje nemškega okrajnega odbora. Ugodne rešitve od tamkaj ni upati. Sicer bi bila dolžna šolska oblast, društvo, ki deluje na izobrazbo ljudstva, podpirati. Tukaj pa se godi ravno nasprotno.
Slovensko pevsko društvo „Vranska Vila" na Vranskem si je izvolilo na izvanrednem občnem zboru dne 6. jan. 1907 sledeči odbor! Predsednik g. Luka Stober, podpredsednik g. Ernest Brezovšek, pevovodja gosp. Ivan Kramar, tajnik g. Ivan Brinovc, blagajnik g. Anton Cizaj, zastavonoša in gospodar g. Franc Junger, Odbornika in namestnika gg. Matija Sevnik in Ivan Golob.
Brežiški okraj.
b Okrajno glavarstvo v Brežicah vodi sedaj komisar Schoffenrat, odkar je Vistarini „šel". Mož nežna besedice^ slovenski. To je skrb namestnika Claryja za Slovenski Štajer.
b Prestavljen je okrajni zdravnik dr. Vršič iz Brežic v Gradec.
b Božičnico so obhajali kozjanski šolarji dne 30. dec. v šoli ob 3. popoldne. Pod vodstvom našega marljivega nadučilelja Hohnjeca so igrali otroci prav lepe in krasne igre, da smo se kar čudili. Naenkrat po večernicah, ob 3. uri se je zbralo toliko radovednega ljudstva v šoli, da je bil dokaj veliki prostor v šoli prenapoljen. Z veseljem so gledali pričujoči stariši svoje otroke, ko se je zagrinjalo dvignilo in so nastopili učenci in učenke z lepim deklamo-vanjem. Potem so se pričele otroške igre. Po končanih igrah se je v prav lepih besedah zahvalil v imenu šolske mladine predsednik šolskega sveta deželni poslanec gospod dr. Jankovič za požrtvovalnost in trud gospodu Hohnjecu in Ulčarju, ki sta ga imela pri uku, in pa vsem vrlim gospodom in gospem, ki so pripomogli kaj k igram in za krasne darove božičnega drevesa. Zatem so se delili pri božičnem drevesu revnejšim učencem in učenkam krasni božični darovi. Več let se je že stavilo našim učencem božično drevce, a tako krasnega, kakor letos, še ga ni bilo. Hvala torej vsem!
b Okrajni zastop sevniški. Leta 1905 je imel zastop 19-622 K 44 v prejemkov in 19.596 K 84 v izdatkov.
b Zdole pri Kozjem. Sneg je bil minoli teden tako velik, da je bil poštni promet iz Rajhenburga v Kozje več dni ustavljen. Prav poštena zima je napočila z novim letom. Tudi pri nas se šopiri eden Narodni List. Pa npamo, da ga bode prej ali slej odnesla mrzla sapa nazaj v celjske odvetniške pisarne. Tudi „Slovenske Pravice" so bile nekemu kmetu pravi celjski evangelij. Kaj bode zdaj počel, ker „Pravice" ne bodo več izhajale, ne vem. Toliko pa vem, da kdor bere take liste, ni katoliško naroden, ampak nasprotno. — Požarna bramba v Kozjem je imela na Silvestrov večer veselico in srečko. Ob koncu bodi mi lepo pozdravljen, ljubi „Slovenski Gospodar" v novi povečani suknji. Upam, da te bodo z veseljem sprejeli vsi stari in novi naročniki. Srečno in veselo novo leto!
b Dobova. Dne 7. t. m. je umrla pri nas spoštovana vdova trgovka Zechner. — Hvala Bogu, vendar dobimo v Dobovi postajo, katera je sedaj zagotovljena. V prvi vrsti se imamo za njo zahvaliti g. baronu Mosconu, ki se je toliko časa neutrudno za njo potegoval. Naše bralno društvo hoče popolno svojo čudno pot hoditi in si je v tem smislu tudi izbralo nov odbor. Ali se ni bralno društvo za poštene dobrovske kmete ustanovilo?
b Veleposestvo Resahof pri Vidmu sta kupila gg. I. in P. Raič iz Spodnje Šiške pri Ljubljani, j-odom iz Kastva pri Reki — od inženerja g. Julija Schimetschek v Zagrebu za 74.000 kron.
b Gorica pri Rajhenburgu. K našemu dopisu pod tem naslovom v št. 1. t. 1. nam g. učitelj Jankovič iz Rajhenburga pojasnjuje, da se niso v volilnem pro?toru vpričo njega kot volilnega komisarja jemale na katerikoli način volilcem glasovnice, se ime volilca črtalo in drago napisalo. Dalje da ni res, da ni obveljala glasovnica kmeta Zemljaka, ki je imel na njej zapisanega svojega kandidata; ampak, da je zapisnikar župan v Senovem kmet Jožef Mirt sam jemal od volilcev zganjene glasovnice ter jih potem vrgel v pokrito volilno posodo. Legitimacije je jemal komisar in zabeležil vohlčevo ime. Z nobeno besedo pa g. Jankovič kot komisar ni vplival na volilce. Na vprašanje nekega kmeta, koga naj voli, odgovoril je le: „Dva kandidata sta: kmet Benjamin Kunej in dr. Jankovič, zdravnik." Na njegovo prošnjo mu je dal potem peresnik in mu rekel, naj se vsede k drugi mizi ter naj tam napiše ime poslanca.
b Zaupnik liberalne učiteljske stranke. Okrajni zastop sevniški je izvolil v okrajni šolski svet pristaša nove liberalne učiteljske stranke g. Antona Kuneja. Celo nekateri kmetje so dali temu podrepniku liberalnih učiteljev svoje glasove! Zavedni kmetje, skupaj!
b Kozje. Dne 8. grudna ob 3. uri popoldne je zborovala c. kr. kmetijska podružnica v gostilničnih prostorih g. Frana Gučeka. Ker ima družba tukaj svoj sedež, se je volil novi odbor. Zborovalcev je bilo srednje. Pristopilo je nekaj novih udov z ndnino 3 krone na leto, za kar pa dobijo udje dvakrat na mesec list „Glasnik", ki ga štajer-jerska kmetijska družba v Gradcu izdaja. Predsednik deželni poslanec dr. Jankovič je vse došle ude in zboro-valce iskreno pozdravil in v kratkih potezah orisal težnje kmečkega stanu. Gospod potovalni učitelj Ivan Bele pa je govoril o umetnih gnojilih in gnojenju po travnikih in vinogradih, o drevesnih in trsnih brizgalnicah in v obče o vinu in sadjarstvu. Točno in jasno je odgovarjal na vsako stavljeno vprašanje udov. Poročalo se je tudi o delovanju družbe v minolem letu. Komaj v teku jednega leta so dobili udje od družbe brizgalnice zastonj. Za bodoče se je priporočalo naj ustanovi družba v Kozjem veliko vago za vozove in živino, ker je ni nikjer v bližini in naj pridobi nekaj travniških bran. Vse to se je sprejelo in se bode prosilo. To leto bodo redni poučni shodi po kozjanskemu okraju. Vsa čast in slava voditeljem kmetijske podružnice.
Iz drugih slovanskih dežel.
f Zmrznil je 35 letni posestnik Lovre Čerin v Pleste-nicah, pri Sp. Idriji na Kranjskem. V petek 4. t. m. je šel napravlj at drva ter vzel seboj nekaj kruha. Naročil je doma, da se utegne povrniti proti večeru, a naj ga ne iščejo, ako bi ga ne bilo, ker morda ostane čez noč pri sosedu ob cesti. V soboto zjutraj so našli mrtvega blizo hiše. Poznalo se je, da je šestkrat počival, ko se je vračal po hudih zametih. Bil je že skoraj pred hišnim pragom, ko je popolnoma omagal in umrl.
t Boj za življenje in smrt. Komaj je Novega leta dan prišel iz loške ječe Franc Pfeifer, doma iz Selc na Kranjskem, močan korenjak, star 30 let, pa je žo zvečer proti polnoči vlomil v prodajalno Jarja Pezdirnik na Dovjem in pobral 160 kron denarja. Ko gospodar sliši ropot, gre z lučjo pogledat, pa pri tej priči se zažene Pfeifer v njega, ga vdari z litersko steklenico po glavi in ga podere na tla, rekoč: „Zdaj boš hudiča videl!" Začel se je boj na
življenje in smrt: dvakrat je bil gospodar spodaj, pa zopet se je oprostil, in dasi ravno ranjen po glavi in obrazu, zažene tatu po veži in ga tišči na tla, dokler ne prikliče dekla soseda na pomoč, ki pomaga tatu zvezati, dokler orožniki ne pridejo. Tat, od boja ves upehan, prosi vode za piti, katere mu gospodar prinese rekoč: „Poboljšaj se." Ko so orožniki denar prešteli, reče šaljivo tat Pfeifer: „Saj je samo 160 kron, sem mislil, da bo več."
Drobtinice.
d Rusko vojaštvo dobi novo uniformo in sicer po avstrijskem vzorcu.
d Kmečki sinovi iz Srbije — 37 03eb — so prišli dne 3. januarja 1907 v Prerov na Moravsko, da stopijo v službo pri raznih moravskih kmetih in se tako izpopolniji pri poljskem gospodarstvu.
d Podraženi časopisi. V Nemčiji so vsi časopisi vsled podraženja papirja in višjih plač stavcev zvišali naročnino. Tudi nekaj ogrskih listov zvišalo je naročnino.
d Orožnik zabodel kmeta. V Nawazyi pri Lvovuje rekel orožnik v gostilni nekoliko natrkanemu kmetu Scha-mecku: „Ukradel si 10 goldinarjev". — Kmet je odgovoril: „Lažeš". — Orožnik je nato kmeta aretiral. Kmet se je pa branil in kričal: „Nisi v službi in nimaš pravice, dame aretiraš". Po daljšem prepiru je potegnil orožnik sabljo in zabodel ž njo kmeta v prša. Kmet se je zgrudil mrtev na tla. Orožnik je še na tleh ležečemu možu zadal več ran.
d 800letni jubilej črešnje. Leta 1106 so pričeli saditi po Evropi prve sladke črešnje, kakor jih imamo dandanes. In sicer so posadili prve pri Milticu (Meissen). Torej poteka zdaj 8001etnica sajenja črešnje po Evropi.
d Otrok z dvema glavama. V Baresu na Ogrskem je porodila neka kmetica otroka z dvema gtavama. Otrok živi.
d Župnika raztrgali medvedje. Župnika Ku-rela pri Dinbovicah v Romuniji so napadli v gozdu ponoči, ko se je peljal iz mesta domov, medvedje ter so ga na kose raztrgali. Ljudje so drugo jutro našli le oglodane njegove kosti.
d Grozna vraža na Javi. — Prebivalci otoka Jave verujejo zelo v vraže. Najhujša je ona o vampirju, ki ga imenujejo Madjan gadungana. Ta njihov vampir je človek, ki ima to lastnost, da se loči na večer glava njegovega telesa, leta vso noč okrog in se zjutraj vrne in združi zopet s telesom. Ta glava se prikrade ponoči k spečim deklicam in jim izpije kri, da potem kmalu umrjejo. Na otoku Javi je ražširjena med mladimi dekleti sploh zelo sušica, vsled katere blede in naposled umrjejo. Vse take slučaje pa pripisujejo otočani vampirju. In ker je ta človek po njihovem mnenju živ, poiščejo staro čarovnico, ki ga kmalu „najde". Tega ubijejo, njegovo rodbino poženo po svetu in njegov dom zažgo. Žrtev take grozovitosti so navadno tisti možje, ki jih starka-čarovnica sovraži.
Narodno gospodarstvo.
g V „Zadružni zvezi" v Ljubljani je že dosedaj 347 zadrug.
g Javna zadružna enketa. „Zadružna zveza" v Ljubljani razposlala je vsem svojim zadrugam sledeči dopis: Že precej let je minolo, odkar se je pojavila pri nas zadružna ideja. Naglo se je razširjala; danes je število krajev, ki še nimajo nobene zadruge, že jako majhno. Zadružništvo našlo je pri nas mnogo privržencev, ki so sprevideli, da je ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod rešiti gospodarskega pogina, ter mu dati pravo prosveto. Razširjevalci zadružne ideje šli so lik apostoli od kraja do kraja, ter v neštetih zborovanjih poučevali narod o zadružništvu, pisali so prepričevalne članke .itd., in to vse, ker so bili sami prepričani o moči zadružništva. Zadružništvo imelo je pri nas mnogo nasprotnikov, ki so se posluževali najrazličnejših sredstev; slikali so zadružništvo kot največjo nevarnost, ter se sklicevali pri tem na majhno število ponesrečenih konsumnih društev.
Kedo je imel prav? Odgovor morajo nam dati zadruge same, oziroma ga najdemo v njihovem delovanju, v njihovih vspehih in nevspehih. Raditega obračamo se do vseh svojih zadrug, da nam na priloženi poli odgovorijo na sledeča vprašanja: 1. S kakega namena se je zadruga ustanovila? Kako je ta namen izvrševala? Kaj je pospeševalo, kaj je oviralo zvrševanje namena? 2. Kake posledice je imelo delovanje zadruge a) v gospodarskem (gmotnem) oziru; b) v duševnem oziru, zlasti, jeli se je udomačila smisel za gospodarsko združevanje? 3. Splošne opazke in nasveti. Odgovori naj bodo podrobni, jasni in popolnoma odkriti; nič se naj ne zamolči, nič se naj ne olepšuje.
V	odgovorih hočemo najti zgodovino našega zadružništva a tudi dobiti sliko, ki bode tem bolja, čim natanč-neja bode.
V	odgovoru naj se označijo krajevne razmere, naj se opiše značaj ljudstva pred ustanovitvijo zadruge in sedaj, naj se pove, kdaj in kdo je povzročil ustanovitev, kako in kaki ljudje so se dobili za odbor, nadzorstvo; ali je inteligenca sodelovala; kaj in kdo je nasprotoval, s kakimi vspehi; vpišite vse posle, tudi najmanjše, katere je zadruga izvrševala, kateri posli so se ji posrečili, kateri ne.
Konečno pristavite svoje splošne opazke, svoje nasvete, naj se tičejo zadruge same, zveze ali sploh zadružništva; za vsak nasvet, za vsako kritiko Vam bodemo hvaležni. Iz odgovorov si hočemo dobiti zavest, jeli je bilo delovanje naših zadrug, zveze, poj edinih oseb pravo. Iz odgovorov si hočemo napraviti temelj za nadaljno poslovanje.
Prosimo torej nujno, da nam odgovorite na stavljena vprašanja. Na ta dopis prihajajo zvezi jako temeljiti odgovori od njenih zadrug. Odgovoriti pa morajo vse zadruge. Ker si je v gospodarskem življenju našega naroda priborilo zadružništvo prvo besedo, je torej poslalo za celi narod velevažno. Raditega ne omejujemo te enkete samo le na naše zadruge, temveč vabimo tudi vse druge, prija-
telje in nasprotnike zadružništva, da se te javne zadružne enkete vdeležijo in nam na gori stavljena vprašanja odgovorijo.
g Podučili tečaj O zadružništvu. Kakor smo že naznanili, priredi zadružna zveza v Ljubljani za svoje zadruge podučni tečaj. Ta tečaj vrši se od torka dne 15. januarja do sobote dne 19. januarja 1907. Predavalo se bode vsaki dan od 8.—12. ure predpoldne in od 2.-6. uri popoldne. Za predavanja določile so se sledeče snovi: Ustanavljanje posojilnic ip drugih zadrug. Poslovanje posojilnic in drugih zadrug. Knjigovodstvo posojilnic in drugih zadrug. Zaključevanje računov pri posojilnicah in dragih zadrugah. Pristojbine, davki in kolekovanje. Zadruge in oblasti. Trgovski poduk. Če bode čas dopuščal, bode se predavalo še tudi o drugih zadružnih stvareh. Predavanja se više v dvorani kršč. soc. zveze (poslopje „Union") v Ljubljani.
Skrbelo se bo, da si bodo mogli udeleženci tečaja ogledati poleg drugega tudi uzorno gospodarstvo v Mari-janišču.
Da pa podučni tečaj doseže svoj namen, je potrebno, da je dobro obiskan.
Priglašenih je sicer že prav lepo število vdeležencev, vendar še pa ponavljamo svoj poziv na vse svoje zadruge, da se tečaja vdeležijo i. s. v prvi vrsti po onih osebah, ki vodijo posle in knjige.
Prosimo pa nujno svoje zadruge, da nam takoj pošlejo prijave i. s. koliko cseb in katere da pošljejo k podučnemu tečaju, nakar bodemo vsaki zadrugi posebej sporočili podrobnosti radi stanovanja, hrane itd.
Opozarjamo šs, da se vrši neposredno pred podučnim tečajem, t. j. v pondeljek dne 14. januarja 1907 sestanek mlekarskih zadrug, spojen s predavanji in razstavo masla.
Ravno isti dan t. j. v pondeljek dne 14. januarja 1907 naj se otvori tudi razstava zadružnih vin, ki traja do Sobote, dne 19. januarja 1907 — torej za ves čas poduč-nega tečaja.
g Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla
se vrši v pondeljek, dne 14. januarja 1907 v Ljubljani v hotelu „Union". Pričetek ob 9. uri predpoldne. Vspored: 1. Živinoreja in mlekarstvo. (Predava mlekarski nadzornik g. Legvart). 2. Mlekarstvo. (Predava ravnatelj kemičnega preskuševališča g. dr. Kramar). 3. Mlečna trgovina. (Predava zastopnik Gospodarske zveze v Trstu g. Rosman). 4. Mlekarsko zadružništvo. (Predava g. Rožman). 5. Ogled mlekarskih strojev. Da se namen mlekarskega sestanka popolnoma doseže, je potrebno, da se ga vse mlekarsko zadruge vdeležijo; poleg članov načelstva, nadzorstva itd. naj pošlje vsaka mlekarska zadruga svojega mlekarja. Za razstavo masla pošlje vsaka mlekarska zadruga natančno J/2 kg masla v škatljici, ki jo prejme od zveze.
g Prvi vinski sejem v Ormožu. Ker so se vinski sejmi v naši ožji domovini udomačili in dobro obnesli, priredi „Vinorej^ko društvo v Ormožu" v četrtek dne 31. januarja 1907 v dvorani gostilne g. A. Skorčiča v Ormožu vinski sejem. Otvoritev sejma je ob 11. uri predpoldne. Ako upoštevamo dejstvo, da sa je letos v ljutomerskih goricah, oziroma v ormoškem in ljutomerskem okraju, pridelalo približno 42.000 hI. vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike, se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Ni treba omeniti še posebej, da slovijo ljutomerske gorice od nekdaj kot najboljše v Avstriji; vrhu tega so zasajene že več let z novimi nasadi, ki že rode. V teh novih nasadih se negujejo najžlahtnejše zemlji primerne vrste, tako da bode na sejmu mogoče dobiti vina ene vrste. Nadalje je treba omeniti, da je peronospora, ki je v drugih vinskih krajih letos toliko škode napravila, našim goricam kolikor toliko prizanesla. Na vinskem sejmu se nudi kupcu prilika, v kratkem času veliko vin poskusiti, on ni navezan na mešetarja, ni mu treba vse hribe prelaziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v neposredni zvezi. Dobiček, ki ga imajo prekupci in mešetarji, ostane njima. Koliko pa je vreden čas, ki ga na tak način prihrani kupec! Železniške zveze so tudi zelo ugodne. Toraj le v Ormož dne 31. januarja, gostilničarji, da se preskrbite s pristnim ljutomerčanom!
g Posojilnica v Oplotnici—Čadramu je imela leta 1906 87688-16 K prejemkov in 81390 85 K izdatkov, torej 169079 01 K prometa.
g Tržne vesti. Pretočeni teden je bil zopet mrtev in nam ni nudil nobenih sprememb ne v položaju tržišča in ne v cenah in tendenci. Kupci ne nastopajo, medtem ko prodajalci ne morejo. Prekupci ne razpolagajo s posebnimi množinami blaga, medtem ko je dovoz nemogoč, ker je vreme popolnoma pokvarilo ceste. Sklepati pa moramo tudi, da lastniki blaga čakajo na spomladno kupčijo, ker upajo, da jim ta nudi bolje cene za blago. P š e n i c a je vztrajala v ceni. Rž je imela več odjemalcev, zato se je obrnilo na bolje. Oves je šel v ceni naprej. Istotako turšica.
Društvena naznanila.
Bralno društvo za ljutomersko okolico bo dne 20 t. m. po večernicah imelo svoj redni občni zbor v bralni sobi. Udje pridite polnoštevilno.	Odbor.
KatolSko bralno društvo na Polzeli ima v nedeljo dne 13. t. m. ob poldevetili v občinski pisarni svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Polzela. Pri omizju po rajnem Tomažu Sevčniker so dne 17. decembra 1. 1. nabrali polzelski rodoljubi za dijaško kuhinjo v Celju 13 K. Posnemanja vredno 1
Vojaško veteransko društvo pri S». Križu na Murskem polju priredi v nedeljo 1». prosinca 1907 ob 5. uri popoldne koncert v gostilni gosp. Franca Jureša v Borecih S sodelovanjem veteranske godbe in križevskega pevskega zbora. Vstopnina za osebo 60 v. Cisti dobiček je namenjen za novo društveno zastavo. Vse prijatelje domače in poštene zabave uljudno vabi odbor.
Bralno društvo pri Kapeli blizu Radgone ima v nedeljo dne 18. prosinca popoldne po večernicah v župnisču občno zborovanje z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v nedeljo dne 20. januarja poučni shod in sicer po večernicah v čitalnici. Spored: 1. Pozdrav gosp. predsednika. 2. Deklamacija „Kmečki hiši" S. Gregorčiča. 4. Poučen govor o Gregorčiču in njegovi poeziji. Govori g. dr. Verstov-šek, profesor iz Maribora. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občno bojno društvo v Ptuja priredi v nedeljo dne 13. januarja t. 1. običajno društveno veselico v gostilni g. Weissenstein-a."
Podružnica sv. Cirila in Metola z-, kozjanski okraj ima v
nedeljo dne 27. t. m. ob štirih popoldne v Kozjem v gostilni g. Gučeka svoje letno zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Št Ilju pri Velenju ponavlja prih. nedeljo 13. t. m. ob štirih popoldne burko „Eno uro doktor" na splošno zahtevo. Po igri sledi prosta zabava, šaljiva pošta, nastop domačih pevcev in godba.
Bralno in pevsko društvo Maribor. Prihodnjo nedeljo to je 13. tega mesoca predaval bode v društvenih prostorih v Nar. domu g. dr. Poljanec o solncu in zvezdah. Začetek ob poldesetih predpoldne. Mariborski Slovenci, posebno okoličani se vabijo, da se pridno udeležujejo predavanj, ker so ista za vsacega zanimiva in poačua.
Št Pavel pri Preboldu Kat. izobraževalno društvo ima v nedeljo, 20. jac. 1907, po večernicah v župnišču svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja ima v nedeljo dne 13. januaija t. 1. po vecernicah v šoli svoj občni zbor po običajnem vsporedu	|
Društvo „Skala" pri Sv. Petru niže Maribora ima dne 13. t. m. po večernicah svoj občni zbor.
Kat. izobraž. društvo v Pilštanju ima v nedeljo 13 januarja popoldne po večernicah v kaplauiji ssoj občni zbor. 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. Pobirali bo se udnina in sprejemali novi udje.
Odbor bralnega društva pri Sv. Barbari niže Maribora naznanja, da se vrši njegov občni zbor dne 20. prosinca t. 1. po sv. maši y kaplaniji s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednikovo, taj-nikovo, knjižničarjevo in blagajnikovo za 1. 1906, 2. volitev novega odbora, 3. sklep o naročanju raznih časnikov, 4. razni nasveti in predlogi. Pridite v obilnem številu, kdor bole sebi koristiti, kajti društvo ima zdaj 606 krasnih knjig in skrbi za razni kmetijski pouk. Udi mla-deniške in dekliške zveze le naj pridejo polnoštevilno.
Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ima v nedeljo dne 13. t. m. S7oj redni letni občni zbor v gostilni g. Rantaša po večernicah. K mnogi udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo 13. t. m. ob treh popoldne v šol. poslopju občni zbor z običajnim sporedom. Temu sledi prosta zabava s tamburanjcm in petjem. Barbarčani, stari in mladi! Udeležite se občnega zbora ter pristopite v obilnem številu, k temu prepotrebnemu društvu! Bomo videli, katera občina bo dala največ udov! Več bo udov, več knjig in časnikov. Pri-hitite z navdušenjem za naše narodno stvar ter položite eno kronico domu na oltar! Pričakujoč obilne udeležbe že v naprej kliče odbor „Dobro došli!"
„Kmetijsko bralno društvo" v Rogoznici pri Ptuju priredi v nedeljo dne 27. prosinca v „Narodnem domu" v Ptuju svojo veselico z gledališko igro in prosto zabavo ter šaljivo pošto. Igrala se bo burka v ednem dejanju „Pot do src»". Začetek točno ob polštirih popoldan. Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 v., II. vrste 40 v., III. vrste 30 v, stojišče 20 vin.
Kat. gospodarsko in bralno društvo v Hočah priredi dne 13. t. m. v gostilni g. Josipa Rojko gledališčno predstavo: „Krčmar pri zvitem rogu in kmet in fotograf". Pri veselici bodo tudi sodelovali slavni tamburaSi iz Slivnice. Začetek po večernicah. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor bralnega društva bo v nedeljo pozneje, dne 20. t. m. Govori odposlanec „Slov. kršč. soc. zveze za Štajersko".
Kmat bral gosp. društvo v Domovi pri Ptuju ima občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob poltreh popoldan v šolskih prostorih.
Društvo slovenskih odvetniških uradnikov v Celju ima svoj občni zbor dne 2. svečana 1907, popoldne ob 2. uri v pisarni gosp. dr. Ivana Dečko-ta, odvetnika v Celju, Rotovške ulice hiš. št. 19, I. nadstr. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo društvenega vodstva: a) tujnikovo, b) blagajnikovo, c) računskih pregledovalcev; 3. Volitev odbora: 4. Posvetovanje radi vdeležbe pri skupščini o veliki noči 1907 na Dunaju in doličetev predlogov, ki se naj stavijo na tej skupščini; 5. Slučajnosti. — Ako zborovalci ob 2. uri popoldne ne bi bili sklepčni, se vrši zborovanje dve uri pozneje pri vsakem številu navzočih članov. (§ 23. dr. pr.) V Celju, dne 27. grudna 1906. Odbor.
ZahvaSs. Dne 22. t. m. priredilo je podpisano šolsko vodstvo ubogi šolski mladini krasno božično drevesce z bogatimi darili, katera so v ta namen darovali sledeči šolski dobrotniki: C. g. župnik Anton Ribar, g. nadučitelj Franc Bračič, gdč. Ivanka Zupančič, gdč. Josipina Bezlaj, vsi v Št. Vidu ter tvrdka P. Bernstein in sinovi v Zagrebu vsak po 10 K; c. g. Anton Šparl, kaplan v Št. Vidu, Dr. Skaza zdravnik na Planini, g. nadučitelj Rauter na Planini, g. B. Schescherko župan na Planini, g. Czapek, oskrbnik na Planini, g. F. Wambrehtsamer, posestnik na Planini, g. grajščinski gozdar Ernest Kuttler in tvrdke: g. Pet. Majdič in Franc Zangger v Celju ter J. Adler v Gradcu, vsak po 5 K; gdč. Roza Adamus in g. N. Treffaer, oba na Planici, vsak po 4 K; č. g. F. Gartner, provizor na Planini, in Fr. Kralj, krčmar v Št. Vidu, vsak po 'i K ter gdč. Olga Dobnik in g. Jurše na Planini, vsak po 1 K. — Nadalje so prispevale k tej prireditvi z raznim manufakturnim, galanterijskem in špecerijskem blagom sledeče tvrdke: J. C. Mayer v Ljubljani, D. Rakusch v Celju, Gerbitz in Fr. Reiter v Gradcu, Gle-siuger v Ljubnem, Francka sinovi v Linca, J. Weineck v Stockerau-ju, M. Jazbinšek na Planini in M. Bračič v Št. Vidu. — Ker so se še tudi obresti Dvoršakove ustanove v znesku 24 K v t« namen porabile, bilo je mogoče obdariti 131 otrok z različnimi oblačili i. t d. Vsem imenovanim blagim dobrotnikom pa izreka v imenu šolske mladine podpisano šolsko vodstvo najiskrenejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Št. Vid ca Planini, dne 28. decembra 1906. Frane Bračič, nadučitelj.
Marljivi Mohorjani U4je družbe sv. Mohora v Slivnici pri MariborU so darovali letos lepo vsoto 40 K za „dijaško kuhinjo v Msriboru" in 20 K za „družbo sv. Cirila ia Metoda".
Mohorjani ljutomerske župnije darovali so za družbo sv. Cirila in Metoda 2o K 52 h.
Najnovejše novice.
„Slovenska kmečka zveza" je potrjena. Ustanovni shod naznanimo v prihodnjem listu.
Nevarno obolel je mil. g. kanonik Anton Hajšek ter se priporoča v pobožno molitev.
Osebne vesti. Sodnijski ogcijal Mesaree iz Celovca in kanclist I v a n š c k iz Sevnice sta prestavljena v Celje.
Slov. društvo v Mariboru je z ozirom na znani sklep poslancev določilo 20 uglednih mož ter ukrenilo, da se ima shod vršiti dne 7. februarja. Nadalje je oibor z ozirom na razširjanje vznemirljivih vesti o celjski gimnaziji izjavil, da smatra vsako vladino nakano, odstraniti slovensko gimnazijo v Celju, za nespremenljivo.
Novi okrajni glavarji. Za okrajnega glavarja v Celje pride baron M u 11 e r, okrajni glavar v Slovenjgradeu ; na njegovo mesto pride okrajni nadkomisar dr. Ernest Po-iger. Za okrajnega glavarja v Brežice pride okrajni nadkomisar Walter grof Attems. Za okrajnega glavarja v Ptuj pride Prahl pl. Thalfeld iz Celja. Tako poročajo nemški listi.
Zaročil se je g. Franc L i p e j , narodni trgovec v Brežicah, z gospico Ljubico Lipoid iz Žalca.
Zivlnozdravnlštvo. Razpisano službo živino-zdravnika za okraj Maribor dobil je gosp. Korošec, ki je dozdaj služboval v Gradcu, pred tem pa v Slovenjgradeu. V Mariboru je službo živinozdrav-nika začasno opravljal g. Graf živinozdravnik v Konjicah.
Šolske počitnice. Kmet nam piše: Zdaj so vsi liberalni učitelji pri novi stranki, zato se naj izjavi stranka o počitnicah. Na dan z barvo!
Slovenjgradec. V nedeljo 6. prosinca 1907 se je volil nov odbor kmetijske podružnice za slovenjegraški okraj. Vnel se je pri tej priliki hud boj, kajti Nemci so se hoteli na vsak način polastiti podružnice, — ali prodrli so vkljub temu Slovenci. Slava onim, ki so se potegnili za slovensko stvar! Obžalovanja vredno pa je, da se je pustilo pregovoriti od Nemcev toliko drugače zavednih slovenskih posestnikov. Pričakovali smo več narodnega ponosa!
Šoštanj. Pri XXV. občnem zboru Šaleške čitalnice v Šoštanju dne 6. t. m. izvolil se je sledeči odbor: Predsednik gosp. dr. Fran Mayer, podpredsednik gosp. Vinko Kolšek, blagajnik gosp. Anton Kocuvan, tajnik g. Rudolf Vodeb, ostali odborniki gg. Alojz Trobej, Ivan Šoln in Ivan Župane. V odborovi seji isti dan se je sklenilo, da se priredite v tem kratkem predpustu dve veselici in sicer dne 20. prosinca veliki koncert polnoštevilne Šoštanjske narodne godbe na lok in na pustno nedeljo dne 10. svečana koncert, ter v postnem času dva koncerta.
Slovenjgradec. Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dne 6. t. m. svoj občni zbor. Predsednik g. Pečnik pozdravi navzoče, nato govorita g. Konrad Šmid in Anton Berk, ki v navdušenih besedah vspodbujata, naj se ta pre-koristna družba vsestransko podpira in naj ne mine nobena vesela družba, ne da bi se kaj prispevalo za to družbo. Naša sveta dolžnost je, ohraniti zavode, ki jih je ustanovila družba. Navzoči so takoj darovali blizu 50 kron za družbo. Pri volityi novega odbora so bili enoglasno izvoljeni: A. Berk, predsednik, S. Šalamon, tajnik, Ivan Kac, blagajnik. Namestniki: Fr. Pečnik, Mat. Šmid, Lovrenc Verčkovnik. Odbornik Fišer Ivan. Podružnica namerava prirediti med drugim tudi veliko narodno veselico v prid družbe.
Dveletna vojaška služba. Vojni minister je v delegacijah obljubil, da se uvede dveletno vojaško službovanje, če se zviša število vojaških novincev.
Perzijski Šah Muzaifer-ed-din je dne 8. t. m. umrl.
Listnica uretdcilitva.
H u m: Kakšni so torej napisi, dvojezični ali samo nemški ? Pozdrav! — Murščak: Mi nismo napadali, ampak smo samo povedali resnico, da niti ena tretjina absolventov ne pride kmetu v korist. S tum se slabo maščujete če odpoveste list, rajši bi bili doposlali stvaren odgovor. Z Bogom! — Sv. Marko: Pesmi ne sprejemamo! — Nova Štifta: Prosimo za take kratke novice, podpisati se Vam potem ni treba! Pozdrave! — Rajhenburg: Prisrčna hvala za to lepo novoletno darilo! Prosimo še za več! To bomo porabili dvakrat! Pozdrave T — Ver že j: Ni vreden isti tat, da o njem pišemo! — Imeno: V prihodnji številki; hvala lepa! Živeli! — Kozje: Oprostite, ni nam bilo mogoče vsega prirediti. — Slo v. Bistrica: Bilo nemogoče v zadnjem trenutku tako dolg članek sprejeti. Živijo! — Vsem drugim dopisnikom: Ker smo morali odložiti pride prihodnjič!
Trine cene
v Mariboru od 5. januarja do 10. januarja 1906.
Živila
100 kg
od
K
Pšenica . . .
rž.....
ječmen . . . . oves . . . . koruza . . . , proso . . . .
ajda.....
seno . . . . slama . . . .
fižola . . .	.
grah . . .	. leča ...
krompir . .	,
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	.
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
zelje . . . . jajce . . . .
lfi ¡4 16
17 13 16
18
1 lit.
100 glav
1 kom.
50
do
K : h
j 20 I 72
¡84
10
Loterijske številke.
TRST . . 63	85	2	70	53
LINC . . 37	15	81	22	14
Priporočam veieč. duhovščini moje .
voščene sveče!
najboljše kakovosti po najnižjih oenah s frankirano dopošljatvo. Zaloga: cerkvenih, Mtlly svež,
*avit«k 84 v. Kupujem čebelni vosek 1 kg 2 K 90 v.
FraneCieri
lecetar ia svečar v Mariborii ob Dravi. 15 (3-2)
Podcibic®
male in večje, zobžaste in gladke
- dobite prav po ceni ----
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
ho v 84 različnih vzorcih na prodnj.
ALA OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin
Ti inserati se sprejmejo samo proti predplačilu — Pri vprašanjih na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. =====
Na prodal I®	P3"
sestvo, obsegajoče okoli 17 oral rodovitnega zemljišča z primernim poslopjem, polovico pod pravo vrednostjo, za 2400 gl, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zelo ugodna prilika, posebno za: živino, svinje, sadje in vinorejca. Več pri posest-cik« Anton Maček v Kozjem. 2
Krojaftkega pomočnika
sprejme za trajno delo krojaški aojster Anton Klančnik v Suhi IRenhaus, Labod (Lavamiind) Koliko.	9 (2-2)
KovaSkega učenca, prid-aegain močnega, v starosti 1± do 17 let, sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi	13 (4-2)
Močen fant ne manj nego 15 let star, vsaj nekoliko tudi vešč *emsk»ga jezika, se sprejme pri Ivanu Krois, lončarski in pečarski Mojster v Deutsch Landsberg št 65, ktajersko.	b (3—2)
Kravarja, pridnega, vestnega t« bolj priletnega, sprejme takoj proti pr mirnem plačilu Fr. Plateis pri Sv. Jakobu v Slov. goric. 2
Učene», pridnega, ki ima vesel« dn lnimarski» obrti, sprejme Lešnik Štef-n (valčni mlin), mhnar
v Framu pri to jem. 779 (3—3)
Pravo kmečko siivovko In droienko, za kterih pristnost se jamči, prodaja gospa Jerič v Karčovmi štev. 126 pri Mariboru •b gra ki glavni cesti. 2 (26—2)
Vsake vrste detal» od 4 m
dolžine kupim za najvi^u ceno na mestu lesnega uidadišča ali kolodvora v Maribora. Na to opozarjam posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor 18-13
Znano po oenl se kupi vse
rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiafe, Ma-ibor, Dravske ulice 4.
608 12
Ženitben-. ponudba. Trgo-vecin katoliški obrtnik, 4+ let star vdovec, z dvema otrokoma 6—11 let išče vdovo ali priletno gospodično, katera bi imela veselje do trgovine, trdna gospodinja in nekaj premoženja do 1510 K. Ponudbe: „Veselo novo leto 1907", poste re-stante Celje.	7 (3-2)
Hlapec za hišna opravila se sprejme v zavodn Marijinih bratov, Gradec, Kirchengasse št. 1. 16—18 kron mesečne plače, stanovanje, hrana in perilo prosto. Pod 20 letom se ne sprejme.	23 (2-1)
Srednje veliko posestvo na prodaj. Nad 9 oraiov rodovitne, lepo obdelane zemlje: njiv, travnikov, sadonosnik, vinograd, ne-posekan, lep gozd, hiša, goveji hlev, nov kozolec, se takoj po zmerni ceni proda zaradi rodbinskih razmer. Polovica kupnine lahko vknji-žena ostane. Poses vo leži 10 min. od okrajne ceste, blizu Blagovne. Več pove: Fr. Štaute. Vrbno št. 40, Šentjur ob juž. žel. ' 24 (21)
Izskušeni, koncesionirani mestni zidarski mojster se ponuja pod ugodnimi pogoji v izvrševanje stavbenih del v režiji pri mestni ali drugi občini. Več pri uredništvu „Slov. Gosp." pod F. H. 25 (2-1)
20.000 rezanic od „riparia
portalis" za cepljenje in drugo vrsto za vlaganje ima na prodaj Karel Sigi, R Slatina. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo že zdaj.
21 (1-1)
Zahvala.
Podpisanemu uničil je požar hišo in gospodarsko poslopje. Zavarovan sem bil pri banki ,Slaviji' in dasi so mi nekateri zavarovani predmeti ostali popolnoma nepoškodovani, mi je vendar banka vso zavarovalnino (1200 K) po svojem zastopniku g. Jak Zemljiču v Radencih točno izplačala, za kar se najiskreneje zahvaljujem in banko „Slavijo" vsakomur najtopleje priporočam.
Paričjak, 6. januarja 1907.
Matjaž Rožman. Potrjuje: Občinski urad v Radencih, 6. jan. 1907. Ant. Divjak, župan.
Prisilna prodaja.
V petek dne 11. prosinca 1907 se vrši ob 9. uri predpoldne v trgovini Antona Faisz v Mariboru, stolne ulice št 5, prisilna prodaja kakih 400 komadov očal in ščipal-nikov, 100 toplomerov, 10 kukal ter 100 tehtnic za vino in sadjevec. Onim, ki ž-le kaj kupiti, se naznani, da se sprejemajo te ponudbe v visokosti tretjine cenilne vrednosti.
23 ( - )
Zahvala.
Podpisani se tem potom zahvaljujem cenj. zavarovalni banki „Slaviji" za mojo izplačano škodo po požaru, pri kateri sem imel premičnine zavarovane. Ker po pravilih predpisanih dolžnosti nisem izpolnil, mi po likvidaciji ne pripade nobena pravica do odškodnine, vendar pa mi je zavarovalnica banka „Slavija" potom milostne prošnje vso škodo k novemu letu 1907 izplačala. Priporočam to zavarovalnico vsakomur najtopleje; zavarujte svoje imetje pri domačem in slovenskem zavodu, kateri s svojimi člani pošteno postopa.
Prepole, 1. januarja 1907. 17 (1—1) Franc Sagadin.
me»eee««»e»e
Zahvala.
Podpisani izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse obilne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom smrti gospe
Terezije Lorbek
ter se še posebej zahvaljujemo preč. g. župniku, ki so vodili vkljub bo-lehnosti pogreb in g. kaplanu od Sv. Ruperta, ki je od daleč prišel spremljat pokojno k večnemu počitka.	19 (1—1)
Žalujoča rodbina Lorber, Rošker, Potočnik.
Pozor!	~
Bolnemu zdravje!
Čitaj! Slabemu moč!
H

želodčne kapljice
Pnkraike želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi:
X(
n< rt
.t»
Peter Jurišic,
lekarnar v Pakracu štv.
————— Slavonija. -
100
Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 1« steStlenlčle (t dueat) 5 fi,	«4 steklenici« (« ducata) H 8-40
36 steklenlčle (3 ducati) A« K.
o čl 12 steklenlčic se ne razpošilja.

KKKKKKftKKK
Srečno novo leto
♦ 19071 ♦
m
želi prečaatiti duhovščini in cenj. svojim odjemalcem, priporočujoč se in proseč še nadaljnega zaupanja udani	16(1-1)
Konrad Kager,
pasar ln zlatar v Celju.
KttftKKKKKftK
^i^VKlfSSSffS Val ■ Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom «■^■«S* »Vil proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zalima«.......i —«rta—a—aemamew> molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi,
proti bedenju, kataru in odstranjuje goste slina ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
« orlglralnl steklenici 9k40v 4 originalne steklenice 5 K 90 v « originalnih steklenic 8 K «O v.
a 33. j od. d. T7- e iL steklenic se sa. e razpošilja.
620 21
Prosim, da ee naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
ooeos


Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Msribom
Voščene sveče
za svečnico, voščene zvitke, sveče za krst in obhajilo priporoča veleč, duhovščini
Jožef Dufek
svečar v Mariboru. Viktringhofgasse 30.
Oddaja tudi na letne račune. — Kapljajoči vosek za polovično ceno.	i (5-2) ^
.1
C
:n
Izšel je težko pričakovani
Koledar
Marijine kapljice
:
1
i
Te kapljice se rabijo za vs* notranje in zunanje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih bolezn h. Osobito deluje izvrstno proti protinu (gihtu), reumatiamu, bodenju, trganju, glavobola zoboboln, prsoboln, kašlju, pre-hlajenju, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, grču, zgagi, proti bljuvanju itd. Krepi ži-ce in tel torej neobhodno potrebno za vsako hišo.
—— Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. —-
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad »amo in tudi otroci.
Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-4)
12 stckleničic (l tucat) 5 K, 21 stekleničic (2 tucata) 8"60 K 36 steka-ničic (3 tucate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje samo od mene pod naslovom:
Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija.
Št. 638.
Služba okrajnega tajnika.
Okrajui zastop ormoški razpisuje s tem službo provizoričnega okrajnega tajnika z letno plačo 1200 K in eventualnimi nagradami.
Prosilci, zmožni obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, imajo vložiti svoje z dokazili svojih sposobnostij opremljene prošnje najdalje do 25. januarja 1907 pri podpisanem okrajnem odboru. — Službo bo nastopiti takoj po imenovanja.
Prednost imajo tisti, ki so v enaki ali slični službi že bili nameščeni.
Okrajni odbor ormoški, dne 2. januarja 1907. 18 (2-i) Načelnik: dr. Iv. O mulec.
g kmetovalca 1907. g
Uredil dež. nadzornik J. Legvvart.
IB
II. zelo popolnejši letnik z vsebino: 3 Wm	-	H
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine iD prašičev.
Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadje-reja, naprava sadovnjaka.
Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos^v posebno močno platno. Cena s pošto K 1.80 in se naroča pri Ivan Bonaču v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.	278
11
L
Oznanilo«
Posojilnica V Framil naznanja, da bo obrestovala s 1. prosincem 1907
- vloge po 4 7*% -
kakor dosedaj, posojila pa bo dajala
— po 5 V2%. -
proti vknjižbi na prvi stavek tudi po 5 °/0. 779 (3-2)	Ravnateljstvo.
m
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, v pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
12 12—1
mesM
Ml
-N
Burgplafz 2.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom
Grajski tri 2. M. E. ŠEPEC
Maribor • (v lastni hiši)
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste.
Postrežba točna in strog o solidna,!
M. Berdajs
Maribor : Sofijin tri
priporoča STojo veliko zalogo
špecerijskega blaga In vse vrste semena.
Nova trgovina
Mahoric & Šeligo
• Ptuj •
nasproti pošte in gostilne Vračko
priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo zalogo mannfa turnega blaga ter vabita k obiluemu obisku.
T cHlojz Šket
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v ia-vrievanje vseh c to stroko sp*-jočih del in popravil.

à
Restavracija,Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ljutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. Kuhinja samo s svežimi jedili.
Trgovina z železnino
Jos. Prsfec
Maribor, Tržaška eetta 7
priporoča svojo veliko zalogo v»a-kovrstnega orodja za rok odele«, vse vrste železnine, traverse, kose,
Jieči, vodovodne naprave itd. Pert-and in Roman e<-mint. apno itd. Vse po najnižji ceni !
Prosim, zahtevajte vsvagcjv veliki cenik, ki se *■•■ isiu pošlje zastonj in poštnine prosto!
Pozor, kupovalci!
H. Suffner urar, Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotovža
prej t Kranja
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur,
briljantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi po najnižjih cenah.
Y dokaz,
yp
da je moje blago res fino in dobro, je to, daje razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Jožef Ulaga
v Mariboru, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo mannfaktnrnega' blaga, kakor: fine volnene obleke za neveste vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in predpasnik«v. Dalje priporoča tudi jako dobro modno suknu za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, {ilatno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
t
,pri sv. Jožefu'
Tovarna za glinske izdelke
= v Račju	-
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznan« najboljše izdelke, kakor: patentovano zirezno in vsakovrstno drag« strešno opeko opeko za zid. ¡ta. ob ke, «iimnike. rekontca-opeke,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji eeni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Saiser-ju. •
Nova trgovina z lesom in premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138
ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja v»eh vrst lesa, drv ln premoga.
Cene zmerne, postrežba točna
Špecerijska trgovina
JI. fertnik
!
Maribor, Koroška oesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo ipe- ■ ttrrijskega blaga ter različnega vina , in piva, zganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
t .......■	v Ljubljani
- - ■ " - ■ - - ■ -...... ■" ■>"*» 5	priporoča svoje	C w ««»»«»»»■¡■> i „mm.«.. ,r «um.
= izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
POSOJILNICA V MARIBORU
e)
ustanovljena I. 1882.
(s
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za! hranilne vloge: 4% >n 4 V«°/o- Obrestna
mera za posojila: 5%, 5'/j4/o za hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
- Pisarna je v „Narodnem domu". -
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška cesta 24.
Velika zaloga raznega po-15 hištva. ogled 1. podob in ^ otročjih voz čkov. Cene ia><o f nizke. Prodaja tudi na obrtke.
perufninarji!
P \ T.Iti \ jam.: en o sredstvo, * iliJ-Tl- ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dri«-ljava, ima zapečene zadke in vaa včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 85, 55 ali p« 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I. X. W e i x 1, tičjeklajni preparati, Maribor, Sofijin trg 3. ,
ROP
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 2.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala.
Najnižje cene!	Postrežba točna!
Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča raznovrstno blago, kakor: mannfaktnro, ipeeerijo, železo, steklo, posodo, barve itd. na debelo in drobno.
To je novo!
		gld-		
	1 prt (rjuha) brez šiva	—	76	SI
	1 odeja z dobro volno napolnjena	2	—	
	1 zglavnik s čistim perjem napolnjen	l	76	P
	1 kg čistega perja brez praha	—	85	-i O
	1 slamnjača (Strohsack) z lanenega cviliha	1	60	O;
	1 odeja iz himalaja-volne	1	10	P
	1 brisalka	—	19	o<
K	V» ducata kuhinjskih brisalk	—	65	T CD
	1 namizni beli laneni prt	—	45	N
£	'/» ducata kavinih servietov	—	24	O
T1 ai	'/t „ belih servietov (veliki)	1	45	?L o.
C	I pisani namizni prt	—	48	
•o	V j ducata žepnih robcev (beli ali pisani)	—	36	
0 t»	1 predpasnik iz lincerskega druka, na obeh straneh za nošo	_	49	» o
>	1 batist predpasnik (beli)	—	19	CT T
<D C	1 pas iz žameta ali svile	—	17	® N
<D	1 dežnik, močen	1	80	V
Ü	1 Sifon srajca (fina)	1	25	p o- 3
	1 oksford srajca	—	85	
®	1 Jagrova srajca	—	•88	0
	1 ženska srajca	—	48	v o
	20 m močnega belega platna	8	•20	CD;
	20 m vojaškega platna	3	90	o
	1 cajgaste blače (najboljše)	1	68	
	1 suknene hlače (močne)	2	•60	
	1 par ženskih čevljev	8	•85	S
	1 „ moških čevljev	4	•45	K
*
•i-1-" i
m?
Trpvina z železnino
P. Majdič
■ Celje. —
priporoča raznovrstne poljedelske stroje, posebno pa iC slamor eznice W
vsakovrstno jeklo, železnino in pločevine, železno pohištvo, peči za šole in zasebno porabo, peči za kurjavo z žaganjem, štedilnike, kuhinjsko posodo, vodnjake in vodovodne naprave, železne in svinčene eevi.
Dpsalice v vseh vrstah.
Nepremočljive vozne in komatne plahte.
Najboljša umetna gnojila so:
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnif.
Vse stavbene potrebščine:
fraverze, cement, cevi iz kamenščine In frsflna.
Proti ognju in vlomu varne blagajne.
« v

Tovarniška zaloga manufakturnega blaga
Alojzij Gniušek
Maribor, glavni trg št. X.
Narodna gnstilna
,Pri pošti*
M ar i bor, Tegetbofova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden.
Barfhelnovo = apno =
za poklajo, najboljše kakovosti
priporoča
Berdajs, Maribor,* t*,