Los. 5                                (Priroilopisna slika.)
krajiuah severne Švedske ni tako krasno in prijetno kakor po livadah oaše domovine. Noti so tam mnogo flaljso nego pri nas a zima hujša nego je pri uas največji mraz. Zima traje tam malo ne vsc leto.  Kato ne raste tam toliko različnih dreves in grmov, kolikor pri nas. So sieer tudi tam taki gozdi, a samo smrekovi.   Le tii pa tam se zeloni kak brezov  gaj. Zato pa žiri  v teh gozdii muogo taiih živalij, katerih po naših gozdiU ai.
169
Ondotni prebivalci se torej ne morejo ponašati z obiljem, ker so navezani le na živalstvo. Živali jim dnjejo no sam<5 brano, ampak tudi obleko. Da, tadi gorivo in kiirivo si napravljajo iz masti njih teles.
Jedna živalij, ki je ondotnim prebivaleem jcdilnica in oblaeiloiea, je los.
Dorasli los je tako visok kakor naš konj. Po letu nosi kožuh črnorujave barve, po zimi sivorujave. Posebaa krasofca mu je lopst&sto rogorje. Ta losor krus tebta 20 in že več kilogramov.
Los živi jako slabo. Trobiea listja aii trave je njegov vsakdanji krtth. Po zimi mu jc jiajlmje. Takrat si prcgauja glad s pubJiffi jegličevjem in skorjo.   In to ni nikaka sladkarija.
Da-si los nikogar ne žali, ima vender mnogo neprijateljev. Najhnjši ne-prijatelj mu je človok. Kožo, meso, mast in rogovje zna porabiti v svojo korist.
Nekoč jc ubcžalo nekoliko losov do gozdiča na morskem bregu. Nekoliko ribarjer se je dogovorilo, da naredo lov na-njo. Obstopijo gozd in kriiaje jib ženo po gozdu k pobrežju. Ijosi bežo igraje se prod njimi. Kar so nakrot na kraji gozda. Zadej prcganjalci, spredaj morska ravau. Dolgo ni preinišljevati. Voda brizguc visoko in losi hočejo kot spretni plavci uiti proganjalcom. Za njimi gredo ribarji. Naglo odvežcjo ladjice, zarcžejo z vesli vodo in naravnost se ženu na lose. Sedaj tiastanc boj za življenje in smrt. Čolni plnjejo po ptičje.    Losoiu postaja sila.   Koneuo popadajo drug za drugiin.
Pobite losc privleiejo ribarji (lomov. Ženc in otroci jim hite naproti. Tako obilegu lova se ni uikrlo nadejal. Vsi bodo imcli novo gorko obleko in nckaj dni niaatne sosti. Za rogovje so pa tudi uekaj strži ua obletuem trgn. Kolika jo radost v ribarskih ko6ah!
Za človekom so volkovi losom glavDi sovražniki. Ne posamično, nego kupoma jc napadajo, da bi jc gotovo prcvladali. Vcnder losi tudi niso od daues. Pripoveduje se o njib, da se oasele na zimo v gozde iz vse okoliee. Ta si izboro pripravno mesto, koder izgrebajo sneg. Tak6 nastaue okrog ležisča sncžena zgradba. Okolo zgradbc, hodijo najrogatejši in najmočnejši losi. V sredi tako straženega tabova sc skrivajo košutc z mladiči. Gorje volku, ki bi sc upal v snežcni grad.
Tako brani sloga ubogo lose pred poginom.                            /v«>d B..