NvtaMi franke » ctrtavt SNI. glf* PeHMMM H««. 80 vin. 78. štev. V (Jubilant, v sredo 7. aprila 1920. Leto IV. (skaja rasen pomtietjkc In dneva po prašniku »sate «8 a n cpoitUm. Uredništvo je v Ljubljaai, Frančiškanska mliea &t.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-pisati, sicer ee jih ne priobči, Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 2*70, osmrtnice in zahvaie po K 3‘20, razglasi in poslano vretioa po K S-60; večkrat. objave po dogovoru primeren popust Glasilo iuscslov. sodlalno■ demokratične stranke, Telefonska it. 312. S ar o in i n a : Po pošti ali % dostavljanjem na dom za eeto icto k 120, /,a pol jet* ti fcO t<< četrt eta K 30, la mesee K 10, Za Nemčijo celo leto k 1 i2, aa ostalo tujino in Ameriko K 140. Reklamacije za > i a t •o poštnine proste. Dpravniitvo e v L uottam, PrančiSkanBKU ulica št.8 L, UčiteliBka tiskarn« Vlada in ljudstvo. Imamo državo, s katero smo vsi, ampak urav vsi. nezadovoljni. Jma-mo državo. ki ie agrarna, ki ima do ■ leg pasivnih my,craiin tudi visoko aktivne dežele. Živimo v državi, kier st pridela velikanske množine žita. in drugih živlieniskih potrebščin. Imamo tudi premog m velikanske zaloge raznih rudnin. Vsega 'e. v obilici — liudstvo pa strada. Vsakdanji ki uh je vsaki dan dražSi. P« ne samo draiii. tudi dobiti ga ni mogoče. Oblek nimamo, toda volne. iz katere se izdeluje manufakturno blago, itnanto nakopičene v velikih skladovnicah Vseea sicer v naši državi ni kar poirebuiemo toda živeža ie vsekakor doveli. To vemo. Vsaki dan Da čutimo, da iii kruha, da ni oblek, da ni obntve. skratka — ljudstvo troi veliko nomanikunie. Kai dokazuie vse to? To dokazuie da slabo gospodarimo. Tako gospodarimo, da posamezni špekulantie dobro žive. ijiui-stvo oa dnevno boli in boli propada. Skratka, vladanie. kakršnega imamo. ie slabo, ie nezmožno in ie tudi koruDtno. Dve reči ste potrebni, da pridemo v bolide dni Prvič tisti, 'k} vla-daio. doraic imeti res dobrovo-!iu. delati za dobrobit ljudstva. Brez tega ni nič če vladajoči nimajo dobi e volie služiti liudstvu in njegovim potrebam, notem ie vse za stonl. Potem ie buria. ki bo pomedla. ne le notrebna. amnak tudi zelo ado koristna. Iz Befgrada čuiemo sleharni dan. kal se vse namerava storiti dobrega. To nesem poslušamo že eno celo leto. Naš« Hudstvo ie to pesem verno poslušalo, danes ne "orule nikomur nič In več. Sistem vladanja kakor se ie domači! ori nas takoi spočetka, .lasti tudi zadnje čase. ie ljudstvu škodljiv. že zato ie škodliiv. ker odriva Hudstvo od besede in odločevala To. kar se danes godi v Belgra-du. le diktatura neke klike, ki državo in liudstvo pleni in izkorišča. Se-danil vladni sistem torei nima dobre volie. delati z ljudstvom in za llnd-stvo. Od tega sisiema liudstvo ne more nič dobrega pričakovati. Zato mora ta sistem pasti: sedanla llud-ska nevolla in nezadovoljnost je v polni meri opravičena. Toda dobra volja, delati in vladati za liudstvo še zdaleka ne zado ŠČa. Poleg dobre volie le treba imeli tudi zmožnost, kal dobrega fn Pameče«, ukreniti. Centralna vla- nv» r^r»HU 08 tudl zm°žnosti ni-a Centralizem. Vakor te pri nas LISTEK. Ml rasi iiosli pravil ^Poslovenil Fran Pogačnik.) Lisica. Teče lisica po stezici in nese v tačicah valiak. Pride k mnžikn in ca Prenočišča lisički - se- StričidU samim ie tesno!« ležemi nab? '!am v napotle; sama 52o vSss!00, utaknem re°pod kiopico, vaJiak oa pod pečko 1« Spuste Jo v hišo. Ona leže na klopico, vtakne renek pod klopico a valjak ood pečko. Rane zjutraj vstane, sežge svoj valjak In potem vpraša: »Kje je moj valiak, ne dala bi ga za gos?« Kai hoče mužik! Da IS gosko. Lisica vzame gosko, gre dalie »n poje. »Tekla le lisička sestrička po stezici, nesla le vallec. za vaiiec gosko!« Skok! skoči v hišo k drugemu mužiku. »Kdo ie?« »Ja2, lisička - sestrička. pustite me, da tukat prenočim!« »Brez tebe nam )e tesno U uveden, se je izkazal za nalvečjo nesrečo naše države in za naj večjega škodliivca llndsiva. Ministrstva v Belgradu danes niso zmožne vršiti upravnega dela niti za Srbijo samo. kai šek za celo Jugoslavijo. Tam, kier se deiansko odločajo najvažnejše reči. seue nezmožni ali pa ko-ruptni uradniki. In postavite na ministrska mesta še tako dobre in za liudstvo vnete može — opravili nv, bodo nič. Zakai v centralnih uradih sede liudie. ki o upravlianiu velike in moderne države n;iivečkrat nima-lo nobenega poima. ki ne poznajo političnih, kulturnih in najmat gospo darsklh razmer v posameznih dežela! i in pokrajinah. Ta nezmožna in časih tudi koruptna državna uprava spravlia državo in liudstvo na beraško palico. Ta uprava ni zmožna pravičneiše razdeliti niti davkov, niti živeža. Belgraiski birokratie gledalo dostikrat samo na to. kje bodo kai zaslužili za sebe. Ministri politizirajo. uprava i>a krade in končuie še to. kar ie ostalo dobrega še izza prejšnjih dni. Sedanji vladni sistem tira vse skuoai v propad. Glavne reči. ki so potrebne za državo in za iiudstvo, mu m, plivati na avstrijsko notranjo, šc mani pa na zunanjo politiko ne eni in nc drugi. Državni voz se ie porni kal no tistih kolovozih dalie. kakor-šnie mu »e narekovala — tradicija, volia liudstva te igrala pri tem kai maihno vloeo. Vse drugačen ie za nas položaj danes. Prišli smo v konglomerat, sestavljen iz tucata oreie popolnoma različnih ookraiin. Vsaka teh pokrajin ima svoio zgodovino, svoie tradicije svolo gospodarsko orilentacijo. svoio upravo itd. vsi skunai pa še nimamo niti tiainoglavitneišega. to lr-enotne ustave. Živimo torei v državi. ki pravzaprav niti še ni držav?, amptik le ploskev na zemlievidu in še ta brez določenih meia. Drlavo bo iz te ploskve ustvaril šele bodoči izvoljeni parlament, ozirom« konstituanta. kakor se bo ta parlament nazival. In v tem tiči ne-dogMdna važnost uredstotečih voH-(ev. Za ustavo, za obliko In za no-tfanlo organizacijo države bo Slo pri teh volitvah. Kako smo volili doslei? V'nodaio. za upravo z eno besedu za obliko in smer vse bodoče Jugoslavije Tudi naša stranka mora zato čim oreie razviti svoi tozadevni pro gram ter si ustvariti kolikortoliko popolno sliko in obliko bodoče Jugoslavije. Ker pa takega programa ni mtv goče ustvariti pri zelenih mizah na enodnevnih selah ali konferencah le skraini čas. da se začnemo javno pomenkovati o teh stvareh Kakšna bi torei bila. oo našem mneniu. bodoča socilalistična Jugo-slaviia. Zadružno delovanje v Belgiji. (Po »Bulletln mensuel«.) Zadruga, ki le preskrbovala bel« gteko delavsko stranko (Parti Ouv-rier belga) v času. ko ie bil proleia-riiat preslaboten, da bi se bil mogel upirati iirabllaoiu po kapitalistih, kr ob izbruhu voine lepo cvetela: štela j« 1912 leta 157 47h zadružnikov. Volita pa le zadala temu proevi-taniu strašen udarec. Veliko liudskib prodaialnic (Maisons du Peuple) 1« bilo požganih ali razdelanih in se tekom štirih let sploh ni trgovalo drugače kot s tihotapstvom. Česar se pa aadruge naravnost niso smele lotiti. Tudi sktaina težava v preskrbi bb* ga in skokoma rastoče cene so bil# zapreka. K Hub vsem tem neprilikam ie podružnicam uspelo, pretolči st skozi polom, nekaterim celo uspevati. Trgovska poštenost ie privlačevala od-jemalce m z odločnim nastopom so zadruge časih celo odločevale, kot na primer v Lflttichu. Temehito so odpravile neorganizirano trgovino, Id te eavirala čudoviti razmah. Zadružno zvezo 0’Unk>D eoopt* rative) so vodili lludle t InicUativo. ki so lo ustanovili, da napravilo konec anarhiji in so zato ustvarili vrsto novih puli dela in to s takim uspehom da ie prvi računski zaključek — obsegaloč tako silno neugodni čas premirla — izkazal l8Vfe milijonov frankov primeta. Lifgeskemu zglo* du so sledili tudi v Bassta de Chav-leroi. Povsod le naraslo Število sadra!« nikov. Takoj po preteku prvih mesecev se le belgliski zadružni urad (I Oflica cooi^i atif belge) lotil nekateith pred-vojnih načrtov. Najvažnejši od teh It ustvaritev denarnega zavoda ki M bil zmožen sprelemati vse sklade. S katerimi razpolagalo razne strankina grupe in Mh plodonosno v porabljati za podpiranje revnelšlh zadrug. Kongres, ki se le vršil 31. avgusta in 1. septembra 1919. je sprejel načrt, ki hoče oživotvoriti Pisarno zs Mužik ie ledel vso zimo. a medved ie od gladu umiral. Drugo leto uravi medved mužiku. »Poselva pšenico!« Pšenica le lepe plenjala. »Sedal vzemi ti vrlmli del. a moj nai bo spodnii.« pravi medved. Mužik ie iedel vso zimo. a medved toliko da ni od gladu poginil. Tretje leto orie kmet sam. Medved se mu približa in mu zagrozi. »Mužik, požrem le. ker si me goljufal’« Mužik mu odvrne»Počakal, da pooriem!« Medvid leže pod mužlkov voz. Tačas pribeži k mužiku lisica in mu pravi: »Mužik. rešim te smrtil Kal mi daš za uslugo?« Mužik pravi' »Vrečo kokoši!« »Dobro! Vprašam te’ Kai leži pod tvojim vozom?« Medved šepne mužikn: »Reci, da klada!« Lisica odgovori: »Ko bi bila klada. bi bila na voz privezana.« Lisica steče proč. a se zopet vrne in vpraša mužika: »Kaj leži pod pod tvoiim vozom?« Mužik veli* »Kltida.« »Ko bi bila klada, bi tičala v njej SekMedved pravi mužiku; »Zasadi vame sekiro!« Mužik udari medveda s sekiro la ga ubiie Lisica pozove nato motika 1 »Prinesi mi sedal obljubljene ko- koši’« Drugi dan pride muiik na nlfvo In prinese vrečo, v niel pa dve ko- koši in brzega psa. Lisica priteče in vpraša mužJkal »Ali si prinesel kokoši?« »Sem!« »izpuščaj Uh posamič, ne vse naenkrat!« Mužik izpust! kokoš, potem drogo in potem psa. Pes skoči na lisico, ki pobegne v, brlog. Pes se pred vhodom vstavi, lisica oa govori sama pri sebi: »Noge kal ste delale?« »Bežale smo!« »A ve. oči?« »Gledale smo!« »In ve. ušesa?« »Poslušale smo.« »Kai na ti. rep?« »Meša! sem se tl med noge. da M padla.« Tu se lisica zlezi nad repom in ga pomoli iz lisičine: »Na. pes. požrl rep’« Pes popade lisico za tod, Io izvleče iz brloga in raztrga. *aloge tn posolila (Comptolr de d$-pdts et de prčts) ter ustanoviti po načrtu finančni oddelek. Pisarim bo vplivala ugodno na centrallza-cilozadružništva. V Istem čas« se ie pečal kongres z določitvifo smernic bodoče politike in s sredstvi za boi proti draginji. Glede prvega predmeta le sklenil podpirati sindikalno komi si io (Com-mteiora Svndicale). v zadružni propagandi proti draginji pa ie zahtval: državno rekviriranle domačih najpotrebnejših pridelkov. državni mono- pol za uvoz inozemskega blaga, razveljavljenje carinske dolžnosti za predmete dnevnega konsuma. pre vzetle tvornic za margarino In sladkornih ratinerii po državi prodalo s posredovanjem zadrug, seveda bi morale ie-tc preskrbovati vse odjemalce. Propagandni časnik »La Coopč-ralive belge« (belgilska zadruga) Je izhaja! polmesečno. Proučule se tudi neka druga predvoina misel: ustanovitev zadružne šole. IS. Mednarodna delavska zakonodaja. (Konec.) Delovni program za prvo konferenco le bil prvotno1*precej obsežen, a so ea kasneie skrčili in omejili na sledeče točke’ I. izvedba načela osemurnega delavnika oziroma 48urnega delavnega tedna. 2. Vprašanje, kako predupredili aH Odpraviti nezaposlenost. 3. Zaposlen je žensk: a) pred in do porodu: b) nočno delo: c) niih delo v nezdravih obratih. 4. Zaposlenie mladoletnih: a) minimalna starost za pripusti 't'ev k de in: b) nočno delo; c) delo v nezdravih obratih. 5. Razširjenje in izvedba L 1906. v Brnu sprelete mednarodne konvencije. ki zabraniuie nočno delo žensk v industriji ter prepoveduje uporabo belega forforjn pri izdelavi Vžigalic. Konferenca se le sestala na neprimernem kraitt in ob zelo neugodnih okoJščirrati. Neglede na velepomembne stavka jeklarskih, železarskih ter delavcev newvorških ladjedelnic in oa Še rudarjev, ki so se vršile v onem časti in v* kole ie vlada posegata zelo pristransko, ameriška tla niso ugodna za konferenco vsied nastopit senata Zedinjenih držav, vsied odklainiočega stališča, ki ga le zavzel napram ligi narodov hi na-pram mirovni pogodbi in šc posebe napram konferenci. V takozvanih pridržkih (rezervacijah), pod kojimi bi bil senat ev. pripravljen ratificirati mirovno pogodbo, se zrcali pra- vi pristni amertkanizem. Zelo poučne so bife tudi tozadevne debate v senatu. Pristopili bi ligi narodov, v kolikor Um nudi očito korist, a vnaprej mora biti izključen vsak riziko. Liga narodov na! ie sodi o zadevah svojih članic, fndi Združene države se tega ne branilo, ali v nlih posle sc nikoli In pod nobenim pogoiem liga Ute sme vmešavati, doktrina Monroe • mora ostati intaktna. /e pred volno so očitali Združenim državam, da hrepene po hegemonih in da imajo hnperilaiistične težule ter da se drže Monroe doktrine Ic takrat, kadar Um le v korist. Z ozirom na mednarodno delavsko konferenco samo ic senat sklenil, da naj združene države zavzamejo pasivno stališče, se fe torei ne Udete že, dokler o tem vprašanju kongres ne odtoči. Tako so Združene države opravičile svojo odsotnost s tem. da se konference, ki je dete mirovne pogodbe. ne morero udeležiti, dokler niso ratificirali mirovne pogodbe same. Ozkosrčna stališče senata bi se rd?.k) razlagati deloma s tem. da se bližalo volitve novega predsednika, gbog česar hoče biti ena stranka boli amerikanska kot draga. Republikanci hočejo prikazati Wifsonovo politiko in demokrate škodljive pravim interesom Amerike, sebe pa naravno kot vestne čuvarie in zagovornike ameriških korist!. Ameriško časopisje le molster v reklami, s pol metra visokimi črkami Vam naslavlja vesti o kaki rokoborbi. razstavila Io v faze. najnepomembnejšo lhtbavno dramo razblini In popisuje do skrajnih detailov, a mednarodno delovno konferenco je hotelo ubiti z molkom. Redko le bilo Citati kako kratko in skrito vest o konferenci, parkrat ironično omalovažujoče poročilo. Zavisuo le od velikega kapitala, dobilo le direktivo ter bilo poslušno. Tudi javnost, v kolikor se za slične stvari sploh zanima, konferenci ni bila naklonjena, h krogov sindikn- * Predsednik James Monroe je izrazil v svoji poslanici 2. decembra 1823 sledeče: »Ameriška zemlja ic svobodna in nezavisna In nobena evropejska sila nima pravice prisvojiti s! kak del kot kolonijo. Združene države bi smatrale vsako vmeSava-jije katerekoli evropske države v .amcvijianske zadeve za izraz sqv-tažnega miši jen ja. c tov so se Culi pomisleki, da ne bi mednarodna ureditev delavske zakonodaje imele za posledico znižanje doka! visokih olač delavstva v Ameriki. Take vnanje okolščine niso mogle dobro vplivati na razpoloženje konference. Tudi Wilsonova bolezen konferenci ni bila v prid. Nemčiie in Avstrije prvotno sploh niso še ratificirale mirovnih pogodb se še v voinem stanju z nami. ker niso še ratificirate mirovne pogodbe vsal tri zavezniške države, pozneje so Itt vsied intervencije amsterdamske strokovne federacije pozvali, a le bilo že orekasno. ker le biio med tem skleuieno. da konferenca zaključi svole delo dne 29. novembra 1919. Mednarodno delovno zborovanje, ki se ga ne udeleže Amerika. Nernči-la In Rusija, se po krivici naziva mednarodno. Upajmo, da prihodnja konferenca ne bo trpela na tem defektu. Tudi razmerje. v bolem so bile zastopane na konferenci skupine delavstva iu delodajalcev ter vlad. se mi ne zdi pravilno. Kakršen ie položni na svetu danes, tmaio delodajalci na vlade mnogo večli vpliv nego delavstvo: ori glasovanjih na konfe renči le prišlo večje število vladnih zastopnikov nalvečkrat v prid delo dajalcem. Vrh tega ie skoro polovica držav poslala samo vladne zastopal ke Mogoče nekolika premočno ie bilo stališče angleškega imperija, ker so bile zastopane Velika Britanija. Kanada, indija In Južna Afrika vsaka zase kot samostoina država po štirih zastoouikih. Največ časa le vzela ter naiživali-nelša le bila debata o osemurnem delavniku. Zastopniki delavstva so predlagali, naj se uvede v vseh državah brez izletne in za vse pokticc. vkUučivši zemlje, delske delavec, osemurno delo počenil z julijem 1920. Francija. Grška, Riununska ter Japonska, so zahtevale potom svojih vladnih zastopnikov, da se Hm dovoli nekaj iet odloga za uvedbo 8-urnega delavnika, a so pri glasovanju propadle, razen Japonske- boji je konferenca s 5 glasovi večine dovolila devef io po! umi delavnm. mesto dosedanVegn 11 do 13 urnega. Razprava glede Japonske le bila zelo zanimiva m poučna. Zahtevo vladnih zastopnikov, da se mora Japonsko smatrati kot zemtk>. nahajajočo se v tako izjemnih razmerah, da bi njena še nerazvita industrija podlegla. ako bi bila prisiljena okrajšati delavni čas na S ur. je zavračal delavski zastopnik kot neutemeljeno iu opisal žalostni položaj, v kolem obvlada silni laponski kapitalizem de tavstvo. katerem« je ztibranjeno se organizirati. Delavski zastopniki, zlasti belgijski in francoski, sta s stvarnim: razlogi podpirala stališče japonskega delavstva, da se Japonske ne sme smatrati za industrijsko mani razvito zeinilo. kaitl njena industrija Je razvita do viška in ie zlasti vsied ugodnega položaja za časa volne postala opasna tekmovalka ostalim državam. Značilno ie. da so se Angleži zelo zavzeli v prilog vladnih zastopnikov in ie celo angleški delavski zastopnik glasoval z reakcionarnimi elementi. Ako sem prav informiran, Imajo Angleži mnogo kapitala investiranega v tekstilni industriji na Japonskem. Od ostalih točk se ie konferenca definitivno' Izrekla za popolno prepoved nočnega dela žensk in moških do 18. leta. Žene delavke morajo dobiti v slučaju poroda 6 tednov dopusta pred In 6 tednov po porodu. Zabranjeno ie. da bi otroci pred 14. letom delali v Industrijskih podjetjih, samo v fridHJ, Siamu, na Kitajskem ln Japonskem smek) pričeti že z 12. letom. Vprašanje dela v nezdravih obratih bo obdelavala prihodnja konferenca. Isto tako vsa zemlledeJstvo . uadsvaloča vprašanja, Kar se tiče nezaposlenosti, fe konferenca sklenila, da naj se bavl s študiiena in rešitvijo tega vprašanja liga narodov, v pi vi vrsti zboss tega. ker le nezaposlenost v tesni zvezi z vprašanjem surovin, na kole konferenca nima nobenega vpliva. Stalni mednarodni bureau dela. ki le posluje v Londona, mora v smislu čl. 405 mirovne pogodbe uradno priobčiti vsem vladam tekst vsef? kon-vecil in resolucij spreletih na konferenci v Washingtonu. Vlade so pa zavezane predložiti zaključke konference tekom 1 leta. v izieninih slučaiih oa v 18 mesecih v ratifikacijo kompetentni zakonodav-ni korporaciji ter iih naravno tudi faktično izvršiti. Mednarodna delovna konferenca le bila zamišljena kot legisfativno telo. mednarodni parlament, čegar zakoni nai bi bili obvezni za vse člane iige narodov. Izdelati zakone, to bi konferenci ne delalo preglavic, ali neka! drugega le. Prisiliti države, da Jih izpolniuieJo. Angleški vladni zastopnik Barnes Je na konfrenci po-vdarial. tla se mora Dri tem računati v prvi vrsti na vpliv iavnega mnenja, ki bo prisililo vlado, da se pokori zaključkom mednarodne zakonodaje. Indija. Egipt in Irci bt mogoče opravičeno ugovarjali, da se ravno Angleži ne oziralo veliko na »davno umenie«. Sicer Je na to Ic mnenje m-edinca. V ustroju mednarodne delavske zakonodaie. kakor ie koncipirana na podstavi določil mirovne pogodbe, ie določena za presojo slučaiev nepo služnosti ene ali druge države na • prani mednarodnim zakonom konference posebna preiskovalna kom! sija. Ta komisija ima nalogo sporne slučaje temeljito preiskati in. če smatra za umestno, predložiti iih stalnemu mednarodnem« razsodišč«, naj-višji inštanci. čiic razsodbe so brez priziva, lil kako. s kakimi sredstvi nai razsodišče doseže, da se fzvrše njegove razsodbe? S sankcijami gospodarskega značaia Droti nepokorni državi v tem smislu, da Ji vse ostale države prizadenek) gospodarsko škodo, ako vztraia pri svojem stališču. Na svetu le v teoriji marsikaj mogoče. kar se izkaže v praksi za neizvedljivo. Dandanes so medsebojni gospodarski odnošaii komplicirani, da si Je težko nredstavitl. 'Kako bo propisani aparat poslovat. Sicer pa počakajmo. Delavstvo stori najpametneje, če se kar najtesneje oklene svojih poli tičnlh in gospodarskih organizacij, pa bo prav lahko našlo not. ki vodi do uresničenja njegovih zahtev. _______________________________ P. Izirševaln! cd^cr stranke izda kakor vsako leto tudi letos „MaJsk! spl*“. Izide pravočasno v večji nakladi in bo po vsebine zelo raznovrsten. Poleg drugega bo obsegal tudi prispevke našega sodruga ETBLNA KRISTANA. Organizacije pozivamo, da že sedaj naročijo spis, da se bo mogla določiti naklada m. bo mogoče ozirati se nn vsa naročila. Naroča se pri upravi „ Nap reja G. Dr. Draža Pav?ovic. V soboto 3. aprila je nenadoma v Beki rad u preminil v 53. letu svoje starosti g. dr. Dragobnb Pavlovič, predsednik začasnega predstavništva SHS in vseučiližki profesor. Dr. Dragoljub Pavlovič je bil rojen due 16. julija 1867 v knjaževeu v timočkem okraJu. k?er ie ln! njegov oče Miiiia sodnik ie uu.dsKa solo In nižjo gimnazijo je absolviral v Za-ječaru, višjo gimnazijo pa v Nišu. Nato ie študiral na zgodovinskem modroslovnem oddelku filozofske fakultete v Belgradu. Leta J8S8. je postal predavatelj na za-ec,^T. * 8l-trombi. Ko je naredil leta 1891 profesorski izpit, je nadaljeval svoje študije na Dunaju, v Ereiburgu in Thtiblngnu. Leta 1896 je bil promoviran za doktorja ln leta 1897 je postal Izredni profesor na vseučilišču, 27. februaria leta 1905. oa redni vse-učiliški profesor. Izdal je mnogo znanstvenih del. Dne 13. marca 1919 je bil soglasno Izvoljen za_ predsednika narodnega predstavništva. PAŠIČ O ZUNANJEM POLOŽAJU. LDU. Belgrad. 3. »Beograjski Dnevnik* piše: V predsedništvu ministrskega sveta se ie vršila ministrska seia. Na tei seji Je predsednik naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu, g. Nikola Pašič. podal ob-JMn eksihoze o (»lofcupnem m Sem znnanlem položaju, zlasti o Jadranskem vprašani«. G. Pašič le podrobno poročal o celotnem poteku poga-fan! in o vseh zaprekah, ki nam Jih stavilo zavezniki, da bi se Jadransko vprašanje ne rešilo pravilno In pravično. Doznavamo. da se Je poleg vprašanja zunanje politike prelresa-valo na tei seli tudi vprašatile notra-nie politike. Vlada bo poizkušala v parlamentu, odnosno z opozicijo nadaljevati pogajanja za morebiten sporazum eiede sestave širše koalicijske vlade, ki bi v parlamentu izdelala volilni zakoa ter rešila najnujnejša vprašanja, nakar bi potem izvršila volitve. PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Belgrad. 2. »Tribuna« poroča : Ko se parlament po velikonoč ■ nih počitnicah sestane, bi ime! rešiti tri važna vprašanja, in sicer: 1. pro-računske dvanajstine: 2. volilni za koo m 3. zakon na vojne dobičke. Ta vprašanja se moralo rešiti v svrho pomirienia vseh patriJotskih elementov v državi brez odlašanja. Črnogorci za skader. LDU. Belgrad. 3. »Tribuna« poroča. da se ie v Cetinju vršilo zborovanje. na katerem so po več govorih sprejeli resolucijo, v kateri se Črnogorci snominiaio na srbske žrtge za Skader ter zahtevajo, da se Skader z okolico združi z našim kraljestvom. SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI, LDU. Berlin. 3. (DunKU.) »Lokal-anzeiger« iaviia iz Lugana: V državnih Podjedih vlada popolna splošna stavka. Skupno stavka okcli 77 00« delavcev. Zveze italijanskih davčnih uradnikov vseh kategorij so stavile, vladi ultimat do 5. aorila. Delavci vseh italiianskih papirnic so včeraj prenehali z delom. Niih število znaša 35.000. PotiedeNki nemiri se množe. MIROVNA KONFERENCA NA MADŽARSKI PROTEST. I.DU. Belgrad. 3. Presbiro poroča te Pariza: Konferenca poslanikov ie končala proučavanJe ugovorov madžarske delegaciie pri razpravah o mirovni pogodbi. Treba ie še določili besedilo spremneg pisma, ki bo priloženo definitivnemu načrtu pogodbe. Pogodba v svoii celoti oe bo znatno različna od načrta, ki »e bi! prvotno predložen madžarski delegaciji. V glavnih potezah vsebuje ista teritoriialna določila, izgleda. da so izDremembe izvršene glede gotovih vasi in mest na določeni demarkacijski črti. Malo verietno Je. da bo definitivni načrt mirovne pogodbe predložen madžarski mirovni delegaciji pred sestankom šefov treh za vezniških sil v San Remu. Prvi usai v Franclji. LDU. Pariz. 2. (DuaKU.) Izvrševalo! odbor francoskih sociialistov Je včeraj s&leoal o demonstracijah, ki iih namerava prirediti 1. maja. Večinski sociialfsti- so predlagali, na’, delo 24 ur popolnoma stoli, ekstremisti pa so glasovali za neomejena splošno stavko. Po dališi debati Je bil sprejet predlog večinskih sociialistov. Sprememba v angleškem mluistr-strstvo. LDU. London. 2. (CTU.\Dosedanji minister za pokojnine. Evans, je posta! uaniesto odstopivšega ministra Baraesa minister brez portfelja. Mac Piersou pa Je lil imenovan ministrom za penziic. iiamal Greens-hut r>a državnim tajnikom za Irsko. PREDLOG RUSI JE ZA MIR. LDU. Belgrad. 3. Presbiro poroča iz New Yorka: Ameriški radio ob- iaviia maksimalno ponudbo miru. ki io le ruski radio naslovil na vse na rode. Glavne točke te uomidbe so. Priznanje ruskega sovjetskega teži-ma, sovjetska Rušila ea se obvezuje, da se ne bo vmešavala v notr. razmere drugih dežel, medtem ko zahteva. da se tudi druee države ne vmešavajo v nlene. Nadaljnia vsebina ruske mirovne pogodbe ie vzpostavitev gospodarskih odnošaiev.razpustitev rdeče voiske. ko bo mir zagotovljen. ter prizuaule dolgov stare ruske vlade. Novice. — Rekvizlcifa mesnic v Belgradu. Potrlen le sklep belgrajskega mestnega odbora, s katerim se rekvi riraio mesarjem njihove mesnice, na katerih bo beicrraiska občina v lastni režiji prodaiala meso. — Občinski odbor betgraiskl je ustanovil štiri zavetišča za siromašno deco, ki ostala čez dan brez nadzorstva. ksx motatostarUJin* (ter io. V ta namen so določena potrebna! poslonia in osobie. — Konec tiskarske stavke v Spfl< tu. Dne 1. aprila zvečer so se ponovno poealall lastniki tiskaren to tiskarski delavci v Splitu ter se ie dosegel sporazum. Dne 2. t. m. se je zopet pričelo z delom — Za velikega župana v Banatu iti Velikem Bečkereku Je imenovan odvetnik dr. Emil Gavrilo, — Aretacija. Iz Ložnice poročajo, da so v tamošnie sodišče pripellall stražniki bivšega avstro-ogrskega polkovnika Kokotoviča, doma iz Vi-rovitice na Hrvatskem. Kokotovič le obtožen, da le nri prvem avstrijskem unadu bil glavni organizator klanla in pustošenja v iožniškem okraju. Dolgotrajna preiskava v Ložnici In v Zagrebu ie potrdila obtožbe naper-lene proti Kokotoviču. — Koliko lokomotiv in vagonov ima češkoslovaška pove naslednja poročilo »Slov. Politike«: ima 3500 lokomotiv. 8500 osebnih in 65.000 tovornih vozov. Potrebovala bi pa nujno 4500 lokomotiv in 140.000 vm-gonov. — Nov dnevnik v Pragi sta začela izdaiati pod naslovom »Slavta« Fr. Modraček iu Jos. Hudec. Pri njiiu listih «28. Rijeu« in pa »Socialisttckč Lis tv« se nič ne izpremeni. — Sinfajnovskl napad, Listi poročajo iz škotske, da so v neki vasi grofife Corrv sinfanovci napadli policijsko postalo. Policisti so nanje streljali ter metali ročne bombe. Po triurnem srditem boju so vrgli napadalce nazai. — Vse turški kongres, »New Yo?k Courant« lavlia iz Carigrada: Dne 15. aprila se bo vršit v Carigrada vseturški kongres, ki ^f ea bodo udeležili zastopniki Indiie. Egipta in vse Turčije. Kongres se bo bavil i vprašanjem, turške mirovne pogodbe. Piedsedoval mu bo vodia turških na-cilonalistov Mustafa Kernal. — Ameriški major Schrbder. k! le bil preie v avstrijski letalski službi, ie dosegel višinski rekord 11.000 m. — Safir za 1.250.000 kron v zlat«. Iz Boiribavia poročajo, da te našel V mestu Mogoki v Birmi (Indiia) nek domačin safir dolg 8 col ln težek nad 5 liber. Vrdnost tega drr.cuHa sc coni na 35 do 50 tisoč angleških liber (875.000—1.250.000 kron v zlatu). — Otrok z dvema elavanta. V občini Rio Secrtmdo v Braziliji se Je rodite nek! materi dete z dvema elava_-ma. Ena ie normalna, druga ima oko sredi čela. Zdravniki imaio. da ohranite otroka ori živlieniu. — III. kongres Esperantistov se i° vršil letošnjo Veliko noč v Avstraliji v Svdneiu. Vabilo ie prejelo tudi Del. esp. združenje v Plzniu. — Elektrika na sodiščih. Dr. A. D, Walier z vseučilišča v Londonu, ie napravit električen aparat, s čigar pomočjo ie mogoče zločinca, ki tali zločin, prepričati, da ne govori resnice. \Valler ie navede! praktičea primer: Zločinec tali. da le bil v kritičnem času na mestu zločina. Na to pričvrstijo k njegovi glavi električen tok aparata ter mu kažeSo v pogled razne fotografije. Svetlobna točka na lestvici Je stalno na miru. Toliko pa. da se mu r.okaže fotografija mesta. kier ie obdolženec izvršil zločin, nastane v niem prirojena duševna ganitev (dasi ie sodnik še ne opazil in svetlobni žarek se začne vidno tresti. Ta iznajdba bi pomenila pri sodnih pred ek, obravnavah epohalen na- vesti* Prepoved izvoza žlvkL Pred dobrim tednom Ic »Slovenec« na uvodnem mestu, z debetom črkami oznanil svetu, da ie g. deželni-predsednik dr. Breic prepovedal vsak izvoz živil v inozemstvo. Mislili smo, no hvala bogu. sedal bo živeža dovoli, stradali ue bomo več-Toda položal se ni hotel in ni hotel izbolišati. Čudili smo se neznansko, ker se nam račun ni uienial. Zato smo se informirali na pristojnih mestih. kal bi bilo temu vzrok, ln čujte’ ZvedeK smo. da Je e. dr. Brek: svofo prepoved že čez neka! dni preklical, Tega »Slovenec* ni poročal ne na prvem ne na zadniem mestu. Prosimo toraj za pojasnilo v tej zagonetni zadevi. , Za ljudski deanr. Sedanja vlada v Belgradu Jo spoznata za potrebno, da nakup! neke vrste paplria za svole urade. Dobro, papir ie za oisanie potreben, čeprav, pišejo v belgraiskih ministrstvih zelo neradi ln še kadar pBek>. pi&io lo nepotrebne zgodbe. Vlada ie tora) rabila oapir. Lahko bi ga kupita precej ceno v Nemški Avstriji. Pisali bi lahko na Dunai pismo, nai se Jim po-fillelOL olertL DobHl bi ponudb c«* [kupe In Nemški Avstrijci bi biii veseli, da so napravili kupčijo. Toda ne. Priliko le treba izkoristiti. Sestavili 80 uradniško komisijo, da gre v Pa-Hz in tamkaj nakani potrebni papir. Določili so. da nai se ga kupi za naj-/- več 20.000 dinarjev. Komisija se je odpeljala v daljni Pariz in je po večtedenskem bivaniu tamkai tudi res-u;cno kupila za 20.000 dinarjev pa-oiria. Ko se je ta slavna komisiia vrnila domov, ie predložila račun o svolih potnih stroških. Ta račun Je znašal samo 40.000 dinarjev. — Ta-«o se gospodari z ljudskim imetjem. Berite »Slovenca« in »Večerni Lisk in videli boste, da ie sedania vlada v BaJvečio srečo vsega naroda. Proti invalidom. Prejšnja vlada je sklenila storiti Vsaj nekai malega za volne invalide, ulih vdove in sitote. Izdala ie neko uredbo o Invalidih in dovolila v svr-ho njene izvršitve 125 milijonov Kron. Sedaina vlada ie to uredbo kn sira a in od že dovoljenih kreditov' crUila vse, lažen drobtinice 4 milijonov kron. Invalidi v Belsrrad.. imeli radi tega buren shod "'na Vate legovo^Till Dro-tiIvIadJ-*Na shodu stvnl £ tudi načelnik v ministr- 7p!n L?.'-rx ■' sc ?e 0 v5adl izrazil zelo kritično m podal svojo ostavko. ja; invalide in sirote nič. za cenejšo p enrano nič. za delavstvo nič — za ®ga ie ta vlada? Povej ti. oi slavni »Slovenec« in lažnjivi »Večerni # Odvetniški zbornici za Slovenijo. Med naivečie reveže prišteva Ijud-s^o tiste gospode. katerim pravijo odvetniki. Njih naloga ic. čuvati v oiihovih pravicah ogrožene Hudi. to-bednim, nesrečnim, ponižanim iti ^zzalienim pomagati do njihovih nivjVlT-~ Da Povirno tudi izkorišča-0 opozarjamo slavno odvetniško zbornico na nekega njihovega c»ana. izvrstno situiranega starejšega advokata, ki olačuie v teh časih. »Ko se cedi med in mleko do cestah*, mesečno 150 K reci. niši in beri sto-inpetdeset kron! Bore punčč. ki si služi svoi trdi kruh kot »pisarniška moč<. z neprestanim tekanjem do uli-. cah. zapravi na čevljih več. kot zasluži. ne glede na to. da ta paša pre-miče nastavljene uradne ure po po-Babnosti, iih pričenja na večer, če sc SifSlJi''*konC* v uoč'!- 00 ^evu pa Rom dekleta na cesto. Ce to ni škan- uai potem ne vemo. kai ie Škandal, m ce to m umazanost, potem Dač nt i0, „ ai* se v odvetniških krogilt smatra še za »schiibig«! Povemo pa jl,di. da se ne bomo pomišliali uiti trenutka več z imenom tega gentel-taana prili na dan. če zbornica takoj ne ra z k šel a tega kuna gnoja, in ne Raoravi potrebnega redu1 Demobilizacija. Regent ic podpisal ukaz. s katerim demobilizira tudi o»i del vojske, ki še ni demobiliziran. Zamenjajte stokronske bankovce. 'Jlasom odloka finančnega ministr-va ?c} 2~- marca t. L. št. 19 066 mora pri državnih blagajnah prenehati Dreiemanie kronskih novčauic. katere Se niso odtegniene iz prometa, pet dm prea rokom, določenim za izme-niavo odgovarjajočih novčanic. ~ Vsled tega preneha Dreiemanie kron-S*ih novcamc po 100 kron ort držav- - dftais.ižss 501?ar '• '• Določitev doiiodninsbesa davka io davka na volne dobičke. Presbiro »oroča uradno: Finančno ministrovo je odredilo, da se takoj dovrše dela za določitev dohodninskega davka in davka na voine dobičke v nivatski. Slavoniji, Bosni. Hercegovini. Dalmaciji. Slovenili in Istri, in 'dnvJc™ Vv leta' za katera bila JS ^Sem de}egatom finančnega ministrstva ie naročeno, uaf pod- ZnZ~'° VSe DOtrebtle korake da se ffidna 7viSStaIi ?avki< kak°r tudi SJScS VdaesedSi!čke- ,h,totako »e-vplačilo vseh o?tai?h določitev ifl davkov v področlih Dosam^08-^^1 lasti izvršiti brezpogojno v lakonfc predpisanih rokih, v primeru, potrebe tudi eksekutivnim Dotom. Za srbske medfdnee v Londonu. Presbiro poroča iz Londona: Dne 1. aprila se ie sestavil odbor za zbira-nfe potrebnega denarla v svrho zdr-gwmja. dveh fondov na medicinski ««ulteti v Londonu, in sicer v ko- vni* diiakom. Vsak fond ,ZUaša 4000 funtov šterJingov Na filozofski fakulteti vseučilišča v uelgradu ie imenovan za docenta Primeriaiočetra jezikoslovja in ev-fopskega iezika dr. Heurik Barik. k.. ,7, zločincem za okuoaclje Sr- bije. Ministrstvo za notranfe stvari !Ifi naročilo vsem svojim organom, na! najenergičnele vodijo preiskave proti onim osebam, ki so _za Oknoačile zagrešili kake zločine v Srbiji. Istočasno ie bito naročeno vsem predstojnikom sodišč, nai čimprej predlože dokaze o njihovi krivdi. Proti hajdukom. Na podlagi zakona o zatiranju hajdukov (razbojnikov). 5e ministrstvo za notranje stvari pohvalo vse hajduke v srbskih pokrajinah. nai se udaio. ker bodo v nasprotnem primeru ustreljeni. Vsakdo, ki ovadi razbojnike, dobi nagrade*. Francoska eJavna konferenca dela za prvi tnal. Presbiro poroča iz Pari za: Glavna konferenca dela ie sklenila za 1. mal generalno stavko, ki bo trajala 24 ur. Zdi se. da bo tudi v drugih deželfth došlo do podobnih manifestacij. Bolniki zdravilišča Golnik nam pošiliaio protest proti streljanju koristnih ptičic po Sadovnikih. Tam je nekai mladih liudi na počitnicah, ki ne najdejo druge zabave, kakor da se zabavajp s streliamem ptičic v veliko nevoilo občinstva in posestnikov. Ne pomaga d a ne svarilo oskrbnika in ne posestnikov. In vendar bi ti mladi ljudje imeli lahko toliko razuma, da flobertova puška ni igrača, s katero nai se dela škoda. Šoštanj. Smrt ie zatisnila trudne oči posestniku in klobučarju sodrugu Ivanu Smigovcu, ki ie v marljivem delu v času svojega 20lct. bivanja v Šoštanju dvignil svoio obrt, se trudil zlasti v zadnlem času kljub težki dolgoletni bolezni kot nstrrnovnik in načelnik novoosnovane klobučarskc zadruge. Poleg tega pa ie sodeloval z njem« lastno vestnostjo in Dridnostio v sosvetu, pri Obrtnem hranilnem in posojilnem društvu itd. Bil ie vse svois življenje veren pristaš naše stranke, za katero se ie povsod trudil in pošteno boieval z nasprotniki. V srcih sodrugov ostane blag spomin pokojniku, preostalim pa izrekamo iskreno sožaljel V Špiiie dohaja dausnadan na stotine Amerikancev. Naravno ie. da imajo precej težkih vsot dolarjev. katere nrav pridno kaonielo eotovi on-dotni šnekulantie do nezaslišano nizki valuti Opozarjamo merodajne oblasti, da napravilo konec tema škandaloznemu izrabljanju naših dc-lavcev. Zve/a poštnih organizacij naznanja na mnoga vprašanja o decem-berskih 120% draginiskih dokladah poštnim odpravnikom in vsem enakim službenem, ki iih še niso oreieli. da ie »Zveza« storila povsem svoio dolžnost in da ne bo odnehala mej, da se ta krivica poravna. Predsednik »Zvezec bo osebno interveniral pri ministrstvu v Belgradu in bomo o uspehu tako! poročali. OblačHntca za Slovenijo v Ljubljani oddaia od 1. aprila 1920 naprej manufak turno blago samo croti takojšnjemu plačilu. To velja tudi za iavne nameščence. Potrjena razsodba. Odsk za prehrano ie potrdil v bistvu razsodbo centralnega verižniškega urada zoper veleverižnike z moko. Vitka Mejača, uradnika »Impexa«. Pavla E r z i n a in Ivana ^ r e č k a, uradnika »Žitnega zavoda«.Zmamsai jim le samo zaDorno kazen. 1 roti iv. Vremcu se postopanje se naaanuic. Športov nikoi«. Uredništvo >-Sporiške Revije- v Zagrebu. Djordiičeva uJ. 24J1I se obrača do vseh športov-nikov v Jugoslaviji, da mu v spisih In člankih Javijo, kako stališče naj ju* goslov. športovnilci zavzamejo na-pram vnrašnniu. ki le nastalo med dosedanjimi člani mednarodnih športnih organizacij in v olimpijskem mednarodnem odboru, ali nai se slepo poklonilo angleški športni hegemoniji ali oa nai slede interesom svolih faktičnih narodnih športnih razmer. Najboljše razprave o tem se priobčilo v Reviji. Otvoritev telefonske centrale pri poštnem urada Fram. Pri poštnem uradu Fram se le otvorila dne 18. marca 1.1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in med krajevni telefonski piomet. Tedenski Izkaz o zdravstvenem slanlu mestne občine ljubljanske. Novorojencev 35. (1 mrtvorojenec), umrlo 33 oseb med njimi za jetiko 2, vsled mrtvonda 3, vsled nezgode 1. za pljučnico 8, za različnimi boleznimi 19. Za infekcijoztiimi osebami so oboleli in sicer: za Škrlatico!, za grižo 1. za vratieo 2. za gripo 4. Zanimiv boljševiški proces. Zaslišanje Obtoženega Čopiča. V sredo se le nadaljevala pred zagrebškim vojnim sodiščem razprava proti Diamanfenstefnn in tovarJSf z za- slišavanlem obtoženega Čopiča. M, Čopič je izjavil na vprašanje, če le pred preiskovalnim sodnikom vse priznal, kar je vedel: »Vse sem priznal. v kar sm bil prlsilien.« On Zanika.. da bi bil član bolišviške organizacije in da bi propagiral boljševi-ško ideio. Kot volak ie bil usiužben v bolnici usmiljenih sester, kjer je tudi stanoval. V tel sobi ie tudi sprejel v prenočišče Viljema Walterja, Todoroviča. Diamantensteina. ki so bili v tej sobi tudi aretirani. Z vsemi temi se je spoznal v kavarni m po gostilnah. Kopčinoviča pozna od preie. a ne ve. če pozna on Diamantensteina. S Miliušem se le seznanil po svoiem bratu, a se ni z njim nikdar razgovarjal o boljševizmu. Letakov ni uikdar razširial v bolnici, kar trdi Diamantensteiu. Enkrat ga ie poslal D. k nekemu Zabukošeku. da prinese en zavoj. Ta zavoi te prinesel in ko ga ie D. odprl, ie videl da so v njem letaki. D. mu le da! en letak. koiega pa ie sežgal. Polovico letakov ie spravil D. pri niem v posteljo. kier so bili tudi ob preiskavi izsledeni. Te Hudi je sprejel pod streho iz usmiljenja, ker niso imeli stanovanja. Na sodnikovo vprašanje, zakaj so se ti liudie zanimali, ie Čopič odvrnil: »Zanimali so se za gledišče. kino. kavarno in gostilno. Di-amautenstein ir, Walter sta bila zmi-rom piiana ko svinie.e Od Diamantensteina le prejel okoiu 300—400 K za prenočišče, Di-amantenstein dolži Čopiča, da ic enkrat po naročilu Avgusta Cesar-ca šel v Ljubliano, da odvzame odposlancu grofa Bobrinskeaa neke spise, za kar imi ie dal Cesareč 300 kron. Čopič to zanika ter pravi, da ie Diamanienstein to zalo iziavil. ker ie niemu v nrid. Diamantenstein mu ie enkrat, ko le bil dobro razpoložen, rekel: »Qlel. tako ie treba živeti. Sedal sem pomolzel eno kravo, a hitri bom Pribičeviča Če boš pameten, moreš tudi tl zaslužiti.« O vsem tem ni imel on niti Doima. Pravi, da ga hoče D. uničiti. — Razprava se je nato nadaljevala v četrtek donoldne. ENO LETO V NAPODNFM PREDSTAVNIŠTVU. Govori in interpelacije sodruga Antona Kristana. — V založbi »Na-preja« izidelo v kratkem v posebni brošuri govori in interuelaciie sodr. Antona Kristana. Potrebno ve..-da se ti govori čimboli razširilo med slovenski nrolttarilat. med katerim se zadnie čase trosi toliko neresnic in zmpt. Naročila sprejema strankino tainištvo v Ljubliani. Selcnburgova ulica 6. II. nadstropie. Kul hira. »Glasbena Matica«. V pondeljek 12. t. m. ob 8. uri zvečer priredita koncertna pevka ga. Pavla Lovše-tova in koncertna pianistinja ga, Dana Golia-Koblerjeva v Unionovi dvorani koncert. Vspored vsebuje v pevskem delu doslej v Ljubljani še neizvajane pesmi skladateljev Kogoja. Lalovca. Škerjanca. Chamina-de in Donizettija. Klavirski del pa obsega par najmodernejših Debus-syjevih točk in najtežja Chopinnova In Bach-Lisztova dela. — Vstopnice od danes dalie v trafiki v Prešernovi ulici. ' k. POGREB DR. DRAŽE PAVLOVIČA. Belgrad, 5. aprila Pogreb predsednika narodnega Predstavništva se je vršil danes popoldne. Z vsemi častmi in na državno stroške. Prvotno na nedeljo določena pogrebna svečanost je bila prestavljena na danes, ker so čakali prihoda oddaljenejših pokojnikovih sorodnikov. Poslovilni govor v imenu akademije znanost? je imel g. Jovan Zujevič. ZAKLJUČENJE ITALIJANSKE ZBORNICE — NITTI DOSEGEL ZAUPNICO S 155 GLASOVI. Trst. 4. (Izvirno). Po večtedenskih viharnih in živahnih debatah o političnem položaju Italije je rimska poslanska zbornica 30. t. m. glasovala za zaupnico rekonstruirani Nittijevi vladi z 250 glasovi proti 195 glasovom, toraj z večino 55 glasov. — Sodrug Lazzari je predlagal vladi nezaupnico, obenem pa ostro kritiziral vladino politiko, katera meji na srednjeveške tendence. Lazzari le ostro grafa} vladino propagando za črnogorskega eks-kraiia Niki to. Omenial ie, da so se koncem decembra lanskega leta v Fomlfl (pokrajina Gaeta) zbirale In oboroževale številne čete Črnogor- cev Iti Turkov za »dinastična podjetja r., ki niso bila priljubljena v narodu. Ob viharnih vzklikih ie Nitti odgodll zbornico do 20. t. m. TAKTIKA KLERIKALIZMA JE POVSOD ENAKA. Trst, 4. (Izvirno.) V rimski poslanski zbornici so se 30. t. m. zaključile velike politične debate, v katere so posegali z vso marljivostjo in temclfitostie italijanski sodrugi, pobiiaioč s stvarnimi argumenti nezmožnost meščanske politike ustvariti v gospodarsko in finančno razdrapani Italiji — nove državne temelje. Vsi socijalistični govorniki pa so tudi ostro nastopili proti klerikalizmu. Značilna ie kritika klerikalne politike, katero ie ožigosal sodrug C. T r e v e s. Besede Trevesove čisto lahko apliciramo tudi na našo VLS. Tudi v Italiii ko v .lugoslaviii se ie organizirata slična ljudska stranka, nazvana »Partito popolare«. Politiko te stranke je sodrug Tre ves označil ua sledeči način: »Zgodovina Ljudske stranke ic označena s.tremi razdobji. Do leta 1904. se le imenovala »k 1 e r i k a I n a«. Po splošni stavki tega leta in vsled duševne reakcije, podpirane po posl. Giolittiiu, se je spremenila v »katoliško«, nastopajoča kot reakcilonarni element Leta 1919.. po končani vojni, si ie pa nadela ime »Ljudska« in si le osvroiila soialistično propagando ter izrabila protivojno mišljenje ljudskih mas. Sedal »Ljudska stranka« drži v šalili večino in vfado s trerni gesli: »d r u ž i n a, š o 1 a in s i n d 1 k a -t i.c — Umevno ie. da ie sodrug Tre-ves žel viharne proteste od strani klerikalcev Niih karakteristika pa se lahko prenese tudi na slovenske klerikalce. Prireditve. Poziv na protestni shod laeosfo« vanske akademske omladlne. ki se bo vršil v sredo, dne 8. t. tn. zvečer ob G. uri pred »Mestnim domom«. Vlada ie odrekla dijaškim kuhinjam vsako oodooro. naši dijaki so obso> ieni v hirame in DroDast. Prosimo di-iaštvo. delavstvo iu ostalo občinstvo. nai nam ?.; mnogoštevilno udeležbo Domaea v pravični borbi. Zadruga zidarskih mojstrov. Mestni magistrat kot obrtna obiasi sklicuje v Ljubljani na podstavi določila § !19a obrtnega reda ustanovuo zborovanje zadruge zidarskih, mojstrov za Slovenijo dne 25. aprila 1920. ob 10. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubliani. —• Dnevni red zborovanja ie: 1. Naznanilo obi tac oblasti glede konstituiranja zadruge. 2. Volitev načelstva. 3. Slučajnosti. K temu zborovanju sg vabi;o zidarski mojstri Iz cele Slovenije. Iz Slovenije. Maribor. Stavka trgovskih in privatnih u a s t ai v 1 j e n c e v.. Dne 27. III. je predložila »Zveza privatlh nastavliencev« po svojem načelniku sodr. Pelikanu In strokovnemu tajniku sodrugu VValisehu svoie zahteve trgovskemu gremiju v Mariboru s prošnjo za odgovor do 30. marca. Trg. grmii na zahteve ni odgovoril, vsled česar so stopili trgovski nastavljena v stavko. Predsednik gremiia. knjigotr-žcc Weixi. ki ie dobro znan kot velik izkoriščevalec svojih uslužbencev . se Je kar naiboli potrudil, da kot samovoljni despot prepreči upravičene zahteve in s sladkim postopanjem izkaže čast tistim, ki so ga postavili na pritisk svoie ab solutistične oblasti ua to mesto. Da se ni bolte njegove dakture. so pokazali uslužbenci s stavko, trgovci pa so prav Jasno pokazali svol resnični odnošaj napram gremiju s tem. da so bili prav izuenadeni, ker grenili o zahtevah ushtžber.cv niti vseh odborovih članova ni obvestil, še mam pa trgovce sploh, ki &o do danes — drugi dan stavke — pokazali v večiem delu smisel za pravice in potrebe svolih delovnih moči. Do dvajset, med temi 7 vilikih tvrdk je do danes brez gremiia podpisalo zahteve svolih uslužbencev. Drugi pa. ki z WeixJ-om na čelu obstojajo v nedostopnosti za vsako zahtevo, skušalo na vse kriplie zlomiti moč stavkuiočih. ki pa bodo ostali trdno pri svoiih zahtevah, ker le boIlšJ težak. neizprosen boi nego pičle drobtinice raz miz raznih dobičkarjev in izkoriščevalcev. Izkoriščevalci so segli po n a i -nižji h sredstvih, ki jih ima kapitalizem na razpolago: množe se odpovedi. obenem se pa grozi, d« bo iz Ljubljane došlo 600 brezposelnih. ki naj bi nadomestili vse stavkulo-.' če. Ne računajo pa pri lem s solidarnostjo proletariiata in menijo, da id dovolj, če nahujskajo tukajšnja meščanske liste in opravičilo svoje ravnanie s pretvezo, da se ne more ^ jo pogovarjati z »Zvezo privatnih' nastavljencev« in strokovno orga« nizacilo. ker pripoznavajo samo odbor trgovskih pomočnikov lu nobene druge zveze. Njih nakana, da si bodo opomogli s tistimi, katere le kapital in korupciia spravila ob’ kruh, da bodo pobllali proletarijat s prcHetarilatom, ic pač predrzno zaupanje v našo potrpežljivost in iint bo prei ko prej prineslo jako neprijetno razočaranje. Šmartno pri Uttt, (Škandal na g r a J š č i n1 Slatna.) Tukajšnji upravitelj graj-ščine Slatna, g. Karl Pušman. zelo mogočno pašuie nad svoiimi uslužbenci. Z šikaniranjem delavstva sf hoče pridobiti venec svoie slave. Pri njegovem delovanju mu sJuži kot pokorni sluga g. Walzak. ki Špijonira iti pohajkuje za delavstvom — ki dela 8 ur na dan in Id — čnjte in strmita -- zasluži za to ob času neznosne draginie 8 K dnevno, tore! 48 kron tedensko 1! Neverjetno aH"resnično in to še ob lastni hraai in stano-vaniu11 Poleg tega pa še Dravi, da so to izborne plače, uc oziraloč sc nase, ko ima poleg mastne ninče. prosto stanovanje in kurjavo, travnik, cele* plast njiv, tako da mu preostala vsega v obilici — uslužbenci in delnv-« stvo pa se naliaia v snlošnem po-> manjkanju. Gorje bi bilo ieseni delavcu. ki bi pobral kako iabolkol Takoj bi bil osumljen tatvine! -— V grai < ščinskih kleteh ie na iabolk segnilo na mernike, klet le bilo menda go« soodariu liubše, da so labolka gnila, kot oa da bi lih prodal delavskim ženam po 5 K za kilo ... Sploh pa la delovanje tega moža vzbudilo med lludstvom splošno osrorčenie radi neprevidnega ravnania z zemlio oskrbnik le imel že čast. slišati par grenkih ua Kamrtt. Lludska zahteva Je. da sc- napravi takol konec paše« vanju tega moža» Jesenice. Kranjska industrijska družba nam z ozirom na dopis iz Jesenic v našem listu z dne 25. marca 1.1. poiasnule, da ni nameravali odreči preskrbovania svolih upoko* iencev s cenejšimi živili Ravnateljstvo fe nasprotno sldenilo takoj po reviziji anroviznčnlh nakaznic, da S3 glede renzlionistov ne izvrše rukake izpremunbe in da bo iste. ako živijo v kraiu ali v bližnji okolici, na enak način podpiralo s cenejšimi živili kakor doslej. O tem sklepu so bili obveščeni takoi tudi delavski zaupniki. Št. Vid ori Stični. Izvleček iz Jevnikarfe* v ega tožbarskega kole« darja za mesec su§ec. Dne 17. sušca, tožba z Erženom (razžalje-nie Jevnikarjeve časti.) Višnjogorskl sodnik svetuie poravnavo. Ako se ta ne posreči. 30. sušca razprava. —< Dne 18. sušca. Jevnikar v Novem-mestu. Pretcpaška zadeva G. — Jevnikar. G. v Višniigori oproščen, v Novemmestu menda tudi. — Kole« dar jeva vsebina ie zanimiva, natančnejši vpogled se dobi pri sodniji v Višniigori. Koliko dni štele ta koledar. ve učiteljstvo, lcl nadomestuje Jevnikarja in šolski otroci. Da se izpopolni vsebina, bomo priobčevali pogovore šolskih otrok. Liubno v Savlniski dolin! (Ihnr* šen shod naše stranke.) V nedeljo, 2S. ra. m. se je vršil pri nas ljudski shod. katerega se le udeležilo okropf 1300 do 1500 Undi. kmetov in delavcev. Na shodu Je poročal sodrug Leskošek iz Celja. Čeravno le bil naš krai pred voino popolnoma v rokah klerikalcev, se danes liudstvo pridno otresa klerikalizma in liberalizma. Dokaz tem«: pristopanje v naša, stranko. Izvajanja sodruga Leskovška ie ljudstvo mirno poslušalo. V svojem dvournem govoru ie govornik ostro žigosal politiko meščanskih* strank pred in med vojno, zlasti pa sedai v Jugoslavil!. ko nas le ta njihova politika spravila že prav na rob propada. Uničiti se hoče še ono, kar imamo in verižniki so nam izvozili žc vsa živila. Ko fe govornik' omenil volitve, so se čuli medklici: Volitve hočemo in soc. dem. poslance! Današuia vlada nima zaupanja ljudstva. Po končanem govoru le liudstvo gpvor živahno odobravalo in ploskalo. To je bil prvi shod soc. dem. atrnnke v gornji Savlniski dolini. Pristopa jte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. bvau 4. S A P H g J, Sto«. TO. Novo S Ravnokar je i^fela zanimiva brošur ica Mi »ofiiis a sol israSai. Spieal Abditus. Cena K 4 —, s poštnino K 4-20. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica* 6-1. Štolnim*. Militi tali JiMET. Času primemo itivo kupujte, čitajte. razširjajte BROŠURE: Temeljna načela socilalne demokracije (Erfurtski program). Spisal Karel Kauiskv. 1. Kdo uiiičitjc oroi/vajanie v malem? Cena 30 vin. III. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država orlhodniostl. Cena 40 vin. ProDa?andni snfsl: Narodno vprašanje ln Slovenci. Cena 10 vin. Vojna ln socllalna demokracija. Cena 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi malnlk 1918. Cena I K. Vuis z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Ceria 40 vin. Zvifanie duhovniških plač. Cna 10 v. Taisiosti španske Inkvlzkile. II.. III. 1» IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krst »v. Vladlmlra. Cena 50 vin. Katoliško svetovno nazlranle hi svobodna znanost. Cena 70 vin. Novo l Strahovi, Cena 30 vbi. Cerkvene pristojbine ali Cena 30 vin. Razprave VII. redneca zbora hmosl. soc. deni. stranke iz I. 1909, Cena 60 vin. Kolllo orhiče družinam vookllcanlh? Cena 20 vin. Razprave X. rednega zbora Jugosl. soc. dein. stranke iz J. 1917. Cena 1 K 50 vin. Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 2i) vin. Majniške razglednice. Serija po ! K. Pripovedni in znanstveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Ltbin Kristan. Cena 50 vin. Dr. Janez Sleivvels In njegova doba, Cena I K. Primož Trubar hi naša reformacija. Ce^a 50 vin Pot k socializmu. Dr. Oto Bauer Cena 2 K. Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K, Demokracija, letnik 1918. nepopoln Naši zapiski Nekaj letmkov neno-nolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teb brošurah so cene vlšie za 30%. Sodrugi. Sodražice! Naročajte zgornie kniižice naravnost ali no dopisnici Dri upravi »Napreia«. Ljub-liana. Frančiškanska uBca štev. 0. I. nadstropje, — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razSirianle zvorai navedenih brošur. Ste preveč občuflifvf za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečima se takoj poiavljajo? Slabost? Oi kako tu nblažulelo bolečine in utruialo telo masaže s Feilerjevhn pravim Elza-fluidora! 6 dvoinatih ali 2 veliki špe ciialm steklenici 36 kron Potrebovali bi odvajajoče, želodec okreočuioče sredstvo? Poslužite se le Fellerievih pravih Elza - krog liic: 6 ŠKatljic 18 kron. Omot in pošt-n;na nosebei. a najceneje. Eugen V. Feller SfuMca donja. Elza trg štev. 358, (Hrvatsko). —F 930 munss 13 i. V smislu § 6B, občinskega reda razglaša podpisani mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine za čas od 1. julija 1818 do 80. junija 1819 in sicer: LJUDI, MltlM ULO ŠD. ( c= ktSBTMIIM 2UIIU J IKEJtlO 2t!tM. «=s=s TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SKCDE 9N VESELIC* LETNE ZAKLJUČKE Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .lak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJI«, BROŠUR ITD. STEREOTIPUA. LITOGRAFIJA. »mnMin Slamnike m.-sui.-im zaklada, obožnega zaklada, zaklada meščanske hnovine mestne pehotne vojašnice, mestne klavnice, mestnega vodovoda. amortizafim ga zaklade mestnega loterijskega posojila, mestne elektrarne. mestne plinarne, 4* mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in zaklada splošnih ustanov. dogotovljeni ter bodo občanom 14 dni, t. J, od 1. do 15. anrila 1920 v pN* štorih mestnega knjigovodstva na vpogled. O morebitih ugovorih razsojal bo občinski svefc Mesini magistrat ljubljanski dne 81. marca 1820. Išče se za takojšnji nastop lesni strokovnjak eventoelno čvrst upokojen gozdni uradnik za nakup lesa. Ponudbe se prod pod: Trboveljska premogokopna druib* oddelek za les, Knafljeva ulica l8> barva v vseh niansah in čisti tovarna JOS. REICH. Premogovnik išče popolnoma izurjen, računovodja a takojšnjim vstopom. Mota biti popolnoma izv» žban samostojen korespoA* dent v slovenskem in nemškem jezik«. Prošnje z najdbo starosti in dosedanjega poslovanja je vposlati upravništvu »Naprej" z označbo: -Računovod.a za premogovn k44. 4« Aiv LjnbOsal nazpanja, da je kar najmoderneje opremljena in da Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke,, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske rgžune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd, v eni ali več barvah od najfinejše do j: najpreprostejše vrste. :: Vse lično tn po zmernih cenah. Kasumoa društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci la obrtniki! Priporočamo Vawi, ta se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 ____________ I Sen n »rt kakor peteršilj, solatna pesa, majaron, cvetlice v najkpši izberi na debel® ln drobno priporni*: SEKS I JtfiRP , IjMljiti, Woltov« ulica Št. Ve. 406 3 E 'tOSIP^UG^i l ubrana ptesKRB in-uCns Rimska e. 18 naznanja, da še vedno MarSia Tičar, = Ljubljana = Seienburaova ulica. Tovarniška zaloga papirja ■ a in razglednic ■ a dela s prir' nim blagoto. Izvršitev tnšna Zmerne cene Zi »a irr.ieia Ida iamfira iw lati. 24 t Odvetnik D-Fridr. Luckmann - ima pisarno ▼ Ljubljani, Gradišče št 4» II. nadst špeutctj koinsomi.NijSrup u,ti(e Selenbmgova ulica it. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim karLnim materijslom. Na debelo: Ljubi gl. kolodvor. Na drobno: Selenhurg. ul. 12. Zmerne cene! retiitrtitre ntmik ; crteiepc zavtio spi tjtma McMirt lUft* vsak delavnik od 8. do 13. ur« »n jih obrestuje po čistih 01 Rentni davek plača društvo »z svojega Obresti se kapitalirirajo polletno Večje in stalne vloge se oh i eslujejo po dogovora. PoJO lle daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ah zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptuiejo po banom obrestni meri. EE Edini, res delavski denarni zavod. = 388 ▼ ^Cebulček, 4)9 Oznanilo. Vsled prisilnega izgona Iz mojih dosedanjih skladišč ln prostorov na Gosposvetski cesti št. 2, v katerih sem Bkozi 36 let vodR svojo veletrgovino, obveščam svoje cenjene trgovske prijatelje, da se joslej nahajajo moje pisarne .J skladišča kakor tudi prostori »Jadrana“ družbe z o. z. v mojih lastnih poslopjih Dunajska cesta 9. Avg. Tomažič dl. I. taiun M). grahora in grah ee dobi najceneje in najbolje v tpiBiSMHOTili-. ljubii*ba Wolfova ulica, št, 12. I Mn. ilttka ttnfuin A.Fuchs, Libkijana, Inženir Selenu ur pova ulica t. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante ; po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur. briljantov itd. Po I pravila in nova dela ge kujejo v iastni delavnici točno in solidno. ■MC n. —. mi—.... Slavnemu občinstvu eq priporoča KAVARNA CENTRAL polog iMiavtjp (l«bll«Jn*9*l mostu Lastnik StAVO HIholU. •«»*«• aaaaaa.aa. ,ru,___________________________ za stavbe in stroje z dveletno, I III • il u IUI19 . prakso pri nekem podjetju za j Spodnja Slika it. 22 stavbo mlinov in turbin, ve8CL,jlw, v češkega in nemškega jezika želi i S^anTe ohK siužbe v Jug<>sia\iji. Pojusni.a ^ daje: »Rudolf Simonikek, trgovec v Hrastnik-u“. 408 Eti & Čevlje obleko 1 perilo 1 svojo delavnico za iz-... oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrelita tn i»erne cene. potne košare, torbice za trg in raznovrstne drobnarije priporoča 414 JAKOB LAH Glavni trg 2, Maribor. Detnilha gtmntai R 30.CCC.OOO. ajpreiema^ vloge na knji- ticc in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju Ljubljanska kreditna banka Telefon štev. 281. ■m Brzojavni naslov: Banka, mm- v Ljubljani. Podružnic; V Spili«, Celqvcu, Trti«, Sarajevu. *•■*“> Mariboru In Borovljah Ter bančna etspezitura v Pt *«• Ruarviii I o n d i okroglo K 90,000.000. Kupuje ia jpn.®«ja v»® vr»i_t vl^dnosmih rjanoen cohiive iii cuvi*i)P]e — vbovrstne hre^iUf. f|.r- jjasai