URN_NBN_SI_DOC-VDCURG7Q
Saška Semič, G enovefa K uštrin P red nam a je precej težka naloga — govoriti o poslovanju šol skih knjižnic — osnovnošolskih in knjižnic usm erjenega izobraže vanja. Če bi bili pogoji idealni, bi bila to preprosta naloga. Tako pa nam je vsem, ki delam o v šolskih knjižnicah, jasno, da se zatakne že p ri najosnovnejšem , pri m erilih za finansiranje knjižničarjev. Standardi, ki jih je postavilo DBS ob uvedbi U l in ob reform i os novne šole, se nam reč bistveno razlikujejo od standardov republi ške izobraževalne skupnosti. Občinske izobraževalne skupnosti pa osnovnim šolam sploh režejo vsaka po svoje denar za, njihove knjiž nice in knjižničarje. Konkretno: m erila DBS, ki so vsem dobro znana: za šolo s 500—600 učenci 1 višji kn jižničar ali bibliotekar, za šolo s 600— 1000 učenci pa 1 bibliotekar ali višji knjižničar in 1 knjiž ničar. Za šole nad 1200—1400 učenci 2 bibliotekarja in 1 knjižničar. M erila RISK: 8000 knjig 1 višji knjižničar ali bibliotekar, če je knjig m anj, se za vsakih 1000 knjig odbije tedensko dve delovni uri. O večjem številu knjig ni govora, p rav tako jih ne zanim a šte vilo učencev. Ob danih pogojih knjižničarji ne m orejo opraviti vseh nalog, ki jih zahtevajo standardi za šolske knjižnice. N ajino izvajanje izhaja iz pogojev na področju severnoprim or ske regije. Zavedava se, da so pogoji dela po drugih področjih lahko drugačni. Vpis v šolsko knjižnico Prepričani sva, da je to zelo pom em ben dogodek, ki ne bi smel ostati zgolj form alno-birokratska izm enjava d en arja in izkaznice. 2 e dolgo je utečena praksa, da slovesno sprejem am o cicibane v pio-
RkJQdWJsaXNoZXIy