PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI [ Geslo: Za vero tn narod, — ta pravico in resnico — od boja do tmagel LO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN J ENIH DRŽAVAH. GLASILO SLOV. KATOL; DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO G1 V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO LETNIK (VOL.) LIII A — FRIDAY, MAY 5, 1944 Nemm London. — Te dni naznanja Titova okrožnica, da njegove brze čete naskakujejo nazijske občevalne zveze okrog Trsta, druge njegove edinice pa so na delu v mestu samem. V Londonu je spet postala verjetna možnost, da bodo zavezniki napadli Balkan in sicer v kratkem. Dne ~ 2r maja je dospelo v London Daleč doli blizu Albanije so Titovo vojaško poslanstvo, v partizani zavzeli Bjelo polje in katerem so Hrvatje in Slovenci. Sanjak. Tukaj je trajal boj Partizani so v boju z Nemci več ko teden dni. Nemci so iz-zavzeli tudi dva kraja severno gubili 200 vojakov, in severno-vzhodno od Zagre- Radio iz Berlina pa poroča, ba; to sta Kolumbovac in Bed- da-jo-bilo v mesecu aprilu v Ju-nja. Naziji so skušali izviti par- gos lav j i 11,222 partizanov u-itizanom Ivanec, toda po tre- bitih in več tisočev ranjenih aH tjem brezuspešnem poskusu so ujetih, ter da so Nemci parti-se umaknili. zabtfii spet vzeli otok Korčulo. London, Anglija. —• Boji zadnjih dni so skoro na vseh frontah istega značaja, kakor so bili pred par dnevi. Angleški in ameriški letalci stalno bombardirajo vsa obrežna mesta v Franciji, Belgiji, Nizozemski in v južni Franciji. Novi napadi so bili izvedeni včeraj na Bukarešto, pa tudi ruski letalci so izvedli cije v Sredozemlju in drugih ved uspešnih zračnih napadov krajih. Kolikor znano pripravna vzhodni fronti. ljajo Rusi veliko ofenzivo v Vsi ti napadi so priprave in Baltiku in proti Balkanu. Tudi uvod za invazijo, ki jo svet že na Balkanu pride neki udar. več tednov napeto pričakuje. Na zapadu pa je v načrtu več O tem, da je invazija v načrtu točk, tako, da če bodo nekatere In da je vse pripravljeno ni neuspešne se bo vpad v drugih dvoma. Gre le za ugoden psiho- krajih posrečil in zavezniki si loški moment, v katerem bo bodo nekatera oporišča gotovo vpad na evropsko celino naj- ohranili neglede kako huda bo bolj vplival. Zraven so še dru- nemška obramba, ge okoliščine, ki jih morajo vo- Nemce hudQ skrbijo zavez-ditelji vojske upoštevati. niški načrti, zvedeti pa ne mo-Nemci se najbolj boje koor- rejo dosti ali nič, ker zavezniki dinirane ofenzive iz več smeri skrbno pazijo, da kake vesti ne na enkrat. Zato svoje čete raz- uidejo v sovražne rokš. Nemci stavi j a jo vse skozi od severne- le sodijo in ugibajo ka-j bo mo-ga konca Norveške doli do Spa- žqo in kaj ne in na podlagi te-nge, ob južnem obrežju' Fran- ga se pripravljajo. ^ *, NAZIJSKA PROPAGANDA PROTI NAŠIM LETALCEM Ko je zrakoplov prihajal t neko ameriško le dal. Pilot ležala ni mogel obvladati, pa je priletelo avtomobile (jeeps) in truke. Posledico kaže ta s tleh, med tem ko je pilot nesrečnega letala ušel s KDO JE ZMAGAL V LETNI KEGLJARSKI TEKMI KSKJ? ANGLEŠKI DOMINJONI DOLOČAJO SMERNICE IMPERIJU London, Anglija. — V Londonu so zbrani na posebnem posvetovanju ta teden prvi ministri Anglije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južno-afriške Unije. Vsaka izmed imenovanih dežel ima lastno vlado in je dominjon sam zase, povezan z angleško krono. Posvetovanje je važnega značaja. Določiti rali enkrat svoje jasno stališče, ima jasno stališče, ki ga naj za kar bodo z njim zahtevali od naprej zavzema uradna Angli- premaganih osiščnih sil, potem ja v imenu svojega imperija. šele bodo stopili skupaj z za-V razpravi je najvažnejše vezniki, da se formira skupno vprašanje glede angleških po- medzavezniško stališče Velike sestev v Aziji. Anglija se tem Britanije, Rusije in Združenih ni odpovedala in se ne misli od- držav. povedati. Anglija je imela ka- V Angliji že dalj časa prou-kor znano svoje pravice v Kong čujejo najboljši poznavalci po-Kongu in v Šanghaju, katere litičnega prava, na kaki podla-smatra še vedno za svoje in se gi in pa kako se bo dovolilo pri jim ne želi odpovedati. Dalje, prihodnji mirovni konferenci kaj bo Anglija zahtevala od Ja* nastopati raznim zastopnikom ponske, pa tudi od Nemčije po suverenih držav. Angleži do-zmagi. Ko bodo Angleži formi- bro vedo, da bo Rusija pripe- > Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 5. maja 1644 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Ust v Atnervct, Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak lortk in p«t«k Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene > Newspaper in America. Established 1891 Issutd every Tuesday and Friday Naročnina t Za celo leto--------$4.00 Za pol leta_________2.00 Za četrt leta____1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto __$4.50 Za pol lete__2.25 Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak1 Rd.t Chicago Phone: CANAL 5544 Subscripiiont For one year------ For half a year____— For three months —;— Seveda kritiziranja bo tudi pri tem mnogo. Kajti v se- vabljene. Nale slovenske žene natu in kongresu je mnogo glav, ki vsaka misli po svoje, vabijo vse k pomoči, če vam bo in vsaka glava ima svoj prav. Toda moralna odgovornost * mo1goč^ Ca<* d°bri jn , i, , u • i. i • 4. , bo nekaj lepega. To bo nekaka za vsak sklep bo na zbornicah kongresa, in zastopniki v!priprav^ Z/M*aterin dan> ki ga kongresu ne bodo mogli politično nagajati in nasprotovati bomo praznovali 14. maja. Ta raznim sklepom; če bodo nagajali, bodo nasprotovali skle- dan, žene, je vaš veliki dan. pom večine, kar pa bo brez pomena. Odgovornost Zedinjenih držav pri sodelovanju raznih vprašanj v povojnfem svetu bo vsestranska in ogromna. Gospodarsko bo ta dežela najmočnejša na svetu. Za pomoč pri obnavljanju gospodarstva se bodo obračale na Zedinjene države vse dežele več ali manj. SGT. EDW. J. KRALL PIŠE Indija, 7. apr. 1944. Dragi domaČi! Dolgo je že, odkar sem Vam nazadnje pisal. Tako dolgo, da sem že skoraj pozabil, kako pisma pišejo. Bili smo zaposleni e postavljanjem in urejevanjem novega kraja, zato upam, da boste razumeli. Počutim se prav dobro in Naj bi se zopet obhajal z največjo slovestnostjo. Ko širni svet proslavlja mater, naj vam bo, matere, drage rože, tudi moj najiskrenejši po-|Upam, da se tudi doma vsi do-zdrav za Materin dan. Vam pe- bro počutite. Malo sem truden, stanlev cm'I rvvvnl rrn »Iama • « » w ■ • v i i " Chicago, 111. — Pri Sv. Štefanu je bil 30. aprila krščen William Omerza, ki je bil rojen 24. febr. in je sinček od Mr. in Mrs. $4.00 1 2.001 ni nekak 'e vse dežele več ali manj. Stric Sam bo po tej voj- smi preiepe se danes glase; za I ker sem sinoči ravno prišel dol LawnXlp AvT c mednarodni bankir, posojevalec in upnik. Pri ta-1 mamice nase je praznik izbran.1 mov iz lova na tigre, ki ga ne ,f J{( • 1. 1__>M AJnAn/vimnofi* T n Proaro/>fln la nni Ir^nv mnnii t t -i iti 1 v. J Za Četrt leta Chicago* Canada and Europe: For one year-—$4.50 For half a year---- 2.25 1.501 For three months----- 1-50 Dopisniki so protest, da dopise pošljejo -redno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo iierilko morajo bili dopisi V uredništvu najkasneje do petka sjulraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa s« ne ozira. — Roko* pisoT uredništvo ne vrača. pozor! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. 1Jts kih poslih bo vsestranske nevarnosti in odgovornosti. Le Presrečen je oni, kdor mami- bom pozabil, dokler bom živ. HHH zlato še danes ima in ji lah-. Moj prijatelj Ed in jaz sva ko še danes gleda v mile oči. 'Se podala na lov obenem s 24 Ce še imaš svojo mamico, po-; drugimi fanti, povrh vsega te-Ijubi jo in jo bogato ovenčaj s ga pa sta spadala Bob in nje- ob največji previdnosti bo mogoče nadaljevati Ameriki s svojo veliko vlogo v mednarodnem svetu. »«»W«l«W«IM>W ft Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office Chicago, Illinois, under the Act of March 3» 1879. K SANSOVI SEJI DNE 12. APRILA 1944 p. Bernard Ambrožič V. Kristan pravi: Vi (duhovniki) ostanite v cerkvi, politiko prepustite nam! Seveda bi Etbin Kristan ne bil tega zinil, če bi imel čas naprej premisliti svoje besede. Toda v navalu razburjenja mu je časa pač zmanjkalo. Ko ni mogel v toliki naglici poseči po goli logiki.se je nehote sam pregrešil še veliko bolj kot je meni očital. Po njegovem mnenju sem se jaz zatekal samo k "so-fizmom", ki so nekaka potvara logike, on sam je pa celo tako zašajtal, da je postal sploh nelogičen. Z drugo besedo, samega sebe je počil po ustih in — Jankota Roglja. Pa je mislil, da tepe mene! Kako to? Vprašam: Ali je i slučajno ali neslučajno politično ne trobimo v njegov rog? Tu bi se dalo seveda poseči v HULL0VA TAKTIKA Naš državni tajnik Cordell Hull si prizadeva, da se s pomočjo drugih Zedinjenih narodov v sedanji veliki svetovni borbi ustvari nova mednarodna organizacija, ki naj bi skrbela za ohranitev miru na svetu. Kako in v koliko se mu bo to posrečilo, je za enkrat še prezgodaj napovedovati. Za enkrat je mogoče le pogledati na to njegovo prizadevanje. . Pokojni predsednik Woodrow Wilson je s svojimi idealnimi 14 točkami Nemce premagal, oziroma pospešil udajo, da se je vojna mnogo preje končala, kakor bi se naj-brže bila drugače. Wilson je bil velik idealist. Tako velik, da je ob visokem idealizmu pozabil, da se s svojim idealizmom nahaja med zvitimi, neiskrenimi in zraven še kratkovidnimi politikarji doma v lastni deželi. Ko je zidal s svojim idealizmom mednarodno ustanovo Ligo narodov, je to vršil nekako preveč samozavestno, da je zraven pozabil umetno porazdeliti odgovornost za to mednarodno ustanovo. Človeška narava je vedno nekoliko ljubosumna in ta je povzročila, da je neka čudna ljubosumnost vstala celo med njegovimi demokrati doma v Ameriki, da njegovih ko- mislil g. Kristan vse duhovnike rakov in načrtov potem niso odobrili v senatu. Drugje so in vsem svetoval, naj ostanemo njegove načrte sprej$i7dotiia jih niso, doma so ga porazili ^ cerkvi, ali pa samo tiste, ki radi njih in s tem tudi moralno in duševno ubili. Wilson je od globokega razočaranja umrl. Kakor izgleda, je Wilsonov slučaj velika skušnja in načetno vprianje, "če 'duhov- šola državnemu tajniku Cordellu Hullu, ki dela sporazum- nik z mašniškim posvečenjem no s predsednikom Rooseveltom na načrtih za ureditev po- preneha biti državljan ali ne. vojnega sveta. Oba vesta, da če Amerika tega dela ne bo Dal° bi se govoriti o tem, zakaj podprla in odobrila in potem tudi vzdrževala, bo brezplod- Kristan ni že na Kongresu zah- no, kakor je bilo vse Wilsonovo prizadevanje brezplodno *eval od nayzočnih duhovni-j .. . . tt u ■ • i-i j • j. i . » i j kov, naj gredo v cerkev m pu- po zadnji vojni. Hull je zamislil zdaj nov načrt, ki izgleda, stijo pri miru politiko In še da bo praktičen in da bo najbrže uspel. Kakšen je ta na- marsikaj takega. Je pa dovolj, črt, kakšna je njegova taktika? ,če ostanemo kar pri zadnji seji Hullov načrt je ta, da se mora odgovornost za sklepa- SANSa z dne 12. aprila. nje miru in za določanje naše zunanje politike po tej vojni Na tisti seii sta namreč Kri- kakor tudi za vsako naše ameriško sodelovanje v zunanjem Rogel? mal° P°Prf ^ <\H . • j j j«i , i j i je bilo pozneje, me ne de) moc- svetu po tej vojni porazdeliti med vse vodilne stranke v de- no poudarjala? da je ede'n slo_ zeli, predvsem pa med vodilni dve stranki, ki sta republi- veriskih duhovnikov v Ameriki kanska in demokratska. Obe stranki morata prevzeti od- pred par meseci nastopil na govornost in jo nositi doma pred domačim narodom, kakor j zborovanj u^SANSa, sijajno go- tudi pred zunanjim svetom. Le na ta način bo imel bodoči voril in dal stoprocentno pod- mir zaslombo med vsemi, in odgovornost zanj bo slonela na p?1*0 V3.emu preteklemu,^ seda večini naroda. Da to doseže, je Hull poklical k sebi voditelje republikancev in demokratov v senatu. Kajti ustava Zedinjenih Roglja, najboljši dokazTda smo držav določ», da vsaka obveznost za deželo, kot za razne vsi drugi slovenski duhovniki v pogodbe in sklepe z zunanjimi deželami in državami, mora Ameriki iz reda, ko eden tako biti odobrena in pooblaščena od senata Zedinjenih držav. jsilno drugače govori ko vsi dru-Sele potem je veljavna in obvezna za deželo. Brez odobritve ^ ogromna večina. Ce senata ni noben sklep veljaven, in senat ima moč, da pogod- V?® 8^vorf v u , , .. . , . • J 1 • f - irwi 1 clh duhovnikov, pa vsaj pnlic- be z tujimi državami odobri an zavrze. V Wilsonovem slučaju je po vojni nastopil senat proti njemu, zavrgel je njegove načrte, in dežela je odstopila od lige narodov kot pol-nomočna sočlanica in je postala le nekaka nevtralna opa-zovlaka pri Ligi narodov. To je bila politika izolacijoni-stov. Wilson je naredil napako, ko si ni zagotovil soodgovornosti od strani zastopnikov naroda v senatu in je šel sam naprej v razne pogodbe in sklepe, katerih pa sam v imenu dežele ni mogel uveljaviti pozneje, senat pa je nastopil proti njemu, in vse njegovo prizadevanje je bilo uni-| sem bil pred dobrima dvema ceno. Hull si hoče zdaj tako razočaranje prihraniti in rav- let°ma ze}° dobro zapisan pri na in nastopa previdno. Svoje načrte je predložil senatu ^stumi in Roglju in še drugih takih gospodih, dokler sem ver- cvetjem. Kjer plamen otroške ljubezni gori, k mamici zlati si vsakdo želi. Ko solnce vzhaja, ko poldne zvoni, ko solnce zahaja in že se mrači, prošnja iz src nam k Mariji hiti: Mogočna Kraljica, varuj naše mamice ti! Slika matere je sveta, mi najdražji je zaklad, ker spominja me na leta, na življenja mi spomlad, ko mi mamica je pela, vsaj eno imet poleg Mikuša, o j ^kovala me srčno ter goreče katerem pa že itak dolgo dolgo|me objela. Pozabljena nikdar nismo nič slisali, in Lampreta, jne bo - gov tovariš k drugi skupini. Bob je tisti fant iz Wisconsina, ki j^ bil "pitcher" za naš krožek, ko smo bili nastanjeni v Fort Dix in Selfridge Field. V Indiji so nas ločili. Na omenjenem lovu sva bila skupaj ves čas. V torek (4. apr.) okrog štirih popoldne smo dospeli v kraj, ki je bil odločen za lov. Skupina pred nami je imela precej sreče. Dobila je enega Omerza iz 1143 N. Materino dek-bilo Mary Sajovic. Kumovala sta Lillian in Martin Pavlin. njemu in prihodnjemu delovanju SANSa. To je bil po mnenju obeh gospodov, Kristana in no molče. Naj bo hudobija ali "sofi-zem" ali karkoli, v takem slučaju ne moreš drugega ko vprašati g. Kristana: Zakaj pa tistega duhovnika niste pognali z odra in iz dvorane v cerkev? Kako vendar, da ima ravno on pravico politizirati, ko je drugi nimamo? Sicer pa: Jaz sam o katerem smo samo to slišali, da je bil "izvoljen" v neki par tizanski zastop, pa Rogelj ni mogel niti enega imenovati poleg teh dveh. Pa to naj bo! Podobno vprašanje sem svoj čas stavil tudi Adamiču. Odgovora nisem dobil nikoli. Toda recimo, da bi res vedeli za imena tistih 80% slovenskih duhovnikov, ki so stopili iz cerkve in se priključili partizanom. Priključiti se partizanom, bo pač politika, ali ne? Menda ja, če je pa pri nas že to politika, ako se kdo NE priključi partizanom! Logika ali sofizem? Če velja vsem duhovnikom Kristanov izvrstni nauk: Duhovniki v cerkev, politiko prepustite nam — kako da so "partizanski" duhovniki naenkrat tako velikega priznanja vredni? Kristan je brez dvoma za demokracijo. Demokracija je gotovo pripravljena pustiti duhovniku ne samo pravico politiziranja, ampak tudi svobodo, da politizira, če že hoče, po svoji pameti, ne po diktaturi tega ali onega. In tu je nadaljnja reč. Kristan in Rogelj nista samo z logiko skregana, skregana sta tudi s partizani v starem kraju. Tam namreč ne pravijo duhovnikom: pustite politiko in pojdite v cerkev! Tam pravijo: duhovniki, vodite politiko po nase, po partizansko, ali pojdite —- na drugi svet! Lepo število jih je že šlo na drugi svet. Kdo ve, koliko jih še bo? Ne "kričim" pa radi njih zato, kakor da bi se mi ravno duhovnikov najbolj škoda zdelo, ko vendar vem, da je drugih ljudi prav tako škoda. Omenil sem to reč zato, ker so na seji začeli govoriti o duhovnikih drugi, ne jaz! Še in še bi se dalo pisati, ali za enkrat rečem: Pa naj bo! -o- MESEC MAJ IN RAZNE NOVICE La Salle, 111. V mesecu "maju smo, ki je med vsemi n&j lepši mesec, to pa zato, ker je Marijin mesec. Vsa narava je v zelenju, cvetju, upanju in veselju. Vse se je prebudilo k življenju po dolgi zimi. Kako veselo ljudje delajo in kopljejo vrtove in se je jo v zemljo vsa raznovrstna semena, da bo zopet kaj dobrega za pod zob. 2ene in dekleta pri fari sv. Imamo pa dve materi, ki ji-jma gre naša najiskrenejša hvaležnost, priznanje in ljubezen. Prva je naša rodna mati, druga je naša rojstna domovina Slovenija. Pri tej priliki najlepša zahvala mojim prijateljem in prijateljicam in Cerkvenemu pevskemu zboru za obiske, lepo cvetje, pisma in voščila, ko sem se nahajal v bolnišnici preteklega meseca marca. Bog vam plačaj. Pozabljeno ne bo. -— Vsem, ki čitate Am. Slovenec, najlepši pozdrav! Anton Strakel, zastopnik. -o- o domaČi fronti Mt. Olive, Ul. Iz govora Mr. Josipa Zalar-ja na zadnji seji Sansa je sklepati, da ni vse VTedu pri tako-zvanem Sansu, ker je vse preveč strankarsko podjetje. Prvo jim je komunistična propaganda, ki jo pa hočejo olepšati in zatrjujejo, da je ni in da je govorjenje o njej Je nekak bav bav. Na drugi strani pa gledajo v odrešeniku Titu edinega rešitelja nove Jugoslavije, seveda pod Stalinovim varstvom. To je za enkrat račun brez krč-marja. Gospodje pri Sansu naj bi malo počakali s svojo trditvijo, da je večinoma jugoslovan- največjih tigrov, kar sem jih še kdaj videl. Ko sem ga zagledal, svojim očem kar nisem mogel verjeti. Meril je devet čevljev in nekaj inčev od konca repa do konca nosu. Tigri, ki sem jih videl po živalskih parkih in cirkusih, so bili kot mlade inačice v primeri s tem tigrom. Posnel sem ga na par slik, ki so se dobro obnesle. Nekaj jih bom poslal domov. Svojo opremo smo zložili v šotore, ki so bili postavljeni ob neki reki v prelepem kraju za lov na veliko divjačilo. Na lov hodimo na slonih, kar je samo na sebi prav zelo zanimivo. Prvi večer, ko smo prišli tja, smo se podali na slonih na kratek izlet ob reki navzgor. Naleteli smo na srne in divje prašiče. Bobov prijatelj je pogodil mladega srnjaka. Ko smo prišli nazaj, je bila že tema. Najprej smo si malo privezali želodec, Mrs. Mary Dotinar umrla Imperial, Pa. — V Mercy bolnišnici v Pittsburghu je 21. a-prila umrla Mrs. Mary Doli-nar, v 62. letu starosti in doma iz vasi Podgora, župnija Stara Oslica. Tukaj zapušča žalujočega moža, štiri sinove, izmed katerih sta dva pri vojakih, dve hčeri, dva brata in eno sestro, v starem kraju pa dve sestri in enega brata, če so še živi. - Pokopana je na St. Mary pokopališču. Vsem prizadetim moje sožalje. —'John Jamnik. Ni prestal operacije West Pullman, 111. — Poro-čano je že bilo na tem mestu, da se je moral Mr. Anton Jak-ša podati na operacijo. Bila je to prav*izredna operacija in šele drugi slučaj te vrste v Chi-cagi. Ni je prestal. Umrl je 24. aprila in je bil pokopan 27. a-prila po sv. maši zadušnici v cerkvi sv. Katarine na Holy Sepulchre pokopališču. Spadal je k društvu sv. Jurija št. 3 KSKJ v Jolietu. Tukaj zapušča sina in dve vnukinji, v starem kraju pa ženo, eno hčer in 5 vnukov. Mr. Anton Jakša je bil ob smrti star 65 let. Rojen je bil v Gradacu, fara Podzemelj na Belokranjskem, odkoder se je podal leta 1912 v Ameriko in je nekoliko časa prebival v Pittsburghu, Pa., pa ne dolgo, potem se je preselil v Bradley, nato smo pa klepetali do enaj- ni., od tam pa v Joliet ni., kjer ste ure, kako je bilo nekdaj v je takoj pristopil k prej imeno-starih dobrih časih, ko smo bili vanemu društvu, nato pa se je še v Državah. preselil sem na West Pullman Samo devet mož je imelo pri- in ostai tukaj do smrti, 28 let. liko iti na slonih lovit tigre, za- j Dolgo vrsto let je bil tudi nato smo vlekli številke, da bi vi-1 ročen na Am. Slovenec, ki je v deli, kdo bo šel na lov zjutraj in kdo popoldne. Štirje smo potegnili številke za četrtek (včeraj) zjutraj. To je pomenilo, da ne bomo imeli kaj delati celo sredo razen če bi se hoteli podati na lov peš, kar je pa preveč nevarno. Eden domačin- skega naroda na njihovi strani, skih fantičev> ki je kuhal za na_ dokler narod ne dobr prostost šega voditelja, tudi domačina, za tajno volitev. Sicer pa Sans mi je ponoči izmaknil denarni-i ni pooblaščen vtikati se v zade- ve vlade zunanje države. Za vzgled naj bo zadnje Republikansko združenje, katerega vodja je bil ravno sedanji Sansov predsednik. Se danes ga vidim, kako je nastopil na shodu v Stantonu med zadnjo vojno in kako je sramotil tedanje avstrijsko vojaštvo z "Marsch, eins, zwei, drei!" akoravno je bil sam ubežen rezervni častnik. Spominjam se še tudi, da sem po vojni v G. S. videl, da se je šel poklonit kralju Petru. Ako je to res, potem klobuk doli, pa reci Gospod poi*iiluj, pomiluj! Zatoraj sem se večkrat spraševal, kako dolgo mo- čo, zato sem prebil jutro v prizadevanju, da bi jo dobil nazaj, kar se mi je končno posrečilo brez kakih težav. Vodja je takoj nato odslovil tistega fantiča in dobil drugega. Poba je vzel moj drobiž, 61 rupejev, iz denarnice, pa mi je vse dal nazaj. Popoldne pa sem se zabaval s tem, da sem skušal ujeti nekega jastreba na vrvico, na katero* sem privezal kos mesa. To vam je šport! Na jutranjem lovu so zapazili dva tigra in ranili enega izmed njiju. Na popoldanskem lovu niso imeli sploh nobenega uspeha. V četrtek smo bili mi na vrsti in smo vstali že ob še- petero in mahout re g. Josip Zal ar vstrajati med stih> da bi imeli tem yeč čaga to pisano družbo ker on je po-i ^ lov smo se dali stenjak od nog do glave; po- s]oni Ed znam ga od leta 1913. Kakor pa sprevidim iz Tvojega govo-;na enem skmu Je?dm gmo ka_ ra, Jože te še niso s komuni- ke pol ure> na kar smo prišli do zrnom okužili m si ostal zvest visoke trave gH smo tj kjer načelom. Le tako !so drugi nazadnje videli tigre> (mož, ki goni slone) smo bili katoliškim naprej. Nič se jim ne podaj. Maršalske palice Ti pa ne priporočam; naj jo ima le Tito, pa nismo imeli sreče. Pihal je močan veter, kar je bilo slabo Roka so sklenile, da bodo 13 .A";u'|za lov, ker se trava zmeraj in maja pripravile veliko prodajo IJ° SP?°h. ima. Vprašanje je, povsod ^^ t! ^«L|kdo mu jo je dal. Gotovo Sta- ker se ravno lm, ker za njega čredo pase. Andrew M aren. peciva ali "bake sale" v veliki šolski dvorani. Čisti dobiček je namenjen za prispevek k odplačilu dolga cerkve sv. Roka. Za omenjeni dan, 13. maj, že njem izgubil zvestega naročnika. Dragi nam Anton Jakša, spavaj v miru in naj Ti bo lahka zemlja, ki Te krije. Ostalim naše sožalje. — Martin Golobic. Na oddihu Chicago, 111. — Te dni sta se zopet povrnila domov v svoje gostilniško podjetje na križišču Blue Island Ave. in Paulina St. naša dva odlična rojak in rojakinja Mr. in Mrs. Anton Golen-ko, ki sta si ravnokar dovolila par tednov prepotrebnega oddiha v kopališču Hot Springs, Ark. Prišel na dopust Chicago, Ul. — Iz Camp But-ner, N. C. je prišel 1. maja na 14-dnevni dopust prejšnji šent-štefanski pomožni župnik Chaplain Leonard E. Bogolin, ki je za naše čitatelje napisal več zanimivih dopisov, odkar je v vojaški službi. Izgleda krepak in lepo zagorel. Poroka Eveleth, Minn. — Dne 17. aprila sta se v cerkvi sv. Družine poročila Miss Margaret Sadar, hčerka Mrs. Mary Sa-dar, in S. Sgt. Andrew Bradish iz Virginia, Minn. Poroka Chisholm, Minn.—Dne 18. a-prila sta se v cerkvi sv. Jožefa poročila Anton F. Strgar, sin Mr. in Mrs. Anton Strgar, in in od senata zahteva, naj ta imenuje osem članov iz svojih - , *, ___ M , , . ' . , J . j., ,.. J jel, da res mislijo, kar govore. vrst. Med temi morajo biti zastopniki voditelji večine Ko smo prišli navzkriž,radi Po- obeh vodilnih strank. Ta osmeročlanski senatski odbor bo litike_poj\ii v cerkev in poli- sodeloval z državnim departmentom pri vseh načrtih, ki tiko nam prepusti! Mr. Kristan, se bodo pripravili, sprejeli, in potem predložili v imenu Ze- to je pa še najceneje od vsega, dinjenih držav na mirovnih konferencah. Odgovornost kftr 8®° na seji bo tako na senatu in ne samo na državnem departmentu in DalJe ! nekako tako* tudi ne samo na predsedniku. Ta taktika je pravilna, kaj- ;atimi duhovniki v __ ti kar se bo sklenilo, bo zraven senat, m trfne bo mogel po- s tistimi 80"o duhovnikov, .....-......................... „„ „ ____________________ __________________ tem ZDegovati m se umikati odgovornosti, pri kateri bo drže s partizani. Sicer sem pa i daji; tudi žene in dekleta iz: dem več škodovala kot koristi- nismo mogli, pač pa smo ga sli- akim pionirjem na Železnem o- nn w> nrtrlnl attn 1 tj i «11 «« i>--------• »m n ■. ■■ r. ■ ■ ■ «1 n a _ l *__* ______ jt !_.___ .1. • _ i /-v . 1 i ! ■» ... . . . . ! _ __ Slabo je zato, po tem spozna, kod gre divjačina: treba je le Miss Ann Clarisse Traeger, paziti, kod se trava premika. Bob je dobil lepega srnjaka, Dokler bomo smatrali, da Jaz sem zadel pa še večjega, Pionir umrl Eveleth, Minn. — V soboto prav pridno zbirajo darove, umetnost več koristi človeštvu Pa sem Z* izgubil v visoki tra-^22. aprila se je vršila v cerkvi Zato žene in dekleta prav kot ustvarjanje materijalnih vi- Naleteli smo tudi na velike" sv. Družine pogrebna sv. ma-vljudno vabijo k omenjeni pro- vrednot, bo ta umetnost lju- Z* divjega mrjasca. Videti ga ga za splošno poznanim sloven- sam sodeloval. Hull v tem ravna previdno. I takoj vprašal, naj mi navede [sosednjega mesta Oglesby so i la. (Nadaljevanje na 4. strani) 1 krožju George Kotze. DRUGA FRONTA O drugi fronti se že precej Časa govori. Celo prav nestrpno jo že mnogi pričakujejo. Nekateri so celo navajali že neka neuradna poročila, da je že otvorjena in da uradnih vesti o tem ni, dokler ne bo vse pravilno izvedeno. Vse to dela velika nepotrpežljivost. Druga fronta je zelo važna zadeva. Tisti, ki so za njo napravili načrte, še zavedajo velikanske odgovornosti pred lastno deželo in pred vsem svetom. Od te fronte bo večinoma vse odvisno, kako hitro morejo pričakovati Zedinje-ni narodi končno zmago nad sovražnikom demokracije in Bvobode. Zato je otvoritev druge fronte, dokler ni vse do pičice najbolje in točno pripravljeno, in dokler ni zraven nekaj zagotovila, da bo uspela, največja nevarnost za vse Zedinjene narode. Vojaški strokovnjaki se vsega tega zavedajo, zato so tudi previdni in vse z hajvečjo zaskrbljenostjo pripravljajo. Druga fronta pride. Morda bo v teku še predno bodo te vrstice prišle pred oči svojih čitateljev. Toda kadarkoli že pride, mora priti tako, da bo uspela, da bo obstala in otvorila pot in pohod zmagoslavnim demokratičnim narodom proti Berlinu preko evropskega kontinenta. Taka druga fronta pa, ki bi ne uspela, bi pa marsikaj poslabšala. Neuspeh druge fronte bi dvignil nemško ošab-nost, da bi postala še bolj zatelebana v nepremagljivost nemštva. Podaljšala bi vojno in trpljenje zatiranih ljudstev po vseh zasedenih deželah. Druga fronta mora priti, pa tudi uspeti mora! ALI SE DA KAKO OPRAVIČITI • '»m: GEN. EISENHOWER BO ODLOČEVAL 0 POVRATKU UBEGLIH VLAD Ta slika kaže. kako so nemški letalci videli i* zraka neko zavezniško vojno bolnišnico blizu mesta Anzio v Italiji, pa so jo vseeno bombardirali in pri tem usmrtili mnogo ranjenih vojakov, zdravnikov, strežnic in pomočnikov. Na sliki se še lahko vidijo jame, ki so jih izkopale nemške bombe, toda škoda na šotorih in poslopjih je večinoma že popravljena. Oči vidno je, da so naziji namenoma bombardirali bolnišnico. TO IN ONO U ŽIVLJENJA IN SVETA 0 STALIŠČU VATIKANA Chicaški nadškof Samuel A. Stritch je imel zadnjo soboto na sestanku, ki ga je priredila katoliška tiskovna družba Bruce iz Milwaukee, zelo značilen nagovor. Družba bo založila knjigo, ki bo nosila naslov "A World to Reconstruct". Spisal jo je Guido Gonella, prestavo na angleščino pa je preskrbel Rev. T. Lincoln Bouscaren, jezuit, ki je profesor kanoničnega prava na West Baden kolegiju. Nadškof je omenjal pokojnega sv. Očeta Pija XI., kako je že ta takoj v spočetku fašistične in nazijske ideologije obsojal zmotne nauke komunizma. Papeži so se vedno zavzemali za tisto človeško zedinjenje, ki je koristno za zemsko in posmrtno življenje ljudi. Sedanji papež Pij XII., ki ima še čistejši pogled na Evropo radi svojih bogatih skušenj, kot kateri drug Živeči človek, je v svoji prvi okrožnici jasno izjavil, da so največje zlo moderne družbe zmotne in zgrešene značilnosti nazizma in fašizma. Papeževe mirovne točke ne predlagajo rešitve za vsako vprašanje, ki je pred nami, predočujejo pa možnosti, s katerimi lahko državniki vzdržijo civilizacijo, ki je napravica Evropo veliko, kakor tudi nas. Papeževa zdrava pamet more dvigniti misel, ki bo oblikovala dostojen in boljši svet. Papeževe točke ne postavljajo pred nas utopij. Zahtevajo le malo manj sanjavosti v človeku. Demokracija more delovati in bo delovala. Edino kar ji lahko zabrani delovanje, je naša lastna zaspanost. To je naglasil nadškof Stritch. ! DRUGA PLAT ZVONA NORVEŠKO ZLATO JE NA VARNEM Sedaj, ko je 80 milijonov dolarjev v zlatu na varnem na tej strani Atlantika, je prišlo na dan, kako je bil ta denar skrivaj poslan iz Norveške skozi nemške čete. Mož, ki mu gre glavna zasluga, da se je to posrečilo, je Frederick Haslund, glavni tajnik Socialnega dobrodelnega odbora norveških mornarjev v Ameriki. Zdaj lahko pove, kako je moral bežati iz Norveške s. 1,539 kosi zlata, ki so tehtali 120,000 funtov. Vlada s kraljem vred je zbežala v Oslo, kjer je bilo zlato skrito. Haslundu so poverili nalogo, naj kakor ve in zna spravi to zlato do zapadne obale, kjer bi ga bilo morda mogoče na kaki angleški ladji prepeljati na sever. Dneve in dneve se je moral Haslund igrati slepe miši z Nemci, dokler se mu ni posrečilo spraviti zlato na neki vlak, ki je vozil proti zapadni obali. Ko je preostajalo samo še 200 milj poti, so nazijske čete nekaj izvohale in začele delati težave, toda Haslundu se je po-, srečilo spraviti zlato na ribiške ladjice in se ogniti nemškim silam. Ko so naziji zavzeli Severno Norveško, je bilo zlato prepeljano v London, končno pa v Ameriko. Sedaj ga je pol v Kanadi, pol pa v Zedinjenih državah. zavezm- derland" di v več Nizozemskem pred škim izkrcanjem. Podtalno gibanje prepoveduje Holandcem, da bi take ukaze ubogali. -o- Nemci so svarili lju-jOb koncu marca lanskega leta nego 300 mestih na je prišlo na osebo $119.41. Če upoštevamo, da ni malo takih ljudi, ki v svojem žepu še vedno nimajo drugega kakor luknjo, bi iz tega sledilo, da pride na druge še malo več denarja, kakor kaže to zakladni-ško poročilo. M&cARTHUR NE BO KANDIDAT Glavni stan na Novi Gvineji. — Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Južnem Pacifiku general Douglas MacArthur je objavil v nedeljo, da on v nobenem slučaju ne bi sprejel nominacije za predsedniškega kandidata. MacArthura so kandidirali republikanci že več mesecev širom Amerike. Nje gova izjava je zdaj zadevo razjasnila. -o- NAROČITE PREMOG ZDAJ! Upravitelj premoga Harold L. Ickes svari odjemalce premoga, ki odlašajo z naročitvijo srednje vzhodnega premoga ker se jim lahko zgodi, da bodo imeli prihodnjo zimo mnogo manj premoga na razpolago, nego ga bodo potrebovali. Administracija trdnega goriva poživlja odjemalce, da izpolnijo svoje odjemalske izjave sedaj in jih vrnejo svojim trgovcem s premogom, • ne SFA. Zadnjo nedeljo so večinoma vsi ameriški listi prinesli vest s sliko, da sta dospela v Moskvo ameriški poljski rimsko katoliški župnik iz Springfielda, Mass., Rev. Stanislav Orlemanski, in poljski profesor Oscar Lange iz Chicage. Kaki načrti so za tem obiskom, še ni znano. Lahko pa sodi vsak, da neki načrti so, drugače bi tudi Amerika, zlasti v tem vojnem času, ne dovolila potovanja izven dežele svojima dvema državljanoma, pa tudi Rusija bi ne dovolila vstopa, ko bi ne šlo za važne namene. Rev. Orlemanski je poznan kot velik prijatelj Rusije. Njegovi starši so prišli iz bivše Ruske Poljske. Rodil se je leta 1889 v Eire, Pa. Lansko leto so v novembru ustanovili v Detroitu Kosciuszkovo ligo, za katero se je on hudo zavzemal. Nasprotuje pa poljski ubežni vladi v Londonu in trdi o njej, da ni demokratična. Rev. Orlemanski se močno zavzema in je tudi prepričan, da je za Poljsko edina rešitev, da se ustanovi Rusiji prijazna vlada in da se v prijateljskem sodelovanju z Rusijo začne nova doba za Poljsko in njeno ljudstvo. Vest omenja, da sta Revt Orlemanski in profesor Lange povabljena od ruske vlade. Ako je temu tako, je to le znamenje, da Rusija Poljske nikakor ne namerava enostavno podjarmiti, kakor to tako radi naglašajo nekateri poljski krogi. S ten), da je povabila k sebi celo ameriškega poljskega duhovnika, je pokazala, da želi upoštevati poljski narod, kakor tudi njegove verske in politične voditelje, ki pa morajo biti iskreni in vredni ruskega zaupanja. Ta obisk bo morda ublažil poljsko-ruski spor. Ali pa je možno, da bo zamejna vlada ignorirana in bo sestavljena nova vlada« v kateri bosta sodelovala ameriška Poljaka, vsaj dokler ne pride do popolne osvoboditve vsega poljskega ozemlja in do svobodnih volitev v novi povojni Poljski. Bodočnost bo to kmalu razjasnila. ^^^ .J _ . PRITISK NEMCEV NA NIZOZEMCE London. — Nemci bodo naj brže poskusili preprečiti napredek invazijških vojsk na Nizozemskem z gonjo vsega prebivalstva na odprte ceste, kakor so to storili leta 1940 proti Franciji. : To mnenje je izraženo v nizozemskih podtalnih časopisih in objavljeno v londonskem ni zozemskem časopisu "Vrij Ne ČLOVEK NI NIKDAR PRESTAR ZA UČENJE Neka Mrs. Diadama McLeod v Longbeach, Calif., je stara 100 let in je ravnokar gotova z branjem celega sv. pisma v tisku za slepe ali v braille. Ko je bila stara 95 let, je oslepela. V teku enega leta se je privadila čitati po braille načinu. -o- NEKDO GA ŽE MORA IMET J Iz mesečnega zakladniškega poročila je razvidno, da je v žepu največ Amerikancev sedaj več kot dvakrat toliko denarja, kakor ga je bilo v letu pred vojno. Dne >3 J, marca letos je krožilo $21,086,721,952, kar znaša $152.96 na vsako posamezno osebo v deželi. To je $1.74 več na osebo kakor prejšnji mesec, in več kot dvakrat toliko kakor v septembru 1941, ko je prišlo na osebo $76.11. NOVE HIŠE JE BILO TREBA Ko je neki Charles Kastning prodal samoigralni piano nekemu Navajo Indijancu, se je izkazalo, da so bila vrata Indi-japčeve kolibe premajhna, da bi mogel glasovir skozi. "Pusti piano na tleh in zgradi si novo kočo okrog njega," mu je svetoval Kastning. Indijanec je u-bogal in kmalu je imel nov in večji dom, narejen iz ilovice in drevesnih debel, notri pa piano, ki mu ga zavidajo vsi drugi Indijanci blizu Chinle, Ariz., kjer je nekako središče tega rodu. London. — Zavezniški krogi pravijo, da bo general Eisenhower edini, ki bo presodil v vseh zahodno-evropskih deželah, kdaj se bodo ubegle vlade smele vrniti kot pravni upravitelji svojih dežel. Sklep, da bodo poverili vrhovnemu zavezniškemu poveljniku to oblast, je bil dosežen na podlagi praktične pre soje vseh eventualnosti. Izbegle vlade, ki so prizade-* * nerade priznajo, da taka rešitev problema ob ča-njihove vrnitve morda najbolj praktična. Rastoče prepričanje, da njihovi sporazumi velikimi zavezniškimi vladami ne bodo doseženi, predno se bodo začeli izvrševati, je morda vplivalo na njihovo razpoloženje. Medtem ko so ureditve za vzpostavitev civilne admini stracije v njihovih deželah de jansko dovršene, se zdi, da jih je evropski svet, ki bi jih moral potrditi, položil na stran — brez upanja na rešitev. En vzrok za to zapreko je dejstvo, da sta dva vodilna člana Združenih narodov, Anglija in Rusija, videla te sporazume kot politične po značaju in spadajoče v področje vrhovnega poveljnika. Zadržanje ameriške vlade bi se moglo razlagati navidezno z dejstvom, da vojaški sporazumi ne zahtevajo potrdila od senata, medtem ko je politične treba predložiti senatu. Medtem, ko v bližnji bodočnosti formalna potrditev zasedenih sporazumov ni verjetna, so posamezni pakti med vsako od begunskih vlad, ki se jih stvar tiče, in med britansko in ameriško vlado. V primeru Če-hoslovaške, ki jo je Rdeča armada dosegla, kakor tudi Norveške, ki more biti osvobojena s pomočjo Rusov, sta si češka in norveška vlada poiskali posebnih sporazumov s sovjetsko vlado. Govorjeno splošno, sporazumi predvidevajo tri razdobja, ki bodo sledila zavezniškemu izkrcanju v Evropi. Prva doba operacij, kjer bo vse podvrženo vojaškim oblastim. I)ruga doba, v kateri bodo neposredne zone, za operacijskimi izročene začasnim upraviteljem, ki bodo izvršili prvo pomožno reševalno in podporno delo in zagotovili notranjo varnost. Tretja doba se bo začela z vračanjem vlad dotičnih dežel, da bodo te prevzele upravo in ustanovile, ustavno politično življenje. Nastopile bodo kajpak težave v zadevah mej vsake teh dob;. Operacijska doba, na primer, se bo mogla nadaljevati na osvobojenem ozemlju potem, ko se bodo operacije preselile na oddaljenejše pokrajine. Vzroki za to so lahko dvojni; prvič, ker se moderno bojevanje giblje preko večjih razdalj, drugič, ozemlja v zaledju, čeprav niso več v frontni črti, se morejo vendar še uporabiti kot baze za nadaljne operacije. Izbegle vlade se bojijo, da bi prepričali vrhovnega poveljnika, da bi popolnoma izpustili drugo dobo, kar bi pomenilo, da bi operacijska doba pod vojaško upravo trajala do tretje dobe, to je do povratka vlad v domovino. Vlade zasedenih dežel čutijo, da je malo nevarnosti, da bi vojaške oblasti podaljšale brez potrebe operacijske dobe. Zastopnik je izjavil prekomorski agenciji (ONA) za novice naslednje : , "Imele bodo zadosti posla in bq^#,vea$)e, če bodo mogle pre- dati civilne dolžnosti kakor hitro mogoče/ "TROJANSKI KONJ" V6JAKI STANEJO MANJ V vojnem oddelku si sedaj belijo glave, kako bi se dalo varčevati na raznih koncih in krajih, da ne bi stalo več kakor $36, opremiti vojaka za bojevanje. Sedaj izdajo za vojaka na leto povprečno $465.06, pred letom dni pa so izdali povprečno $501.06. Iz tega gre $215.35 za hrano, $173.70 za obleko, $44.70 za osebno o-premo, toda ne orožje, $31.31 pa za barake. DEMOKRACIJO IMAJO! M iritis T*«** Berne, Švica. — Taktike iz trojanske vojne se poslužujejo francoski delavci v Nemčiji, da pomagajo zavezniškim zračnim ofenzivam. Francoski patrioti se prostovoljno javijo za službe v rajhu in prebijejo tam več tednov v nemških tovarnah. Potem se pa morajo nenadoma vrniti v Francijo, "zaradi smrti v družini". Tedni prebiti v Nemčiji zadostujejo za izdelavo zem ljevidov nemških to varen in načrtov za produkcijo. Ti podatki so izročeni agen tom, ki so v Franciji in ki jih ti predajo njihovim glavnim stanom. Več takih berlinskih tova-ren je bilo uničenih samo zaradi natančnih načrtov, ki So jih izdelali francoski delavci. Pred kratkim so zavezniki napadli malo nemško industrij sko mesto iz zraka. Ognji, ki so jih užgali tuji delavci, so vodili zrakoplove k njihovemu cilju. Od trinajst miljonov tujih delavcev jih mnogo deluje proti nacistom, bodisi pasivno s tako zvanimi napakami, ali pa z aktivno sabotažo. Da so bili kos počasnostim, so Nemci že dolgo uporabljali Starodavni občinski sestanek (Landsgemeinde) na prostem se vrfi vsako leto v Glarusu v Švici prvo nedeljo v maju. Je siva priča gotove vrste demokracije, ko si ljudje sami izberejo svojo vlado za naslednje leto. Na sliki vidimo, kako so se zbrali lansko leto. časovne skupine", v katerih izmena delavcev dobiva kolektivno plačo, za delo, ki ga je opravila skupina kot celota v gotovem času. Zakasnitev pomeni zmanjšano plačo. A tuji delavci pogosto sabotirajo časovno skupino da bi zaustavili proizvodnjo, in posledica tega je, da nemški delavci ne marajo delati v skupinah. V neki tovarni so si Rusi izmislili res smešen način sabotaže. Dvajset do trideset delavcev so pogrešali skoro vsak dan v veliki tovarni, ko se je začela njihoVa izmenjava za delo pri važnih strojih. Preiskave po delavskem taborišču so bile brezuspešne, ni jih bilo moči najti. Končno je nemško nadzorstvo ugotovilo, kaj se je dogajalo. Izmenjava delavcev, ki konča z delom, zapusti tovarno pri zadnjih vratih, medtem ko nova skupina vstopi pri sprednjih "vratih. Rusi so enostavno vstopili pri sprednjih vratih ob začetku dela, šli skozi celo tovarno, in zapustili stavbo pri zadnjih vratih. Posebne raznobarvne karte so Nemci izdali posameznim skupinam, zato da bi se to ustavilo. MEH ZA SMEH PASTEUR Znameniti učenjak Pasteur je bil nekoč povabljen na kosilo. Za desert so prišle na mizo prekrasne črešnje. Pasteur je vsako posamezno vteknil v kozarec vode in jo skrbno o-pral, češ: "Človek ni nikdar zadosti previden. Na vsaki črešnji je na sto tisoče mikrob." Še je govoril, ko je v raztre-senosti vzel kozarec, v katerem je bil črešnje opral, in ga na dušek izpil. NALAGAL JO JE "Zakaj si pa razdrla svojo zaroko Ema?" "Ker me je zaročenec nalagal. Pomisli: prejšnji teden je šel na potovanje in mi je rekel, da ga tri dni ne bo. In kaj se zgodi? Še tisti večer se je vrnil in me kajpada dobil z drugim!" w Petek, 5. maja 1944 ' AMERIKANSKI SLOVENEC Stran Jf ^ prvi slovenski pogrebni zavod v chicagi 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Dlinoi« ■ Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najbolj« avtomobili xa pogrebe, krito In tailtovanJfe-Mztvtfka kapeU na raspolago breaplacno^-CENE OffgUBL DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordimra na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Dlinoi od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 Stran 4 AMERIKAtiftttt ANTON GRDINA - 70-LETNIK HITRO POTOVANJE PBI ANZIU Dne 27. aprila Je dopolnil svoje sedemdeseto leto eden naj odličnejših in po celi Ameriki najbolj poznanih ameriških Slovencev, Mr. Anton Gr dina v Clevelandu. MR. ANTON GRDINA Rojen v Preserju na Notranjskem leta 1874, to je tistega leta, ko so dokupili veliki zvon v cerkvi Žalostne Matere Božje pri Preserju, se je Mr., Grdina podal v Ameriko kmalu po tistem, ko mu je leta 1897 umrl o Če. Prišel je v Cleveland, kjer je ostal ves čas! Še ne dve leti po tistem je prišla v Ameriko njegova izvoljenka, s katero sta se poročila v Clevelandu leta 1899. V zakonu se jima je rodilo osem otrok; šest jih živi. V prvih letih je družina živela skromno in varčevala na vse mogoče načine. Decembra leta 1903 je Mr. Grdina Začel majhno trgovino s pohištvom. Povabil je v družbo sedaj že pokojnega žužemberskega rojaka Antona Puclja, kasneje pa Mr. Knausa, ki je sezidal večje prostore, kamor se je trgovina preselila. Leta 1910 je Mr. Gr- pripomogel, hištvom so prevzeli njegovi sinovi ; sam posvečuje sedaj skoraj ves svoj čas omenjeni banki. Povrh vseh neštetih odgovornosti se je Mr. Grdina vedno udejstvoval pri naših podpornih organizacijah, kakor tudi pri raznih drugih narodnih in karitativnih ustanovah. Na konvenciji leta 1923 je bi izvoljen za predsednika KSKJ. Pisati podrobno, kako je ta naša organizacija vsestransko ii^ hitro napredovala pod njego vim vodstvom, bi bilo odveč, ker rojaki vse to še niso pozabili. Tudi še niso pozabili, kako se je leta in leta trudil, da bi med nami ohranil zanimanje za našo rojstno domovino, za naš jezik, našo narodno nošo, naše kraje. Deloval je za naše liste. Hodil je od naselbine do naselbine in prireje val shode in javne prireditve, na katerih je kazal rojakom premikajoče se slike tako iz naših pomembnih nastopov v Ameriki, kakor tudi iz Slovenije. Kakor pokojni ljubljanski knezoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič v stari domovini, tako je bri Mr. Anton Grdina eden prvih .med a-meriškimi Slovenci, ki je spoznal, da imajo Slovenci pričakovati boljšo bodočnost edino-le v okviru Jugoslavije. Veliko svoje energije je porabil v to, da je pomagal ^Slovencem, Hrvatom in Srbom do večjega medsebojnega spoznanja in vsled tega do toliko večje povezanosti. Skoraj vsi naši rojaki so bili vzgojeni v starem avstrijskem duhu in so prišli v Ameriko pred prvo svetovno vojno. Mr. Grdina je veliko da so polagoma —— ssasa mi Kadar dobila ti dve ameriški armadni bolniški strežnici malo oddiha od svojega dela pri obreani zagoxdi Aaxio v Italiji, si privoščita malo dirkanja na motornem kolesu. Spredaj: Lieut. Wanda C. Pietzyk iz Brooklv-na, N. Y„ za njo pa Lieut. Salvia M. Hamper iz Jolieta, I1L Osnovna angleščina tudi ne gre za tem, da bi nadomestila pravo angleščino, in tudi ne, da bi nadomestila materni jezik drugih narodov. Osnovna angleščina je samo hiter, pripra ven način učenja onih angleških besed, ki so najbolj potrebne za vsakdanjo rabo. F.L.I5.—Common Council dina prestal državno skušnjo bolj razumeli, kaj vodi res v za pogrebnika in je otvoril svoj pravo korist za naše rojake v pogrebni zavod. Zanimal se je stari domovini, tudi z drugimi za usfc|>Witev Ko se Mr. Grdina ozira na-slovenske posojilnice in je bil zaj na dopolnjenih 70 let svo-iz vol j en v njeno ravnateljstvo. jega življenja, jih je po pravici Tudi je bil med ustanovitelji lahko yesel BUa 80 , že_ North American banke, pn ka- , .. „ ., teri je bil vedno eden direktor- ta 2 naJlePsim idealizmom, ob-jev, zdaj pa je njen predsed- enem Pa Ieta neumornega de-nik. Delo in vodstvo v pogreb- lovanja. Bog naj ga živi še dol-nem zavodu in v trgovini s po- go vrsto nadaljnih let! OSNOVNA ANGLEŠČINA - NOV NAČIN UČENJA JEZIKA Ko sta pred 12 leti dva angleška profesorja raziskovala angleški jezik, sta prišla do zaključka po natančnem pregie-du, da je treba samo okrog 850 besedi za izražanje vsega ker je potrebno v vsakdanjem življenju. Tak je bil začetek teorije "osnovne angleščine". V zadnjem času se je mnogo pisalo o tej osnovni angleščini. Posebno pa se je pisalo o tem takrat ko je septembra meseca lanskega leta ministerski predsednik g. Churehill v svojem govoru na Harvardski univerzi omenil ter prerokoval velik uspeh osnovni angleščini. Toda, zelo malo ljudi natančno ve, kaj je ta osnovna angleščina in kako se rabi. Osnovna angleščina je tako-rekoč žepna izdaja angleškega jezika. V razgovoru v vsakdanjem življenju se rabi zelo malo besed. Z njih malim številom se opravlja vsakdanje delo. Osnovna angleščina je mali jezik, ki ima 850 glavnih besed. Glasi se kot navadna angleščina ker je navadna angles ščina. Ako vzamete angleški slovar in poiščete besedo ki vam ni znana, je razlaga navadno napisana v priprostem angleškem jeziku, ki je v mnogem podoben osnovni angleščini. C. K. Ogden in profesor Ivor A. Richards — ki je sedaj dodeljen Harvardski univerzi — sta pripravila slovar osnovne angleščine. Po letih študija sta odločila, da je 850 osnovnih besed neobhodno potrebnih za IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) šali, kako je cvilil in krulil. Končno je pa le pritekel na neko odprtino. Vsi smo pomerili in — zgrešiH. Te živalice so od sile urne in so dva do tri čevlje visoke. Naš poročnik je ustrelil tri zadnjo nedeljo. Njihovo meso je prav okusno. Srn bili lahko nastrelili kolikor bi hoteli, pa jih nismo smeli streljati. Okrog ene popoldne smo prišli nazaj. Ta izlet sem zares užival, stal me je pa 10 rupejev, kar je nekako tri dolarje, fr-vič, ko bom imel priliko, bom šel spet. Tam, kjer smo bili na lovu, so bili tudi divji vodni bivoli, divji sloni in nosorogi ali vodni konji, toda vodja nam je naročil, naj jih pustimo pri miru. Vesel sem, da se jih nismo lotili, ker naše puške niso bile zadosti velike za tako ogromne živali. S seboj smo imeli puške iz leta 1903 in karabinke. To je moje poročilo o mojem lovskem izletu in upam, da boste vse razbrali. Oči me še vedno pečejo vsled vetra in prašnih potov, zato sem načečkal to pismo kar najbolj hitro sem mogel. Upam, da ste imeli vsi prav lepe velikonočne prazni- NI JE IMEL NA GLAVI obvladanja osnovne angleščine. Teh 850 besed je razdeljenih v tri oddelke: 600 jih je imena stvari; 150 imena svojstev, in 100 "operacij", ki stavijajo cel sistem v pokret. Od teh je samo 18 glagolov. Cela lista vseh teh besed se lahko natisne na eno samo stran; tudi pravila za vporabo teh besed so zelo pri-prosta in zelo lahka za učenje. Kaj je namen osnovne angleščine? Najprej je res v veliko pomoč onim, ki se hočejo naučiti natančne angleščine v kratkem času ter se izražati gladko in jasno. Teh 850 besed je bilo izbranih z velikim trudom tako, da zares zadostujejo za vsakdanjo rabo. Seveda za kake tehnične razprave je temu malemu slovarju treba dodati še potrebne tehnične izraze. Toda v tem ni nobenih nepremostljivih težav za one, ki že obvladajo osnovno besedilo. V Združenih državah, kjer je še mnogo ljudi tujega porekla, ki sploh ne poznajo angleškega jezika, ali ga poznajo zelo slaho, bi osnovna angleščina lahko mnogo koristila. Tisoči ljudi, ki niso imeli priliko hoditi v angleške šole ter jih zato njihova slaba angleščina ovira pri njihovem delu in življenju sploh, bi se tudi lahko okoristili s to novo metodo. Priporočevalci osnovne angleščine posebno poudarjajo, da jfe ta način učenja angleščine ne samo lažji za one, ki niso Naziji na italijanski fronti so začeli z vzo žilo nikdar poprej vedeli angleško, i« imel Pvt. Thomas Kiipatrick nastavljen temveč tudi za one, ki so po- K"*!® hiknjo tako naglo, da mu je odleti" prej že znali nekaj angleičine. ICr^^Fl"* ^ * * ke. Najlepše pozdravljam vse skupaj. Sat. Edw. J. Krnil, 18070137, 1752 Ord. Co. S. & M. A.P.O. 489 c/o P M. . New York, N. Y. (Edward je sin Mr. in Mrs. Joe Krall iz Pueble, Colo. Njegov brat Albert je pri Borbenih inženirjih na Novi Gvineji, brat Raymond pa se nahaja zdaj v taborišču Peterson Field, Colorado Springs, Colo.) -o- CPL. MARTIN ULCHER PIŠE Fort McClellan, Alabama Pozdravljeni vsi skupaj! Dolgo časa že mislim na to, da bi o priliki napisal par -vrstic za list Amerikanski Slovenec. Moj ata in moja mama mi pišeta, da se fantje v službi Strica Sama iz vseh krajev sveta dostikrat oglasijo v tem listu in da to zanima vse čita* telje. Zato bom tudi jaz malo napisal, če mi bo g. urednik dal majhen kotiček. Preden me je poklical "voj-skin glas" sem izdelal High School v Gilbertu, Minn., nato pa še trgovsko šolo v Minnea-polisu, Minn., leta 1942. Potem sem bil eno leto zaposlen pri McQuay, Inc. inženirski družbi v istem mestu. Junija meseca 1943 sem bil poklican v ameriško armado v službo Strica Sama. Poslali so me v državo Alabama, tam kjer solnce pripeka kar skozi obleko do gole kože. V tem kraju imenovane države imamo dosti hribovja. Bombaž ali "bata" tudi raste tukaj. Prvih par mesecev smo imeli "basic training" ali osnovno vežbanje, fcar^i bilo lahko. Prav tako je bilo, kakor nam so včasih doma mama pripovedovali o ,nekem soldatu v starem kraju, Id je prišal domov na dopust. Vprašali so ga: _ "No, Luka, kako je pa kaj pri soldatih?" Pa je rekel: "Veste, prvi dan je dobro, drugi dan še tudi, a tretji dan pa ni ne za živeti ne za umreti." Zdaj sem zaposlen v glavnem stanu in sem tajnik pri nekem majorju. Prav dober mož je in katerikrat tudi kako Špasno pove, kakor je rekel Hfrvat, da "bez ovoga bedaka nema šale." Ne zamerit«, da kaj takega zapišem. Tako sem se največ navadil od svoje mame, ki so zmeraj kakšno '4&paano povedali, da smo se smejali. še to naj omenim, da imam še enega brata v vojaški službi. Nahaja se v solnčni državi Floridi. Dela karpentarsko delo ter rabi žago ih kladivo in se zelo pohvali s svojim delom. Moj ata in mama sta zastopnika tega lista in vem, da bosta prav vesela, da se tudi jaz zanimam za slovenski jezik in da sem se potrudil sestaviti dopis v slovenščini. Hvaležen sem svojim staršem, ki so me tako lepo navadili brati in pisati slovensko. Slovenščine sem se naučil kar mimogrede brez vsake težave in govorim slovensko prav tako gladko ka- J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 7. Nedelj« — 4. po Veliki nočL 8. Ponedeljek — Monika, vdova. 9. Torek — Gregorij Nazijančan. 10. Sreda — Antonin, škof. 11. Četrtek — Mamert, Škof. 12. Petek — Pankracij, mučenec. 13. Sobota — Robert. , j Četrta nedelja po veliki noči "Knez tega sveta je že sojen" (Janez, 16, 17). Kadar je kdo sojen, pomeni, da je obsojen, je že izgubil. Nove sodbe se redkokdaj odredijo. Sojen biti je isto kot biti obsojen. Ako kdo ni izgubil glave, se ne bo pridružil takemu, ki je sojen. To bi pomenilo, da bi kdo navezal svojo usodo, svojo stvar na nekaj, kar je že izgubljeno. Prebrisani diplomati se pridružujejo takim, ki prido-bivljajo, ne takim, ki izgubljajo. Motijo se pa pri tem tudi zviti diplomati. Danes izgleda, da kdo pridobivlja, jutri pa izgubi. UPi Pri nas kristjanih ni tako, da kor angleško. Kako je z mojim bi se mogli motiti glede zmage lov svojo * n * pisanjem, ne vem; morda sem kakšno napako naredil. Ako se bo moj dopis čitatel-jen zdel zanimiv, se bom še kasneje kaj oglasil. Sedaj pa po-, šil j am pozdrave vsem prijateljem širom Amerike, posebno pa mojim ljubim staršem in prijateljem v Gilbertu. v Corporal Martin Ulcher, ASN 37565734, Hq. Co. IRTC, Fit. M.qjClellan, Alabama. ' Urednikov pripis. — Ali ste ga videli fanta? Ta je pa res korajšen in izveden slovenski sin slovenskih staršev. Ker je zaposlen v pisarni, je poslal dopis lepo tipkan. Tu in tam je zapisal kako besedo po domače, kakor jo izgovarjajo na 'Gorenjskem, drugače pa ni bilo ničesar spreminjati. Manj je bilo treba spreminjati kakor v povprečnih dopisih, ki jih pošljejo v stari domovini vzgojeni rojaki. Čast njemu in njegovim staršem! Korporal Ulčar, le oglasi se večkrat! Pri tej priliki naj povemo, kako smo hvaležni vsem našim fantom v vojni službi v Ameriki in prek morja, ki nam pošiljajo poročila naravnost, kakor tudi njihovim domačim, kadar nam pošljejo zanimiva pisma, ki jih prejmejo od svojih sinov vojakov. Lepo je, če morejo fantje pisati v slovenščini, vendar na splošno tega od njih ne moremo pričakovati^ Tudi v angleščini nam lahko pišejo; bomo že tukaj prav skrbno prestavili in uredili, da bo vse prav. Naša srca so tam kjer so naši fantje; njihovo veselje je nase veselje, njihove težave in bridkosti so naše težave in bridkosti. Bolj ko se oglašajo, bolj nam je ljubo. MALODROBIŽA Čim bolj sovražiš, tem bolj si nerazsoden. * Človek je popolnoma iskren navadno le takrat, ko se zaveda, da mu je iskrenost v prid. * Kdor ne dela, četudi "mu ni treba", živi na stroške drugih. e Misli ne plemenitijo le duha, temveč tudi srce, same besede na lahko pokvarijo srce in duha. m Ljudje, ki znajo samo govoriti in ne misliti, so največji sc£ vražniki resnice. * V' Človek se skoraj vedno bolj veseli, če je oškodoval bližnjega kot pa, če mu je koristil. • ali izgube. Izguba je zapečatena, gotova. Tem večja je tudi nespamet, ako se vežemo s kom, ki je že izgubil. Kristusove besede so nad vse jasne glede "kneza tega sveta", in to je "stara kača", naš večni sovražnik. "Kdor je prijatelj tega sveta". Ta knez je sojen, ni pa še uničen, ni še mrtev. Tak bo šele na koncu vsega. Dokler je ^"svet", živi tudi sojeni knez tega sveta še naprej. Še več. Ta knez sam še ni izgubil upanja, da bi ne mogel svojega kraljestva dobiti nazaj, in tu je bistvo duševne borbe med njim in vsakim posameznikom: sojeni knez išče pridobiti privržencev, zaveznikov za svoje izgubljeno kraljestvo, in kdor postane "prijatelj tega sveta", se loči od Kristusa in se zveže z sojenim knezom. Ali vidiš nespamet, ko se ne moreš motiti in se vežeš "s kom, ki je že obsojen, že izgubil? Prizadeva si, da bi dobil nazaj svoje kraljestvo, pa ga nikoli ne bo, in ti se vežeš s takim, ki je že premagan! Obljubuje ti, da, "vse to ti dam", pravi in vabi, ampak zvita kača je in "lažnik od začetka". Pazi. Pridruži se takemu, ki zmaguje, je zmagal. To je vstali Kristus. Z zmagovalnim Kristusom zmagaš tudi ti. Da dospeš do cilja, moraš pogostoma kreniti dalje. So otroci, ki se angela varuha boje. BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ate vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ■10 štev. 1, K. S. K. J. Zboruje vsako prvo soboto ▼ m—ecu. ob 7:90 mte v en-kveni dvorani sv. fttefens. Naša dmilfo vam podi vsa rti* lične moderna zavarovalnine — podporo v ^'mt. ju selnlio dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen spori sa mlaitinn Glede pristopa v društvo se obrnile na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik Petek, 5. maja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC PISMO STAREGA PROFESORJA BLA2A Delo se dobi pri navedenih tvrdkah Head help wanted Ads! HELP WANTED — MEN JANITOR GOOD PAY — LIGHT WORK CONVENIENT LOCATION Ohmite Mfg. Co. 4«5I FLOURNOY 1 block South qf Harrison (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. * f^TT-Sr1 Sedež: Jolwt, Mttgigr Ntle geslo: "Vse za vero, dom in narod; t si za enega, eden za m" GLAVNI ODBOR: Predsednik: George /Stonich, 257 Ume Street. JoHet, Illinois 1. podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. DL Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street. JoKet, IU. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodmf Rd., Joliet, lit Duhorni rojfja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th Su Pittsbarah. Pa. Vrh. zdravnik: Jowpfa A. Zalar, 351 Na Ckicago St, JoBet IU NADZORNI ODBOR: Andrew (Hmch. 174« W. 21st St, Chicago, in. JoMph L. Draaler. 1318 Adams Street Nbrth Chicago. Ilfinola. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, IB. POROTNI ODBOR: Jeeeph JPavlakoTich, 39 Winchell St, Sbarpsbnrg, Pa. Muy Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago. UL Jehn Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago, I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Snbar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, UL Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih poamrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko -ustanovi v vsakem mestd Z dr. dliav S M manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do M let V mladinski oddelek pa od rojstva do leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo ca različni Certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life m Twenty Year Endowment Vsak certifikat noai denarno vrednost katera se vsako leto viSa. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolnliko podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnin«. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. c DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreao! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH ost-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, JoHet. DL General Factory Work STEADY GOOD ^AGES HELP WANTED — WOMEN Women for General Factory Work Several type* of Job« to choote from Day shift 48 hour week. Time and one-half for over 40 hours Apply 9 A. M. to 5 P. M. Williams-Bowman Rubber Company 1941*51 SOUTH 54th AVE. CICERO, ILL. Telephone LA Wn d ale 7400 MONTHLY BONUSES Time and a half over SHOTWELL MFG. CO. 3501 W. Potomac Laundry Workers White. New increaused wages. ESSENTIAL WORK. POST-WAR OPPORTUNITY Press Opers. Folders, Feeders Mangle Girls 135 E. llth PLACE ' Room 310. Illinois Central R. R. OFFICE MADŽARI ZA SODELOVANJE S SLOVANSKIMI SOSEDI A GOftD 26 GIRL Six Days a Week NO SUNDAYS Excellent Wages A FINE PLACE TO WORK Wffff CONGENIAL PEOPLE APPLY MARIO'S GRILL AND RESTAURANT 27 E. CO GRESS TeL: WEBster 0090 Laborers for general factory work. Good starting pay and Chance for advancement. 100% war work now; permanent post-war work. See Mr. LETTO PARAGON DIE CASTING CO. 5851 W. Dickens Ave. GIRLS Experienced Shirt Finishers TOP SALARY GOOD WORKING CONDITIONS Congenial People Apply SCIENTIFIC LAUNDRY 2220 NORTH DAMEN ATTENTION: MEN and WOMEN - EXPERIENCED FINISHERS ON SILKS AND WOOLS TOP WAGES THESE ARE NOT JUST WARTIME JOBS PERMANENT WORK PLENTY OVERTIME Excellent chances for advancement Fc* Dependable people' BRITE CLEANERS 1309 So. 5th Ave, Maywood, UL Attractive Hours GOOD SALARY Uniforms Furnished Steady Positions Available NO PREVIOUS EXPERIENCE NECESSARY APPLY EMPLOYMENT . OFFICE Novi! Bliščeci ZADOVOLJNOST ^^^ ali denar ^^ nazaj! UMETNI ZOBJE Naj-re£ji svetovni iade« lovalci umetnih čeljusti VICTORY VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevaŽalce, poma-gače v prejemnem oddelku in odpo-šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljen ju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni cenL Med 8 A. M. in 6 P. M. POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — University of Chicago NEEDS , Hospital Helpers — Nurses aids — Tray Girls — Vegetable Girls — Moppers — Cafeteria Girls — Day and Night Wall Washers — Perma-nent Work — Good Salary. TWO WEEKS PAID VACATION Apply 956 E. 58th Št. Room 201 WLfpmmmS^^j Isdelujemo čeljusti ■Hi £ULii| A po prejemu čeljust- ^r nib odtisov in naro- ¥ čila le od UL licen- rPridite k nam najprvo! siranih Dentist ot. OPOZORILO: Zahte- ^^m comv.at.mt rajte pristen Tit-Rite" Locations isdelek, ki se isdeluje ^FfMug-mmiM samo pri nas. KREDITIRAMO če potrebno. Zglasite se ALLIED FLORISTS' ASSOCIATION OF ILLINOIS DR. WM. M. TULLY v DR. WiJ. 1POSS 'ft ZOBOZDRAVNIKA ' Zmerna cene — Točna- postrežba Od 10. A. M. do 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148 BANLY MACfflNE SPECIALTIES, INC GIRL For General Office Work* Experienced or Inexperienced GOOD SALARY GOOD HOURS Excellent Working Conditions Apply * American Laundry 925 SO. CALIFORNIA AVE. S trat 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 5. maja 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. "Jutri odpotujem na otok Mallorco," ji je dejal tiho in počasi, hoteč poudariti pomen svojih besed. Ker so njene oči nerazumljivo počivale * na njegovih, je vnovič živčno stisnil njeno drobno, belo zapestje. "Devet in devetdeset odstotkov možnosti je, da boste pojutrišnjem vdova," je ponovil tiho, toda še trdneje. Tedaj je Orana razumela strašni pomen te nenavadne tolažbe. Premagovala se je, da ni vzkliknila od groze. Torej edino s svojo smrtjo jo je upal osvoboditi ta neznanec, ki ji je bil pravkar rešil življenje? O, kako grozotno je vse to! f Tisti trenutek Moreno ni mislil na nič drugega, kakor na dolžnost, ki si jo je bil naložil. Rešil je dekle. Njej življenje, sebi, kar mu je odločila usoda! Bil je pravičen irf tisti trenutek so izginili vsi njegovi pomisleki, kakor da bi jih bil veter odpihnil. Bal se je, da ne bi dekle, ki je stopalo ob njegovi desnici in ki je čutil trepet njene drobne roke v svoji, vnovič dvignilo k njemu svojih vprašujočih oči. • Bile so vse preveč zgovorne, te sinje oči! Iz njih ni odseval samo strah, ampak tudi •nema prošnja. Orana je bila prevelikodušna, da bi sprejela svojo svobodo za ceno smrti svojega rešitelja. "Najbrže pretiravam," je menila sama pri sebi. _ Bila je vesela, da ji je rešil življenje, in prijetna ji je bila misel, da bi se iz te zadeve izmazala brez sleherne škode. Očitno ji je pa bila ljuba zavest; da bi jo ta zgovorni in postavni tujec še nadalje varoval pred sovražnim svetom, ne da bi pri tem tvegal lastno življenje. "Naj bo že, kakor hoče," je naposled dejala. "Poroka je tako samo prazna formalnost, te se bova pozneje z lahkoto od-križala. Za zdaj je dovolj to, da se oba cela in zdrava izmaževa." Morda je bilo samo to, kar so mu hotele z enim samim pogledom povedati te velike sinje oči, ki je njih globina tako zmedla mladega letalca; morda je pa v njih bral še kaj drugega? In da bi še podčrtala zgovorno govorico svojih oči, je pričela mlada senorita ob njegovi desnici nekaj mrmrati. Ali je bilo res, ali se je mlademu letalcu samo zdelo, da mu je Orana prepovedala govoriti o smrti in o nesmiselni hrabrosti. Zaradi nje in morda zase mu je to mlado dekle zapovedalo živeti! Vse to so govorile Morenu dekletove sinje oči in njene češnjevordeče ustnice. Ali je potem res čudno, če je bil mladi mož zaradi neme govorice teh lepih oči čisto zmeden? ' ^ Polastilo se ga je nerazumljivo razburjenje. Neznano ganotje mu je stisnilo grlo. Bilo mu je odveč to razburjenje, v trenutku, ko bi vsakdo utegnil opaziti, kako mu je pri srcu. Česa takšnega ni še nikoli dotlej doživel. In morda je zato občutil nedopovedljivo potrebo, prijeti Oranino drobno roko in jo ponesti k svojim ustnicam v dolgem, vročem poljubu, ki je vanj vlil vso svojo dušo ... - To je bil prvi iskreni dokaz Morenovih čustev do mlade Francozinje. Najbrže se je tega zavedala, kajti hitro in v zadregi je odtegnila roko, ki sta se na njej poznala dva sledova od čvrstega pritiska njegovih ustnic. In še dolgo potem so se njene oči večkrat kakor v sanjah zagledale v sledova na roki... vn. Drug za" drugim so stopali pari pred u-radnike, ki so na velike bele pole beležili ta imena nenavadnih in preuranjenih no-voporočencev. Moreno se je prepričal, da listine, ki jih je imela Orana s seboj, zadoščajo za poroko v teh čudnih okoliščinah. Niso zahtevali dosti podatkov. Imena obeh novopo-ročencev, nekaj osebnih podatkov in podpisa obeh prič. Samo najpotrebnejše. Naslonjena na svojega tovariša, je dekle storilo vse, kar so ji veleli storiti. Skušala je dobro igrati svojo vlogo, to jo je popolnoma izčrpalo. V istem trenutku se je na drugem koncu Katalonskega trga odločala usoda nesrečnih ujetnic, ki jim je še pred dobro uro tudi sama delala družbo. Pravkar se je pripeljal velik tovorni avto in vanj so anarhisti naganjali uboge ženske s pestmi, psovanjem in z udarci puškinih kopit. Frasquita je opozorila Orano, naj pogleda, kaj se tam godi. "Poglejte te ubožice, senorita. Te pač ne bodo danes praznovale poroke, sirote!" Govorila je tiho, toda Orana je razumela sleherno njeno besedo. Njene od groze še večje oči so se neprmično upirale tja, kjer so miličniki gnetli uboge sirote v avtomobil. Njeno čelo se je zmračilo in spet je pričela trepetati po vsem životu. h -Moreno je budno pazil na sleherni gib svoje varovanke. Nehote je sledil pogledu njenih prestrašenih oči. Moral jo je podpreti, tako težka je na lepem postala ob njegovi roki. Zbal se je, da ne bi popolnoma omedlela. Pa vendar ne bo zdaj, v tako usodnem trenutku, s svojo občutljivostjo vsega pokvarila?! In tako dobro sta doslej igrala svoji vlogi! Zdaj se izdati, bi pomenilo izzivati Usodo! Toda nevarnost, pa tudi Morenov čvrsti prijem —- zdaj jo je prijel okrog pasu in jo nežno podprl — sta vrnila Orani prisebnost. Ne, po nobeni ceni ni hotela deliti usode nesrečnic, ki so jih tam doli pijani anarhisti vlekli v sramoto ali smrt! Njena poroka z Morenom se ji je v tistem trenutku zazdela prečudovita, prelepa rešitev iz pekla. Nasmehnila se je in hvaležno pogledala svojega spremljevalca. • S tem prvim, spodbudnim smehljajem v srcu je stopil Moreno pred grobijana, ki je vršil dolžnosti uradnika na zasilnem poročnem uradu. -Ta občan si je drznil nagovoriti mladega letalca s širokim, predrznim reža jem: "Sijajno Moreno 1 Kakor je videti, si se odpovedal lepi Karmenciti! Zdaj hočeš imeti grlico sam, čisto zase! Res izbran kos, pri moji veri! Mika me, da bi še jaz ugriznil s teboj." "Ta želja bi te drago stala, prijatelj!" je suho odvrnil mladi letalec. Uradnik ni ugovarjal, toda njegove besede so potrdile v Morenu občutek, da morata biti z Orano zelo previdna, da ne bi' v poslednjem trenutku zbudila kakšnega suma. 4 "Caramba! Moreno ne dela tako kakor njegovi tovariši!" je vzkliknil mladi letalec in udaril s pestjo po mizi. "Glej ga! Kaj te je pa prijelo?" je začudeno vprašal uradnik. "Saj boš še črnilnik prevrnil!" "In kaj potem? Ce bo to hitreje izpolnilo tvoje vražje papirje, prav rad! Če bi se jaz tako obiral, kadar mečem bombe na sovražnikovo ozemlje, bi bilo presneto malo škode!" Uradnik je dvignil pogled k letalcu. "Vemo, vemo, Moreno," je dejal s porogljivim nasmeškom. "Naš letalski prvak si in pogosto se res dobro odrežeš. Toda zdajle vendar malo potrpi! Ali so vaše listine v redu, camarida? Dobro! No, Moreno, zdaj pa že lahko poljubiš svojo ženo!" ^ (Dalje prih.) 3 S. P. D. SV. NOHOBJA Ustanovljen* 31. decembra 1921. Inkorporirana 12. oktobra 1923. CHICAGO, ILL. Odbor za leto 1944: Predsednik: John Mlakar. 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec. 1930 W* 21st Place. • Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Jos. Oblak. Jr« 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street. Duhovni vodja: Bev. Edward Gabrenjau OFM., 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Densa. 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman. 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Malh Ha j din j ak, 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place — Pauline Osboli. 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich. 1901 W. Cermak Road in Dr. F. T. Grill. 1858 W. Cermak Road. Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22n