Leto VIII. T Celju, dne 15. maja 1913. St. 20. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Plačujte naročnino! Zadnji številki smo priložili položnice, seveda vsem odjemalcem lista, ker bi stalo preveč dela, izbrati tiste iz množine naslovov, ki še niso plačali. Naj se torej oni, ki imajo list že plačan, nič ne razburjajo, ampak, si naj položnice hranijo, ali pa — še bolje! — naj jih porabijo za to, da pridobi vsak vsaj enega novega naročnika ter pošlje zanj naročnino. Drugi pa, ki naročnino še dolgujejo, naj takoj store svojo dolžnost. Opozarjamo še enkrat, da bomo koncem mesca maja ustavili list vsem, ki ne bodo imeli plačanega vsaj do 30. ju nija 1.1. Dolžnost nas kliče v Maribor! Več tehtnih vzrokov govori za obilo udeležbo pristašev narodne stranke na shodn, ki je sklican za prihodnjo nedeljo popoldne v Maribor. Predvsem se splošno opaža, da je spodnještajersko nemštvo zadnje mesece zopet z večjo predrznostjo povzelo boj zoper štajersko slovenstvo na vseh poljih in baš 18. t. m. uprizarja / Mariboru hujskajočo prireditev zoper Slovence ter obeta celo velik mani-festacijski shod zoper jugoslovansko idejo med Slovenci. Že to je dovolj povoda, da narodnjaki zborujemo na ogroženi obmejni postojanki, pre-tresemo položaj vsestransko in sklepamo o bodočih naših obrambnih korakih. Naša nujna naloga je vočigled zunanjemu in notranjemu političnemu položaju revidirati najtehtnejše točke našega strankinega programa ali vsaj proučiti sredstva, kako istega uspešno izvršujemo kot Slovenci in kot naprednjaki. Načrtati si moramo način postopanja v varovanje jezikovnih in drugih naših zahtev in pravic nasproti osrednji in nasproti deželni viadi, pa tudi nasproti nemškim napadalnim društvom, ravnotako nasproti klerikalni stranki. Svobodna beseda zaupnikov se naj sliši poleg predavanj, ki so stavljena na dnevni red, trezen premislek bodi pa podlaga sklepom, ki se naj store in služijo narodu kot navodilo za politično delovanje. Ne smejo se slišati samo splošne navdušujoče ali obupavajoče besede, podrobno naj se označijo misli, kako bi se zlasti v Podravju in v Slovenskih goricah naše narodno politično delo poglobilo, kako se utrdila strankina organizacija, ki je tamkaj najbolj šibka, četudi najnujneiše potrebna. Izvrševalni odbor stranke je v sporazumu z zaupniki teh okrajev določil za shod kraj in čas, ki bode omogočil pred vsem obilo udeležbo zgornjih krajev. Potrebna je pa udeležba iz vseh delov deželo, ker se ima sklepati o vprašanjih, ki se tičejo cele stranke in zato pričakujemo z gotovostjo, da bode zastopana cela Spodnja Štajerska iu da bode shod plodonosen za ves naš narod. Na svidenje v Mariboru prihodnjo nedeljo! Za izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko: Dr. Vekoslav Kukovec, predsednik. Konec balkanskih homatij. Predaja Skadra. — Pogajanja za mir. — Zavezniki med seboj. — Bolgarija in Rumunija. Po dolgem času bomo lahko začeli mirno spati. Kriza je pri kraju, navdušenje za vojsko slona z mušico je šlo po vodi, za Albanijo se pa ne briga ni vrag več. Najbolj čudno je zadnje. Še pred tednom dni smo mislili, da pojdejo naše čete delat mir in red v albanske gore, sedaj pa naenkrat vse tiho. O avstrijska diplomacija, Čudna so pota tvoje nesmotrenosti. Črnogorci zapuščajo Skader. Včeraj so ga prevzeli oddelki mednarodnih čet, ki so na ladjah evropskih velesil pred črno goro. Albanija je rešena, slava Albaniji! O predaji Skadra se je izrazil kralj Nikola sledeče; Moral sem se podvreči volji Evrope ter zapustiti Skader. Obnašanje sosedne države napram moji deželi v tej težki krizi je povzročilo težko rano, ki se dolgo ne zaceli. Naša bolest zaradi izgube Skadra, ki je veljal toliko krvi, je neutolažljiva. Doprinesel sem splošnemu miru veliko žrtev, ki bo zelo otežkoMla mirno kulturno delo, ki čaka naš težko izkušeni in globoko užaljeni narod. V Londonu se prično te dni mirovna pogajanja. — Mirovna pogodba obsega sedem točk. Prva točka vpostavlja mirovno stanje med Turčijo in balkanskimi državami. V drugi točki prepušča Turčija vso svojo evropsko posest, zapadno od črte Medija-Enos, izvzemši Albanije, balkanskim državam. Natančno mejo določi posebna komisija. Tretjič: Turčija in balkanske države soglašajo, da določijo meje in upravo Albanije velesile. Četrtič: Turčija odstopi Grški Kreto. Petič: Usoda Egejskih otokov se prepušča odločitvi velesil. Šestič: Turčija in balkanske države soglašajo, da ureui finančna vprašanja med njimi posebna finančna komisija v Parizu. Sedmič: Turčija in balkanski zavezniki sog' >š«jo da se urede vsa trgovska in industrijska vprašanja, kako/ tudi vprašanje izmenjave ujetnikov potom posebnih pogodb, ki se naj po možnosti podpišejo istočasno z uve-ljavljenjem miru. Spori med balkanskimi zavezniki zaradi bodočih mej še niso odstranjeni. Vse kaže, da bodo tudi v tej zadevi končno še morale odločati evropske velesile. Vendar je pa opaziti že precejšnje zbližanje med posameznimi balkanskimi državami. Med Rumunsko in Bolgarsko je — kakor smo že zadnjič poročali! — dosežen sporazum, vsled katerega dobi Rumunska Siiistrijo. Na Ru-munskem je sicer večina državnega zbori proti sporazumu, kakor ga je sprejela vlada, vendar je upati, da bo se vse mirnim potom rešilo. Kakor hitro ho konec balkanskih zgodovinskih dogodkov iu bo vpostavljen mir, se bo začelo tudi pri nas v gospodarskem pogledu marsikaj obračati na bolje. 3z političnega stfcta. Na Češkem še vedno ni prišlo do sprave med Nemci in Čehi, ker Nemci stavijo zahteve, v katere češki narod nikdar ne more privoliti. Ker je vsled večletne nedelavnosti deželnega zbora prišla dežela v silno slab gospodarski položaj, hočejo Nemci zdaj to izkoristiti in so začeli v svojih listih Čehe o3tro napadati, češ, da so oni vsega krivi vsled svoje nepopnstljivosti. Češki listi pa jim mirno odgovarjajo, da Nemci s terorizmom ne bodo od Čehov ničesar izsilili, da Čehi ne bodo odnehali od svojega stališča in bodo v to svrho prenesli tudi največje žrtve. Za cesarskega namestnika v Galiciji je imenovan znani poljski politik pl. Korytowski. Gališki deželni zbor je razpuščen in bodo nove volitve najbrž meseca junija. Beležk*. Bog se nas usmili! Veliki grešniki smo celjski „liberalci". Zadnja „Straža" je pogruntala sledeče: da angleška biblijska družba razširja protestantovsko sveto pismo med ljudi, je krivo naše geslo „po ovinkih"; da se je v Zidanem mostu ustanovila podružnica Sudmarke, smo tudi krivi mi. Vrag vedi, česa vse bomo še počasi liberalci krivi, samo da bodo klerikalni voditelji odvrnili od sebe krivdo narodne lenobe in nedelavnosti. Komodno stališče — pa pošteno ne! V Gradcu so se ob binkoštnih praznikih pretepali med seboj nemški nacijonalni in klerikalni visokošolci. Bilo je baje precej krvavih glav. Nazadnje je moralo vojaštvo napraviti red. Upamo, da bo „Štajerc" poročal o tem dogodku, da proslavi tako zopet na vzgledu nemško »kulturo"1. Gostovanja članov slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani po Štajerskem. Dne 18. in 20. t. m. gostujejo v Mariboru, dne 19. t m. v Ljutomeru, dne 21. t. m. v Slov. Bistrici, dne 22. t. m. v Ptuju, dne 23. t. m. v Št. Jurju ob juž. žel., dne 24. in 25. t. m. v Celju, dne 26. t. m. v Žalcu, dne 28. t. m. v Trbovljah. Nemška nesramnost! Nemški šulferajn razpošilja pisma, s katerimi prosi :za prispevke ob priliki obletnice svoje ustanovitve. Nesramnost pa je, da taka pisma pošilja tudi Slovencem. V teh pismih govori hinavsko o obrambnem delu, dočim [e res, da je 90°/o otrok v šulferaujskiii šolah n. pr. na Sp. Štajerskem slovenskih! Vedno lepše! Razni italjanski listi so te dni poročali, da se namerava v Albaniji v do-glednem času ustanoviti albansko vseučilišče — seveda z avstrijskim in laškim denarjem. In mi mi Slovenci — avstrijski državljani in davkoplačevalci !! — se pretepamo z našo ljubo vlado že desetletja za slovenske ljudske, obrtne, meščanske šole itd., da o slovenskem vseučilišču niti ne govorimo. Pa še naj kdo reče, da ni pametno, če postanemo vsi skupaj Albanci. Živela Albanija! Črna gora bo imela po sklenjenem miru s Turčijo, ko dobi del njenega dozdajnega ozemlja, še skoro enkrat toliko prebivalstva ko doslej, skupno blizu 600.000. Občni zbor Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem se vrši v nedeljo, dne 8. junija 1913 oh 10. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma" v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Govor predsednika dr. L. Brunčka. 2. Splošen pregled o delovanju Z. N. D. v društvenem letu 1912/13 ln bodoče naloge Zveze. Poroča urednik Janko L e š n i č a r. 3. Običajna poročila in volitve. 4. Predavanje prof. dr. Fran Ilešiča iz Ljubljane: »Kulturni stiki med Jugoslovani". — Opoldne skupen obed v restavraciji „Narodni dom" v Celju. Popoldne skupen izlet udeležencev in gostov na Stari grad pri Celju. Zvečer velik koncert Celjskega pevskega društva pod naslovom „dr. Schwabov večer", v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Zopet iznajdba Slovenca. Pred kratkim je iznašel g. Franc Lasbacher od Sv. Jurja ob Ščav-nici pripravo, s katero se prihrani 60—70% gonilne moči (bencina, električne ali vodne sile). Podružnica LJUBLJANSKE BANKE, celje Graška cesta (v hiši Kolenca) obrestuje na hranilne knjižice po JB 31 0| 01 čistih na tekoči račun brez C odpovedi po W na tekoči račun z od- C>| 01 povedjo po w |2 O od dneva vloge do dneva dviga. -mi ' >'i fylfX\ i, i zia&gfl Mfe • '.f i : v.i . . obrestuje Hranilne vloge pofienSI 56 61^1 fffgM ;*■ »i ; s prvim januarjem 1913 od dno NARODNI wlo»e »*di||a po Rentni davek plačuje sama. ::::: »sejj* N. pr. delo, ki ga je opravljal motor z 10 HP, bo lahko opravljal z isto brzino in močjo motor z 2—3 HP. Dalje je tudi izume! železniške prage čisto nove konštrukcije. Isti bodo cenejši in trpež-nejši ko sedanji, kar je velikega pomepapri obstoječi draginji in pomanjkanju lesa. Ako bi se našel kak interesent, da bi omenjene iznajdbe financiral, dobi natančne škice in popise pri iz-najditelju. .; v Umrl je v Maria Eazersdorfa priDunaju dne 8. t. m. veleposestnik gosp. Jakob Pukl po dolgi bolezni v 64. letu starosti. Bil je odločen Slovenec, član raznih dunajskih drnštev ter njih podpiratelj. N. v m. p.! Za bolnišnico usmiljenih bratov v Žalcu. Poroča se nam: Vkljub slabi letini se je ljudstvo Cirkovške župnije na Dravskem polju dosedaj najbolj izkazalo darežljivo. Ugledni možje imenovane župnije so nabrali na nabiralne pole zagotovila 1656 kron za stavbo nameravane bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu v Savinski dolini. Tudi druge župnije, občine in denarni zavodi so nam obljubili sledeče vsote: V župniji Laporje se je nabralo 418 kron, v Stranicah pri Konjicah 249 kron, v vasi Trnovec pri Ptuju 83 kron. Občine so nam obljubile: Loka pri Zidanem mostu 300 K, Sv. Vid nad Valdekom 150 K, Vrhe pri Šlovenj-gradcu 100 K, Tepanje pri Konjicah 100 K, Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 500 K in Posojilnica v Brežicah 200 K, Vsem dobrotnikom omenjenih krajev pa izreka vodstvo prisrčno zahvalo. Drugi posnemajte! Shod zaupnikov narodne stranke se vrši dne 18. maja 1913 ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Narodnega doma" v Mariboru. DNEVNI BED: 1. Poročilo o političnem položaju. (Dr. Vek. Kukovec.) 2. Jugoslovanstvo in štajerski Slovenci. (Dr. , Blanea. Nimam sicer navade, prerekati se s kom v časopisih, vendar hočam v obrambo pojasniti dopis iz Blance v 18. štev. „Slov. Gosp;4* in Vas, gospod urednik, torej prosim, da daste prostora v „Nar. Listu" sledečim vrsticam: Dopisnik me slika občinstvu, kakor da bi tiral celo v šoli politiko, medtem ko vsakdo ve, da tudi zunaj šole ne politikujem. Da bi torej bil šolskim otrokom govoril o obštrukciji slovenskih poslancev in zavlačevanju učiteljskih plač, je izmišljeno, da ne rabim hujšega izraza in je bil dopisnik, ki pa ni na Blanci, napačno ioformiran. Svetujem mu torej, naj piše, če se že res zanima toliko za mojo osebo, vsaj resnico. Če pa sem prepovedal šolskim otrokom citati ne le „Slov. Gospodarja", ampak sploh politične časopise, ki često neopravičeno napadajo vzgojevaice šolskih otrok, pa nisem storil s tem nič napačnega. Zato kratkomalo odgovarjam dopisniku na vprašanje: „Katere časopise naj čita šolska mladina?" — nobenih, ampak le mladinske liste in knjige, ki so pisane nalašč za otroško dušo. Upam, da mi bo pritrdil tudi dopisnik. ,rK; Kakšno mnenje pa je imel doslej dopisnik, ki se. le tuintam vozi s kolesom skozi našo vas, glede mojega prepričanja, me pa bore malo vznemirja. Konečno iskreno želim, da me dopisnik pusti, v prihodnje v miru z enakimi popolnoma neosno-vanimi napadi, ki je obsojajo celo treznejši kmečki sloji in večletni pristaši in naročhiki „Slov. Gospodarja" v tukajšnjem kraju. Iv. Mohorko, nadučiteij. Iz Rajhenbnrga se nam poroča, da so pri volitvi v obrtniško zadrugo za sevniški okraj Slovenci za 4 glase manjšine propadli. To je skrajna malomarnost. Rajhenburžani so se udeležili volitev v polnem številu. Kaj pa Sevničani? O stvari bomo še obširneje pisali, ((listi oN- Celje. Posestvo Forsthof je kupil od gospe Lass pek Kirbiš. — Vsled pomanjkanja udov so razpustili podružnico nemškonacijonalnega rokodelskega pomočniškega društva. Imenovan je za svetnika nadsodišča v Gradcu prvi državni pravdnik v Celju, g. dr. Ema-nuel Bayer, znani prijatelj našega lista in Slovencev sploh. Adijo! T Žalcu se ustanovi mesca junija napredno politično in gospodarsko društvo za Savinjsko dolino. Dosledni bodimo! Po Savinjski dolini se ponuja Slovencem neki slikar Jaka Vengust iz Celja, kateri je pri vsaki volitvi bil prvi, ki je glasoval proti Slovencem v prilog Nemcem. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 15. maja 1913 v gostilni pri Pleterski na Bregu pri Celju. V boju proti jetiki. Samo razmeroma malo je rodovin, ki bi ne bila že na jetiki izgubila kakega svojega člana. Kakor je človešcvo staro, se mora že boriti proti temu zavratnemu sovražniku, ne da bi se bilo doslej posrečilo doseči končno zmago: proti že bolj razviti tuberkolozi ni leka. Vendar pa uspešen boj v posameznem slučaju ni izključen, seveda je treba napraviti naskok, dokler je nasprotnik še slaboten t. j. dokler se bolezen šele razvija. Saj se le prerada sama izda in ako se katar noče umakniti ali kašelj ne prejenjati, je treba največje previdnosti. Ne Čakajmo pa zastonj, da se zlo samo zboljša, nego zatecimo se do pomočka, čigar preiskušena zdravilnost in popolna nestrupenost je dognana. Tak pomoček pa je Sirolin „Roche", ki ga vsak dan odrejajo odlični zdravniki. S tem izdelkom dosledno izvedeno zdravljenje vede vselej do! zaže-ljenega uspeha: Kašelj pojenja, sapa je lažja, duševna potrtost se umakne novemu veselju do življenja. Kdor je zadosti moder in previden, že pri najmanjšem prehlajenju sopil prične z rabo Sirolin „Roche", ki se zaradi dobre slasti uživa prav prijetno. Njegov tek pospešuje, učinek jamči dobro podlago za boljšo prehranitev, ki je ob času bolezni vedno treba pomoči, pa tudi sploh vidno pospešuje splošno počutenje. Poleg dvignenja slasti do jedi in prehranitve, ki je zlasti pri jetičnikih največje važnosti, Sirolin „Roche" že po kratki rabi povzroči dalj trajajočo odpornost, zlasti sopil. Tako Sirolin „Roche' deluje skoro trajno. Kako visoko je vobče ceniti vrednost Sirolina „Roche," se lahko razvidi iz dejstva, da se prodaja že več nego 300 ponaredb, ki jih ponujajo pod enako zvenečimi imeni, katerih sestava pa po kakovosti daleč zaostaja za originalnim izdelkom. Zatoraj kadar kupujete, v lekarni izrecno poudarite Sirolin „Roche", zahtevajte ga in ne dajte si natveziti ničesar drugega. Sirolin „Roche" je po današnji vednosti pripoznanih raziskovalcih najuspešnejše sredstvo proti pljučnim boleznim in jetiki. los i Iz Dobrne nam poročajo: Tukajšnja triraz-redna ljudska šola se navzlic odporu občinskega odbora razširi v štirirazrednico. ■* . ■; i - Kdo so toraj hujskači na Zidanem mostni 160 članov, »ki vsi stanujejo na Zidanem mostu", ima že tamošnja podružnica Sfidmarke, tako pišejo z vso resnobo nemški listi. Kaj pišejo o slovenskem protestnem shodu, je brez pomena. Naj imajo veselje! Nas zanimajo imena nemških hnjs-kačev na Zidanem mostu, zato si poglejmo imena odbornikov Siidmarkine podružnice: načelnik je železniški inženir Henrik Fayr, namestnik obratni vodja Jožef Nlessner, blagajnik knjigovodja Adolf Prelog, njegov namestnik Alfred Petsehnlgg, kolodvorski restavrater, tajnik poštni asistent Jožef Nam ar, odbornika Luschitzky in Jansehnlg, naddelavca; pregledovalca računov sta železniški asistent Adolf Harblcb in poštni ekspedijent Karel Sebmeleer. Kmalu si bomo ta imena še od bližje pogledali! Ta bi bila lepa, da bodo baš uradniki ozir. uslužbenci južne železnice delali zgago v našem slovenskem kraju! T nedeljo zvečer ob 7. url vsi na veliki pomladanski koncert šentjurskega pevskega zbora v Št. Jnrju ob j. 2. pri g. Nendlu. Iz Št Jnrja ob j. ž. Zadnjo nedeljo je kaplan Kavčič udrihal po naprednem časopisju in blebetal o krivovercih. Zmerjal je tudi kmečko ljudstvo kot lakomneže in požrešne pijance, lenuhe in nečistnike. Ne vem, ali je mislil pri tej »božji" besedi sam nase, ka-li? Morda mu je le zdrknila namesto krive prisege kriva vera? Morda se je spomnil lepih, predražestnih dogodkov v raznih kleteh benedičke fare? Morda se je pa spomnil raznih srčkanih zaljubljenih pisemc?! Da, da, kako težko je udušiti slabo vest zaradi lastnih grehov, zato treba včasi izliti svojo jezo nad kmečkim ljudstvom, ki trpi na svetu za te in za druge. Gospod kaplan, vzemi večkrat sveto pismo v roke, morda ti vendar pride končno pravo spoznanje. . >. Poslušalka iz Kranjčic. Sv. Štefan pri Šmarju. Poročil se je dne K. t. m. g. Miha Marčen, bivši tukajšnji gostilničar, s hčerko Bože Medvedšek na Slivnici. Dramlje. Z ozirom na naduto bahanje našega prečastitega Ogrizeka, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju volilne imenike ovrglo, in ker se je spozabil, da je to nesramno laž celo na prižnici glodal, izjavljam, da je c. kr. okrajno glavarstvo z odlokom z dne 18./II. št. 7292 izrečeno razsodilo: »Razglas glaseč se od 30./XII. 1912 do 13./L 1913, pri čemur se je beseda vštevši res črtala, je neznani (?) slog povzročil zmoto, da je župnik Ogrizek dne 13./I. vložil raklamecijski spis, kateri se je pa kot zakasnel zavrnil. Vračaje volilne imenike se županstvu naroča, da iste zopet razgrne i. t. d." Iz tega sledi, da je c. kr. okrajno glavarstvo le zmoto prečastitega Ogrizeka upoštevalo. — Dopisnika »Slov. Gosp." (zakaj se pa ne podpišeš?) pa imenujem javno nesramnega la-žnjivca; no pa saj tudi ni na njem nič drugega poštenega kakor sv. krst! Jarnovič. 200.000 E za nemško polomijo v Laškem trgu namerava dati vlada iz štajerskega zaklada za podpore po ujmah kot posojilo. Država bi prevzela jamstvo za obrestovanje. Seveda, za take ujme, ki jih povzroči brez vestnost in malomarnost, imajo vedno denarja dovolj, ker se pač gre za nemško stvar; če bi pa pol dežele stradalo, pa bi se vladni krogi vedno zvijali, da ni denarja. Iz Vranskega. Pripoveduje se tukaj ta-le dogodbica: 70 letni starček - pijanček Smrkol po dom. Spinel v Brodeh je čutil potrebo izpovedati se svojih grehov našemu fajmoštru. Pri tisti spovedi pa sta se baje zmenila — vkljub temu, da ima Smrkol v velikej revščini živeče sorodnike — da pripade precejšen del dedščine — župniku. Pred svojo smrtjo pa se je Smrkol izpametoval, spomnil na svoje sorodnike, župnijski cerkvi pa je zapustil le par sto krone. Koliko je na tem resnice, ne vemo, toda če se godi gospodu župniku krivica, bo nam že pojasnil. Mi dvomimo, da hoče posnemati prejšnjega kaplana Zamudo, ki je v takih rečeh špecijalist. Mogoče je vse, zdaj bo treba čuke obleči v kroje, da bodo lahko pri procesijah se malo postavili, zato je treba denarja. No pa saj ima naše verno ljudstvo denar, kaj ne?! Trbovlje-Vode. Na binkoštni pondeljek imajo naši rudarji zastarelo šego, da napravijo neko remanje na sv. Planino. Letos so vzeli seboj dve godbi; eno od !soc. demokratov! in eno od paz-niškega in delavskega podpornega društva. Na sv. Planini imajo mašo in po maši veselico. Seveda, ker je pa pot huda in naporna, je tudi žeja hnda, tako da pride večina teh »pobožnih" romarjev popoldan nazaj v Trbovlje že čisto »okroglih". In tako se je zgodilo, da so pozabili godci »Paz-niškega in delavskega" društva, da bi jim pred letom klerikalni člani tega društva kmalu društvo razbili, ker so proti njemu rovali in tudi izstopili iz njega, ker je bilo po njihovem mnenju premalo čukarsko. Da bi pa se malo potolažilo izstopivše nekdanje člane, k' imajo sedaj svoje strokovno društvo, se je godba ustavila v čukarskem domu, kjer je celo popoldne v največje zadoščenje navzočih čukov milo piskala. Trbovci niso začetkoma hoteli verjeti, a izkazala se je žalostna istina. To »Pazniško in delavsko podporno društvo" in njegova godba pod kapelnikom Pavličem nam je bila dosedaj zelo pri srcu, ker smo ga imeli za narodno društvo, a da se člani in njihova godba tako daleč spozabijo in idejo zabavo delat čukom (druga leta so se v Trbovljah ustavili pri našej slovenski materi g. Dimnikovej) tega ne moremo pozabiti. V Trbovljah delajo nekateri ljudje tako slepomišjo politiko, da bi jO pes ne povohal Enkrat je narodnjak, enkrat soc. demokrat in enkrat čuk, kakor jim nanesejo razmere časa in pivska družba. S takimi ljudmi bode treba pomesti pri društvih in jih bode treba javno razkrinkati. — Taki »značaji" ne bodo predsedovali našim društvom, pa naj bodo Janezi ali Jožeti. Društvenik »Pazn. in del. podp. društva". Dramlje. Župniku Ogrizeku bo šlo za nohte, ker je 12. t. m. l) nahrulil po svoji ogrizeni navadi našega trgovca Jarnoviča kar javno v cerkvi na nesramen in hudoben način in 2) ker se je v svoji prefriganosti glede obravnave proti Jarno-viču in njegove oprostitve dne 5. t. m. tako čudno izrazil na prižnici ter hotel svoj dolgi nos na vsak način prikriti, da ga bodo vse štiri priče radi obrekovanja tožile. — Če Ogrizek misli, da to sme za to, ker je v resnici Ogrizek, se pač zelo moti. Splošnost tajnih posvetovanj bomo pa, kakor znajo le lovski psi, a ne jazbeci, na dobro voljo fajmoštra na dan spravili. Toraj, Franček, na svidenje! 3z raznih sMenftib {raje! Viktor Parma, okrajni glavar v Litiji in znani slovenski glasbenik, je imenovan za deželno-vladnega svetnika. Polom Sfidmarklnega naseljevanja Nemeev v Borovljah. Zadnji »Mir" poroča: V torek je zapustil naš trg slikar Hechenblaickner, ki ga je privabil iz Kufsteina tukajšnji naseljevalni odbor. Na vse mogoče načine so ga podpirali, »Sfid-marka" mu je dala B00 kron, nemška »Vorschuss-kassa" mu je poceni dala lepo stanovanje na pošti, a slikar je dobil tako malo naročil, da je sklenil zapustiti nemčurske bratce in se vrniti nazaj med prave Nemce. Tako slabo mu je šlo, da še stanovanja ni mogel plačati; cele mleka ne neki' kmetici, ki mu ga je nosila ha dom. Do* mačini, ohranite zdravo pamet, mogoče potem vendar enkrat tudi nemčurske glave, ki so tako zaljubljene v nemške tujce, sreča pamet in — upajmo, tudiljubezen dO svOjjega rodu! PrnJNene in droge prireditve. Hmeljarsko društvo v Žalen priredi poučne shode po že objavljenem dnevnem redn na sledečih krajih: v nedeljv, dne 18. t. m. predpoldne po sv. opravilu v šoli na Gomllskem, popoldne isti dan ob 3. uri v Šoli pri sv. Martinu na Paki, na praznik, dne 22. t rn. popoldne ob 3. uri v gostilni g. Malgaja v Gotovljah. Hmeljarji pridite 'vsi! »Narodna čitalnica v Gornjem gradu* priredi dne 18. maja v čitalniških prostorih burko v 3 dejanjih: »Cigani". Začetek ob pol 3. uri pop. Na Ptujski gori se vrši dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli veselica z raznimi pevskimi in godbenimi točkami ter veseloigro »Defravdant". Maribor. Glesbeno društvo priredi v soboto 24. majnika t I. v »Narodnem domu" vrtni koncert v prid Ruške koče. Prijatelje naroda in lepe godbe vabi k obilni udeležbi odbor. Dramatično društvo v Mariboru. V nedeljo 18. majnika in v torek 20. majnika gostujejo na našem odru člani ljubljanskega gledališča. Uprizori se v nedeljo 13. majnika velezabavna vesela igra: ^Sladkosti rodbinskega življenja". V torek, dne 20. majnika pa zanimiva dramska novost »Nepoštenosti". Začetek predstave je obakrat točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Vilko Weixel, Zgornja Gosposka ulica. Obenem opozarjamo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v petek 23. majnika ob 8. uri zvečer v Kmetski sobi Narodnega doma in diletantski zabavni večer z jako zanimivim vspo-redom v soboto dne 31. majnika v veliki dvorani. Vabila se bodo razdelila pri predstavah. Maribor. Kakor vsako dnigo leto, priredi se tudi letos velika Ciril-Metodova veselica. Ker obhaja obenem moška podružnica svojo petindvajsetletnih, se pripravljajo vsa narodna društva mariborska, da jo kolikor mogoče slovesno proslavijo. Veselica se vrši v nedeljo 15. junija. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, 1. junija 1.1. veliko »Florjanovo" veselico pod »starodavno lipo" (Španc) v Trbovljah. Čisti donesek namenjen je za motorno briz-galno. Sosedna društva se prosijo, da se ozirajo na to prireditev. Odbor akad. tehn, društva „TrIglav" v Gradcu se je konstituiral za letni tečaj 1913 sledeče: Predsednik: tehn. Božo Srebre, podpredsednik: tehn. Anton Kadunc. tajnik: tehn. Leopold Armič, blagajnik: tehn. Rudolf Sigi, knjižničar: iur. Josip Dolničar, gospodar: tehn. Maks .Dekleva, odb. nam: phil. Pavel Strmšek, revizorja: med. Vilko Marin, med. Fran Kolterer. Slonevsko akademično društvo „Slovenlja" je izvolilo za letni tečaj tale odbor: Predsednik: med. Janez Oražem; podpredsednik: med. Albert Trtnik; tajnik: iur. Lojze Zbačnik; blagajnik: med. Kari Lusrhurzky; knjižničar: iur. Josip Rutar; arhivar: iui. France Gorečan; gospodar: iur. Miha Bezlaj; namestnika: fil. Viktor Gruntar in tehn. : . . , -I ... . —j —**• . France Burnik; pregledniki: med. M. V. Brezovnik, fil. Jože Rus, iur. France Zdolšek. Društvo se je z majem preselilo v VIII. okraj, Langegasse 50/1. — Pismo ientjurskega ježa. Ne vem sicer, kako bi se javnosti najprimernejše [predstavil, da me ne bi preveč preganjali in premalo iskali. Prebrodil sem vse večje leksikone, obrnil vse knjige, ki pišejo o dobrem in gladkem obnašanju, pa z [vsem sem nezadovoljen. Našel sem same lisjake. Zato sem sklenil ravnati se le po svojih skušnjah, gledati na svoje najboljše prijatelje, naše preljube klerikalce, preiskati njihova gnezda širom naše glasovite fare. V zadregi sem še samo, kje se naj nastanim, da dobim pogled v vsak kot, vsako gnezdo. Samo preblizu ne smem biti, sicer me ročno izvohajo. Bojim se pa tudi za lastni nos in fini vonj, ker povsod precej smrdi. Ni to sicer najlepša beseda, pa za šentjursko blato pač najprimernejša. Kam bi sfrčal? Rifnik se mi zdi skoraj preblizu, v Resevni ne dobim stanovanja. Stara »Starkla", sveti ji večna luč, bila je dobra babnea. Prepustila bi mi menda še kakšen skrit kotič, ker sva si bila dobra. Marsikatero okusno jabolko sem dobil od nje, pa ji tudi apotekarsko plačal. In sedaj je ni več, te Starkle, preselila se je na boljši svet, krmilo gospodarstva pa je vzel v svoje spretne roke ta mladi in se oženil. Zatorej ne bo tu nič. Oglasim se rajši na Rifniku pri Jagrovem Jaklnu. Čeravno je tudi on mladi gospodar, z mlado ženko in mlado familijo, pa za prostor so skrbeli neznani bogataši že v daVnih, davnih časih. Sicer niso nikoli sanjali, da bodo tod kedaj Jagrovi in še celo* Jakln gospodarili, pa vendar so postavili velik grad in Jagrovi so dobili razvaline. Sove in čuki so bili dosedaj običajni prebivalci teh razvalin in Jagrovih najboljši sosedje. Živeli so mirno, udobno življenje v najlepši slogi, le tu in tam jih je malo motil kakšen siten starinolovec iz Celja ali Maribora, ki je prišel brskat med zi-dovje za starimi srebrnjaki. A sedaj pridem semkaj jaz, šentjurski jež, da nabiram drobiž — pa ne srebrnjake, opikam one lepe čednosti naših klerikalcev, ki zaslužijo železno krtačo. Z Jakcem sva si že stara prijatelja, čeravno je hud klerikalec. Ker pa tudi meni divjačina zelo diši, sva se tako malo povohala. Ko sva bila še oba samca, preklestila sva skupaj marsikatero hosto. Nazadnje pa sva hodila skupaj tja na lokarski hribček k Andrejčevim. Nama se ni nikdar slabo godilo. Takrat so še bili lokarski kljunači majhni, midva pa velika in močna fanta. Zaprosil sem ga torej sedaj za stanovanje v njegovem gradu in mu potožil svojo nboštvo. Odkazal mi je najvišje mesto, odkoder lahko vse pregledam. Životaril bom, pikal, zbiral in razbijal šentjurski drobiž tam v onem turmu, ki je dal prostora semenu blede breze in zelene smreke. Dobri Jakec mi je prijateljsko nasveto-val ta prostor, češ, tu v senci mlade, nedolžne breze in smreke bodeš najbolj varen. Tukaj, v starodavnem sivem zidovju bode odslej moj novi dom. Preganjal bodem zavistne sove in nevoščljive čuke, krožil po fari, kukal v dolino na svoje ljube prijatelje klerikalce, -blažil", če se bo le dalo, med njimi »sovraštvo . Pa tudi liberalcev se ne bodem ogibal — vsak naj dobi zasluženo plačilo. Ker je moj dom visoko gori, blizu črnih oblakov, moje kosti pa so že trde, naprosil sem Cepelina za zračno ladjo. Gospod Salmič pa mi je obljubil najfinejši „rešpeklin," da potegnem vse bliže, in natančneje pregledam. Samo preblizn mi ne sme vleči, ker že imam čudno dolg in občutljiv nos. Prodal mi ga je Žgank za pet pok-jenih grošev. Strela, da bi vsegane izvohal. Ko bode vse v redu, začnem pikati in drobiti. Na svidenje prihodnjič! LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. I« skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) Našel sem vse njegovo orožje, priprave za basanje patron, nabijake, naboje razne velikosti v lepem redu, kakor je to navada pri »sportsmanih." Puške so bile skrbno osnažene in so visele namazane z oljem na steni. Dve izmed njih sta bili navadne sestave — 12" risanici in dvocevki. Tretja je bila težka, enocevna puška na race. Približno pol tucata starinskih mošnjic za naboje je viselo na steni, nekatere so bile polne nabojev, druge samo do polovice napolnjene. Take priprave so rabili, kakor je vsakemu znano, pri puškah, ki se spredaj nabijajo, t. j. kjer se je najprej vsul vanje smodnik, potem natlačilo, nato naboj in potem zamašek. Ena izmed teh mošnjic je obrnila nase mojo pozornost. Bila je večja od drugih. Snel sem jo s stene, držal sem odprtino nad dlanjo in potem sem stisnil pero, ki izpušča naboje. Na dlan mi je padlo troje svinčenih zrn. Stisnil sem pero vnovič in zopet so padla ven samo tri zrna. Ponavljal sem poskus zopet in zopet in vedno z istim vspehom. Medena tehtnica, ki je bila določena za odmerjenje naboja eno unco težkega, je izpuščala vselej le troje zrn. To je bilo odkritje, zakaj zrna so se vjemala po velikosti iti teži popolnoma s krogijaini, ki so jih našli v možganih nesrečne deklicč. Mnenje, ki je izviralo iz tega, je bilo to, da je morilec nabil svoje orožje iz te nsnjate mošnjice! Toda še nekaj še je dalo s tem pojasniti. Teorija, da so bili strfeli izproženi iz samokresa, je padala; zakaj očitno je bilo, da je bil nsodni naboj izstreljen z enim strelom in iz pnške. Iz tega je sledilo dalje, da se je oseba, ki je naboj izstrelila, dobro spoznala v strelnem orožjn in njega rabi. Skrbela je gotovo tudi za to, da bi strel povzročil kar najslabši pok. Človek, Ki se v orožjn spozna, ve, da mora rabiti najmanjši kvantnm smodnika in za zamašek papir namesto vate, če hoče doseči ta učinek. Strel iz tako nabite puške ni nič bolj glasen, kakor če plosknemo z vzbočenimi dlanmi skupaj. Dokazano je bilo, da so zrna prodrla v glavo le tako daleč, da so povzročila smrt, ergo, naboj je moral biti lahek. Res je, da niso našli na mestu umora takega papirja, kakršen se je rabil po mojem mnenju za oslabljenje poka. Zavoljo tega je bilo koristno — čeprav ne neobhodno potiebno — dokazati, daje zločin izvršil Jeks, človek, ki je izurjen v orožjn, dokazati, da je njegovo žlobudranje, kakor da bi bil slišal tri strele, sama laž, dokazati in pojasniti okolščino, zakaj ni nihče izmed domačih slišal strela, bilo bi koristno, ponovim še enkrat, pokazati, da je bil strel udušen vsled rabe papirnega zamaška. Šel sem naravnost k vrtnim vratom. Postavil sem se tja, kjer je najbrže morilec stal, t. j. dva a»i tri korake od njih; gotovo je naravnost streljal na dekleta, ki je najbrže stalo in se opiralo na plot. Papirni zamaški, kakor tudi drugi, so odleteli v kotu, bolj ali manj ostrem, bodisi na desno, bodisi na levo od strelne črte, kake štiri ali pet korakov od konca puškine cevi, padli so na tla. in morejo ležati sedaj skriti v travi na eni strani vrstne stezice. Začel sem iskati po travi in po kratkem iskanju sem našel najprej eden, potem drug kosec zmečkanega, stlelega in od smodnika začrnelega papirja, ki je bil v travi malo prikrit. Nadzornik Edwardes je prezrl ta važni kos svedočbe. Šel sem v hišo, razprostrl po mizi one kosce papirja; bili so majhni, toda vendar se je dalo s temi kosci dokazati, da so bili iztrgani iz lokalnega časopisa, iz Surreyskih Timesov, na katere je bil gospod Jeks naročen. Mož, ki je strel izprožil, je moral biti gotovo strokovnjak v streljanju. To je bil človek, ki ni želel, da bi drugi strel slišali, in ta vspeh je dosegel s tem, da je vzel polovico smodnika, slab naboj in lahek zamašek. Kdo izmed domačih je bil tak izvedenec v strelnem orožju? Kdo je edini mogel vedeti, da se v sobi za orožje nahajajo tudi svinčena zrna? Gotovo nihče drug kakor Karol Jeks. On je tudi nabil puško s papirjem, ki se je lahko dobil v njegovi hiši. Sedaj sem imel več kot preveč dokazov, da bi lahko opravičeno pristopil k aretaciji morilca Marije Judsonove, toda hotel sem jih dobiti še več. Zato sem se zadovoljil s tem, da sem si preskrbel od bilfordskih uradov zaporni list, katerega sem hotel porabiti v trenutku, ki bi se mi zdel najpripravnejši za to. Jeks je bil poslednji čas nekako nemiren. Ogibal se me je, gotovo me je iifiel na sumu, da sem zločinu na sledi. Začelo me je skrbeti, če ne misli uiti pravici. Brzojavil sem po svoje ljudi, katere sem pustil v Bilfordu, in sem jim ukazal, naj ponoči zastražijo dvorec, in če bi poskusil posestnik ubežati, naj ga primejo. Podnevi bom že sam pazil nanj. Nisem ga spustil z oči, toda čeprav sem ravnal pri tem jako previdno, je Jeks všeeno zasledil, da je zastražen. (Dalje sledi.) Književnost in umetnost. Andrej Černlšev. Zgodovinski roman. Češki spisal Juiius Zeyer, poslovenil Stanko Svetina (»Slovanska knjižnica" snopič 187 —191.) V založbi Goriške tiskarne A. Gabršček. Strani 304. Cena 2 K. „Slovan". Majeva številka tega mesečnika za književnost, umetnost in prosveto, je posvečena jugoslovanski ideji in so v tem smislu pisane črtice Golarja, Pugija, Nazora itd. Na čelu lista je slika Miloševe Vukosave iz Kosovske žaloigre. GospodarsKi pabertf. Hmeljarjem! Pod naslovom »Hmeljarji" priporoča v zadnji št. „N. L." neki hmeljar v zatiranje bolhača, kateri se je — kakor vsako leto — prikazal tudi letos na hmeljski rastlini, škropljenje z mešanico luga in galice. Iz predzadnjega stavka v dotičnem članku, ki se glasi:-»Na 1001 vode bi zadostovalo V/z kg luga in 1 kg galice" — je razvidno, da dotični hmeljar o učinkovanju navedene mešanice sam ni na jasnem. Kakor bolhači pridejo, tako tudi zginejo. Pomisleka vredno je, ako se bolhači prikažejo v jeseni in poškodujejo kobule; pa ža-libog tudi tu ni pomoči. Iz lastne izkušnje priporočam največjo previdnost z vporabo luga — kajti zgodilo se je, da je škropljenje z lugom uničilo liste in trte. Sploh pa dvomim, da bi navedena mešanica uničila bolhače, kajti le ta od-skoči pri najmanjšem potresu in ne čaka na listu, da bi se v tekočini valjal ali utonil. Tudi je era- lica v mešanici nepotrebna, ker ona uniči le rastlinske, ne pa tudi živalske škodljivce. Po mojem nemerodajnem mnenjn je zoper bolhača edino sredstvo in to je: skrbno obdelovanjfe in pravilno gnojenje hmeljske rastline. Čim krepkejša je rastlina, tem manj ji bode škodoval bolhač. Veselilo bi me, ako bi se v tej zadevi še kdo oglasil in nam razodel svoje misli. Razna mnenja in poskusi bistrijo nazore in dovedejo do zažeijenega cilja. Žalec, 11. V. 1913. Peter Skala. Televažno za vse, ki Imajo denar naložen. Ravnokar je izšla brošura — Varnost hranilnih Vlog la časa vojne. V današnjih razburjenih časih se vsakdo boji za svoj denar, ki ga inta naloženega v hranilnici ali v posojilnici, toda po vsej krivici. Denar je v naših denarnih zaVodih tudi za časa vojne popolnoma varen. To nam jasno dokazuje ta brošura. Vsled tega jo naj vsakdo kupi, ki ima denar naložen v kakem denarnem zavodu. Posebno pa priporočamo našim denarnim zavodom, da kupijo po več iztisov te brošure ter jih razdele med svoje vložnike. Ena brošura velja 30 vinarjev, s poštnino 35 vinarjev. Dobiva se po knjigarnah ali pri tiskarni „Sava" v Kranju. Društvo »Vrtnarska šola" je imelo nedavno občni zbor, pri katerem se je sklenilo: l) naj se za toliko časa preneha z izdajanjem društvenega glasila »Prijatelj narave", da se društvo že nekoliko gmotno opomore, in da naj se ga sploh tudi v bodoče izdaja le obstoječim sredstvom primerno; 2) naj se največ truda posveti nabiranju denarja za nakup društvenega vrta, ker bi bil ravno lasten vrt največjega pomena za napredek društva; 3) po možnosti naj se delajo posvetovalni sestanki v različnih krajih; 4) čez tri ali štiri mesece naj se skliče v Ljubljani izvanredni občni zbor. Oskrbovanje živali. Za razne priprave, ki omogočajo skrbno negovanje konj in druge živine, ima svetovnoznana tvdrka Franc Kvvizda v Korneuburgu veliko zalogo. Dobijo se tam živinski praški, restitucijski fluid, razne patentirane varnostne naprave za konjske noge itd. Cenike razpošilja tvrdka gratis in franko. Vsi prijatelji vrtnarstva naj se blagovolijo priglasiti k društvu »Vrtnarška šola" v Kranju, da zamoremo z združenimi močmi delati za razvoj tega lepega in prepotrebnega društva. Kolike važnosti je obstoj društva »Vrtnarska §0la", je žo iz tega razvidno — ker bode društvo vzdrževale vzorne vrtove in posebne postaje ža poizkuše-vanje semen in orodja. Vsak prijatelj vrtnarstva ne fflore sam samo za sebe vzdrževati posebnega strokovnjaka — pač pa bode lahko društvo »Vrtnarska šola" svojim članom v korist vzdrževalo štrokOvho izobraženega Vrtnarja, ako pristopi zadostno število članov. — (Društvena poročila „ Vrtnarske Šole" prinaša list »Prijatelj narave"). Zelenjad za juhe. Tje do početka meseca maja je zelenjadi za juho vedno manj in postaja vedno dražja. V tem slučaju pa gre gospodinji najbolje na roko Maggijeva zabela. Nekaj kapljic te zabele zboljša "in osveži okus slabih juh in medlih omak. Cene male stekleničice je vsakomur mogoče nabaviti za poskus. Paziti pa morate točno na ime »Maggi" in varstveno znamko *zvezdo s križcem". Zakon o Izseljevanju. — Vlada namerava predložiti drž. zboru zakon za izseljence. Besedilo zakona je že ugotovljeno. Po tej postavi mora imeti vsak izseljenec posebno legitimacijo. Kot posvetovalni organ se prideli trgovinskemu mi-nisterstvu poseben izseljeniški svet. Poleg tega se imenujejo v deželah, kjer izseljevanje cvete, posamezni okrajni in ohčinski odbori za izselje vanje. Izseljeniški nrad bo oskrboval izseljencem važne informacije za naseljevanje. Kdor bo nabiral delavce za poljsko in rudarsko delo, bo moral imeti posebno dovoljenje od deželne oblasti za tri leta. Nabiranje delavcev čez mjrje bo pa prepovedano in bo samo v izjemnih slučajih dovoljeno. Posebno stroge so odločbe proti trgovini z dekleti. Kdor odvede kako dekle k izvrševanju cbrti nečistosti v drugi državi, se kaznuje z zaporom od 4 tednov do 3 let. Ako izvrši kdo ta zločin z lažnjivimi pretvezami, se kaznuje z zaporom do 15 let. Kdor pa neomadeževana dekleta k temu pripravi, se kaznuje z zaporom do 10 let in globo do 20.000 K. Račje perje. V mnogih krajih vlada napačno naziranje, da je od rac dobljeno perje manj vredno kot kokošje in se ga enostavno zavrže, kar je zelo napačno. Račje perje je tako fino, da se brez skrbi lahko meša z gosjim in potem uporablja za najfinejšo posteljno opravo. Nekatere gospodinje cenijo bolj belo perje, radi česar ima isto tudi višjo ceno. Spi se pa ravno tako dobro na pisanem, kakor na belem perja. Dokler se perje nabira, naj se shranjuje v vreči, katera naj se obesi na zračni prostor in večkrat pretepe, da se ne nabere prah in da se perja ne lotijo molji. Koliko se je leta 1911 v Avstriji plačalo osebno-dohodninskega davka. Osebno-dohodninski davek je moralo plačati leta 1911 v Avstriji 4,235.701 oseb, 14'9 odstotkov vsega prebivalstva. Dohodki vseh teh oseb so bili proračunani s 5382 milijoni kron, okroglo 400 milijonov več kakor leta 1910. Plačal se je osebno dohodninski davek V znesku 93,200.000 kron in se je za 7,700.000 K povišal. Na Kranjskem se je plačalo 740.000, na _. Bergmann & Co., Oečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-8 Štajerskem 3,970.000, na Koroškem 820.000, v Trstu 2,180.000, v Istri 470.000, na Goriškem 360.000 in v Dal.naciji 450.000 K dohodninskega davka. Kakšna krma je za doječo kobilo najboljšal Oves je v naših razmerah za konje najbolj primerna krma, ker so naši konji nanj najbolj vajeni, ter velja to tudi za doječe kobile, ki imajo po ovsu dovolj mleka dobre sestave, kjer je veliko rudninskih redilnih snovi, ki so žrebetu za dober razvoj potrebne. Izmed vseh žitnih vrst je rž prav najslabše krmilo; ona napenja, povzroči lahko kobili in sesajočemu žrebetu bolezen. Precej ko kobila stori, ji jako dobro de močnata pijača, ki se po angleškem receptu tako-le naredi: 200 g ovsene moke, ki se poprej s toliko mrzle vode pomeša, da se dobi gost močnik, se kuha 5 minut v 41/2 1 vode in se pusti, da se shladi. — Tri ure po zavžitju te pijače naj se napaja s prestano vodo, ki se ji primeša nekoliko moke. Navadno so kobile po porodu zelo žejne, in temu naravnemu nagonu je treba ustreči. Če je voda čista in ne premrzla, naj kobila pije kolikor hoče. Kobilo je treba imeti na gorkem, varovati jo prepiha ter jo je vsaj prve 4 tedne rajši pičlo kakor preveč krmiti. Močno krmljenje je le tedaj umestno, če ima kobila malo mleka. Ječmenova moka, pomešana med pijačo, kuhano laneno seme, korenje in otrobi pospešujejo mlečnost. Novodobno ljudsko preseljevanje. Prav značilni za žalostne razmere, v katerih žive avstrijski delavci, so izkazi avstrijskih delavcev, ki žive v inozemstvu. Pravo ljudsko preseljevanje razkrijejo te številke. Kdor le more, si otrese s čevljev prah »mile" domovine in si poišče v tujih deželah delo. V Nemčiji je 800.000 inozemskih delavcev in od teh je 300.000 rojenih Avstrijcev, med temi tudi 91.000 delavk. Iz neizmerno velike Rusije, ki slovi po vsem svetu vsled političnih in socijalnih krivic, ki jih morajo prenašati ruski delavci, je le 200.000 delavcev v Nemčiji. Naša »draga" Avstrija prekaša torej Rnsijo za lepo število 100.000! Ve Švici je delalo koncem 1. 1911. 5869 delavcev, rojenih v Avstriji, med tem ko jih je bilo deset let prej le 3063. Noben pozna-vatelj avstrijskih lazmer se ne bo čudil temu dejstvu. Neznansko velik puran. Največji puran izmed pettisoč, kar jih je bilo lausko leto prodanih v Londonu za božič, je tehtal 40 liber in osem angleških unč, enako približno 18 kilogramov. Žival je merila črez prsi 32 palcev v obsegu (enako 81 cm in pol), dočim je merila od kljuna do repa pet čevljev in tri palce v obsega, (enako 1 meter 60 cm) brez perja. Puran je bil prodan na trgu Smilhfield po težini, t. j. en šelin in dva pensa za libro, kar je enako našemu denarju eno krono iu 40 vinarjev. Za celega purana se je dobilo približno 60 K. Čilski soliter je strupen. V nekem nemškem strokovnem listu beremo o tem gnojilu nastopne zanimive podatke: »V sosednji vasi — tako piše neki dopisnik — je izpiral neki gospodar na dvorišču vreče, v katerih je bil čilski soliter. Voda je po nekem jarku odtekala. Slučajno so prišle krave do luže in so lizale vodo. Še tisti dan so 4 krave poginile." — Nekdo drugi pravi: Čilski soliter vpliva na živali kakor arze-nik. To se je pokazalo na žalosten način minulo jesen na Nižjem Avstrijskem. Poljedelsko ministerstvo je dalo velik travnik pognojiti s čilskim solitrom z namenom, da bi kmetje videli izreden učinek tega gnojila. Nesreča pa je hotela, da je drugi dan prišla na travnik čreda goveje živine. V trenutku je vsa goved obolela in ni bilo nobene rešitve. Ker so kmetje imeli veliko škodo, katere niso zakrivili sami, so zahtevali od vlade primerne odškodnine, katero bodo gotovo tudi dobili. — Od 15 poročevalcev jih 12 trdi, da je čilski soliter strupen in da je treba ž njim previdno ravnati. — Kajnit je menda strupen za kekoši; brez nevarnosti pa je Tomaževa žlindra. Plevel se zaredi tudi potom gnoja. Na Norveškem so delali poskuse, ali lahko plevelna semena, ki jih živali požrejo, pridejo v gnoju iz živali še v takem stanju nazaj, da se lahko zopet razrastejo. Poskusi so dognali, da se to zgodi, pri nekaterih vrstah plevela se je našlo do 30% takih semen v gnoju. Zato se pa tudi ne sm-i nikdar odpadkov, ki ostanejo pri čiščenju žita, metati na gnojišče. Klaja, ki ostane od mlatve, se naj vedno prekuha, da se plevelne klice zamore. i&ifsstL Menihi morilci. Iz Varšave poročajo: V meniškem samostanu v Jekaterinoslavu so menihi pri velikem pijenčevanju ustrelili opata Ignacija, Zdravniško priporočeno. Če se vsled nezadostne ali pogrešne prehrane ali iz drngih razlogov otroci ne razvijajo dobro, ne zasluži nobeno drugo kiepilno bredstvo večjega zaupanja nego Scottova emulzija ribjega olja, ki se je izborno obnesla v tvorbi in utrjenju kosti in okrepitvi telesa. Njene redilne snovi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvoj tako, da se otroci lahko v kratkem veselo okrog pode. Malčkom diši Scottova emulzija; z veseljem jemljejo sladko mešanico. emulzija je vpeljana že 40 let v vseh deželah, zapisujejo ji številni zdravniki, ker jo cenijo kot v vsakem oziru vzoren, zanesljiv in učinkujoč izdelek. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Ce pošljete 50 v v znamkah na Scott & Bowne, d. z o. z., Dunaj VII. in se sklicujete na ta list, dobite enkratno uskusno pošiljatev od kake lekarne. 56 12 ki je nastopal proti pijančevanju menihov. Tri menihe so že zaprli. Gozd se je pogreznil. Iz Berolina poročajo: V Hofsteinu pri Rheine se je pretekli teden pogreznil petnajst metrov globoko deset oralov obsežen gozd. V več vaseh naokoli so slišali nekako grmenje. In hipoma se je začela zemlja v obsegu desetih oralov pogrezati vedno bolj in bolj. Voda je poplavila drevje, ki se je pogreznilo. Kmalu na to pa je začela voda odtekati. Prišlo je več tisoč radovednih ljudi. Par kilometrov od tega mesta se je dogodil drug čudež. Na travnikih ju njivah, ki leže .zelo visoko, so se pojavili močni vrelci, ki so preplavili vso okolico. Ljudje naziv-ljejo jezero sveto morje. Koliko velja en strel iz topa. Strel iz topa, kakršne imajo na bojnih ladjah, velja 4160 K. K;idar odda top 90 strelov, se mora znatno popraviti, kar je zopet precej drago. Dostikrat se pa zgodi, da postane top po nekaj strelih popolnoma neraben in da se ne d& več popraviti ter ga morajo vreči med staro železje. Top na bojni ladji velja 400.000 K, torej se mora prišteti stroškom za vsak strel, če zdrži top 90 strelov, še 444 K, tako da velja en strel iz ladjinega topa 4604 K. Koliko listov izhaja v Avstriji 1 Konec 1. 1911. je izhajalo v Avstriji 4261 listov in publikacij. Med temi je bilo 1282 političnih in 81 listov za ženske. Od 5 -7-krat na .teden je iz-ha,j-ila-.17S-iistov. V nemžk£flL jgfijfr" pi««nih-4» j izhajalo 2327 listov, v češkem 1141, v poljskem 369, v italijanskem 131, v slovenskem 91, v rri-sinskem 71, v srbo-hrvatskem 35, v hebrejskem 19, v rumenskem 14, v esperantu 2. Zadnji dopisi. Slovenska obštrukcija v tržaškem deželnem zboru. Trst, 14. maja. V sinučnji seji deželnega zbora so Slovenci pri razpravi o šolskem nadzorstvu pričeli z obštrukcijo. Odpust rezervistov. Duuaj, 14. maja. Današnji ministerski svet je sklenil, da se rezervisti na južnih mejah odpuščajo v tem obsegu, kakor bo to pripuščal zu-nanje-politični položaj. Dokler ni kriza popolnoma rešena, ni govora o popolnem odpoklicanju rezervistov. Z dru?e strani se zopet poroča, da se sploh ni še sklenil odpust rezervistov. Predaja Skadra. Cetinje, 14. maja. Danes je črnogorski general Bedžir izročil Skader poveljniku mednarodnih čet admiralu Burneyu. Blokada Črne Gore preklicana. Cetinje, 14. maja. Poveljnik mednarodnega brodovja pred Črno Goro je obvestil črnogorsko vlado, da je z današnjem dnem blokada črnogorskega obrežja ponehala. CiH prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave dosežejo vedno Ie one gospodinje ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih s „kaviuim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" jenajjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je „pravi Franck". Tovarna v Zagrebu. Napetost med Srbi in Bolgari. Belgrad, 14. maja. Napetost zaradi bodočih mej med Bolgari in Srbi je dosegla višek. Splošno vlada prepričanje, da pride do vojske med obema državama. Srbi so prepričani, da je bolgarska armada danes nezmožna za uspešno vojsko. Srbski ministerski svet je sklenil, da ne odstopi Bolgarom niti koščka zasedenega ozemlja. Loterijske številke. Dunaj, dne 10. maja 1913: 2, 54, 76, 32, 65. Gradec, dne 14. maja 1913! 2, 72, 43, 48, 6. Zahvala. Za prisrčne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskren., ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda Ivana Čeplak se tem potom uajiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo predvsem dolžni preč. gg. dekanu in kaplanu, velecenj. c. kr. ur?dništvu, c. kr. orožnikom, Posojilnici Gornjigrad, požarnim brambam Bočna, Sv. Frančišek, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Rečica in Šmartno, nadalje domači godbi za prekrasno žalostinko, sploh vsem dobrim prijateljem in znancem od od blizu in daleč, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili do preranega groba. Gornjigrad, dne 11. maja 1913. 978 1 Žalujoči ostali. Zahvala. Za prisrčne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Franca Svetec posestnika V Trnovljalt prt Celju s? tem potom najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvalim čč. duhovščini ter vsem dobrim prijateljem i J znancem od blizu iu daleč, ki so blagega pokojnika [—v—tako Upoa. S&mkt apsarotli' do pre-2gi58n#ga groba. Trnovi je 7. maja 1913. 2801 Marija Svetec. Oospodična ali vdova, izučena v trgovini, do 35 let stara, ki bi imela veselje v kopališkem kraju otvoriti trgovino in v to svrho tudi potrebni kapital, ter bi se hotela tam omožiti s penzije zmožnim uradnikom, naj se javi osebno ali pa s pismom pod šifro „Lepi dnevi" ua upravništvo našega lista. Posestvo obstoječe iz: 9 hiše z gostilno, kletmi, lepim senčnim vrtom, kegljiščem ter sočivnim vrtom; I gospodarskega poslopja s 3 sobami za stanovanje, svinjskimi in govejimi hlevi, kletjo in podom ter 8 orali njiv, travnika in gozda; I družinske hiše, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, podstrešne sobe in kleti; pripravno za malega obrtnika. Vse ob okrajni cesti v cvetočem industrijskem kraju poleg železniške postaje. Posamezno ali vse skupaj se zaradi visoke starosti posestnika jako po ceni proda. — Vprašanja na upravništvo „Narodnega Lista". 283 3-1 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobCi. = _. Lepo posestvo za živinorejo, z velikimi sadovnjaki, pri Št. Jurju ob juž. žel., meri 41 oralov, dobro ohranjena hiša in gospodarska poslopja, je z ali brez živine takoj po ceni na prodaj. — Vpraša se pri lastniku: Janezu BreCko, Štore. 282 3-1 Učenec iz dobre hiše in z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Mihaela Sernca v Rušah. 258 3-3 UČeiica s primerno šolsko izobrazbo, sprejme tvrdka z mešanim blagom : Norbert Zanier & sin, Št. Peter, Sav. dolina. 263 3 3 Priden učenec iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Iv. Traun, trgovcu na Ptujski Gori; prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, katero imajo kako gimnazijo ali realko in pa oni, kateri so se že kje uCili. 281 3-1 2 krepka učenca s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev za trgovino mešanega blaga, sprejme tvrdka Anton Vo-denik v Žalcu. 285 2-2 Aparat za valenje K —-45 vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. 6. Miicke, Pottendorf 161 pri Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10 2 Proda se posestvo V4 ure od Št. Jurja ob j. ž.; novo zidana, z opeko krita hiša (12 let davka prosta), 4 orale zemlje (njive, travniki); v hiši je trgovina z vinom, pivom in mrzlimi jedili čoz cesto. Vknjiženega ni nič, Polovico se plača sedaj, polovieo pozneje po dogovoru. Hiša je pripravna za vsakega rokodelca, trgovino ali gostilno. Franc Dobič, Št. Jur ob južni železnici. 270 4-2 175 10 Nova, stara yina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni ihnožini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Pozor! Pozor! Naznanjam, da zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge prodam 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za ženske in 500 parov za otroke, dalje sandale najrazličnejših vrst, domače šolnje, telovadne itd. po najnižjih cenah. Čevlje, ki niso več v modi, pa so vendar izvrstni, prodam pod nakupno ceno. — Naročila od zunaj, domače delo in popravila točno in po ceni. Ste fan Strašek, največja zaloga čevljev, Celje, Kovaška ulica št. 3. 273 2-2 33 morskih pamikov. encan« Triesfe 33 morskih pamikov. Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko. Nova črta Trst-Kanada. 31. maja dvovijačni parnik ,,Polonia" v Ouebec in Nlontreal. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2, in A. Kiffmanna nasl., Maribor. 240 2-2 i^mufiV/nm 284 2 1 Odvetnik dr. Ernest Kalan naznanja, da je pt otvoril swojo odvetniško pisarno m Celju, Graška cesta 4. Okrajna bolniška blagajna Sevnica-Kozje s sedežem v Sevnici razpisuje s tem službo tajnika ki bi bila pripravna za vpokojenca, z mesečno plačo 60 kron. Zahteva se popolno znanje slovenščine in nemščine in sposobnost za to službo. Varščine je položiti 600 kron, ki pa se lahko s vknjižbo na posestvo ali z dobrim poroštvom nadomesti. Prošnje je vložiti do 1. junija 1913. | SEVNICA, dne 26. aprila 1913. scg a-s Načelnik: Kari Cimperšek. Redka priložnost I Proda se nova hiša z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in gospodarskim poslopjem, nekaj izabele in dreves, dva vrta; je par let davka prosta. Vse je z opeko krito in v dobrem stanu, hiša stoji na Teznu pri Mariboru od mesta 5 minnt. Cena se izve pri Franc Sorko na Teznu pri Mariboru ali pa pri Janezu Lačen, Ljutomer (Hišna ulica). 272 3-2 Severno Ameriko Velika amerikanska hmeljska tvrdka, ki je pokrivala svojo letno potrebščino krog 500 bal doslej na njujorškem trgu, želi ponudb prvovrstnih hmeljskih tvrdk v f svrho bodoče direktne dobave. Bale se imajo popolnoma gotove izročiti, plačilo pri prevzetju. 266 2-2 Ponudbe se sprejmejo samo od najbolj zanesljivih v izvozu veščih, prvovrstnih hmeljskih trgovin. Ponudbe od komisijonarjev brezpredmetne. Reflektant pride tekom poletja v Evropo, nakar ustmen pogovor. Ponudbe je nasloviti na: Rudolf Mosse, Berlin s. W. pod šifro J. S. 3981. Ad lata 4Q7QT Povsod priznana domača sredstva! UU leid loto ž Pri veCjih narotllili znatni popusti t cenah ifiT A. THIERRY-ja BALZAM edino pristen z zeleno usailjeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-12 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega dragega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, trelnem katarn, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, poBebno pri inflnenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetja jeter in vranice, pri slabem tekn in slabi prebavi, pri zaprtja, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60. Lekarnarja A. Thierry -a edino pristno cenltfolljskomazilo je zanesljivo in najgotovejiega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, • • nje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega ličinka tu di pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K 8-60. Naroči se: Lekarna k angelju varihn. Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. Učenca. pridnega in poštenega, sprejme takoj 'f Marko Banko, usnjarski mojster, Rečica v Savinjski dolini. 274 3-2 .......................... m i m Kranjsko tržno čebelarstvo Peter Majdič preje baron Rothschiitz Smrek, p. Vlšnjagora, Dolenjsko priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebne panje vseh sistemov, vse priprave za izdelovanje Alb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge, v to svrho spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela; po primerno nizkih cenah, na debelo in drobno. Prodajalna v trgovini »MERKUR", P. Majdič, Celje, • Graška cesta 12, kjer se dobi tudi vsakovrstno železninarsko blago posebno za sezono: traverze, cement, strešna lepenka, žične mreže Za ograje, poljedelski stroji, umetna gnojila L t d. Občina. Tpbovlje odda mlin s tremi tečaji in stopami. Mlin je popolnoma na novo opremljen in edini mlin v Trbovljah. Ponudbe naj se pošljejo županstvu do 20. t. mes. Županstvo Trbovlje, dne 2. majnika 1913. 269 2-2 Župan : G. Vodnšek. atMtMfOTF L Grand Prlz na svetovni razstavi v Parizu 1800. Kiizdov korneuburški zimski prašek dljetetično sredstvo, za konje, govedo in ovce: Cena 1 škatlji i K 40 v, pol Skatlje 70 v. Nad 6 let v vseh hlevih v rabi pri pomanjkanju teka, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in pomnoženje množine mleka. Pristno samo z zraven stoječo varstveno! znamko, dobi se v vseh lekarnah in dro-1 gerijah. Unstrovan cenik gratis in franko. Glavna zaloga: Frano Jan. Kwlzda, c. in kr. avstr. - ogrski, kr. romunski inl kr. bolgarski dvorni založnik, okrožni) lekarnar, Kornenbnrg pri Dunaju. šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graškafc. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; SIoy. Gradec, Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami I Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nnjani stroji so posneti po enem naSih najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih stroje* v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 36 -5 Na vppaianja vedno zaželjeni odgovor. č Vzoroi za vezenje, gaienje in Šivanje gratis in franko. ■ ■ ■ • ; ... ... . ■._ zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domaČi zavarovalni zavod. ——— CROATIA | U»ianovljena 1884""| 3 6 3 | Telefon itev. 25-94] Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovzke ln Preradovlčeve ulice. 88 s 88 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na živlfenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičniu (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 3*013.332*66 Letni dohodek premije s pristojbinami...........„ 1,486.297*56 Izplačane škode.................... 5,624.162*96 ===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. ===== Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. 1, H. nadstropje. i STAJERSKO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA Ž6ANJA in sicer štajerski konjak, borovničevem, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edino zganjamo v Celju 37 12 5 lastnih ROBERT D1EHL i CEHE ••» - - i4 postelje madrace mrežnate tstavke 4iyane .... od 12 K naprej od 11 K naprej od 9 K naprej od 30 K naprej in drago razno pohištvo pri Anton-n Banmgartner Cclj«, Gospoda ttflca i\. 25. 251 5-4 ^ \ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^Vi .. . ,» A .» i ,» i O A .» »» V A A »V X »» i ,» A . „ A ,, A A A%. . Kdor hoče priti poceni r Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 40 Geestemttnde (Bremerhaven). .......................... Ml A. Gruden, Najboljše in najmodernejše snkno za moške in volneno za ženskd obleke razpošilja najceneje R- Stermecki, Vzorci in cenik Cez tisofi stvari s slikami poštnine prosto. malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno fllamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne^pridelke, kakor tudijjetrolejskein oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, GraSka cesta 22. 18 35-20 Najsigurnejše sredstvo proti PERONOSPORI" je večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanja. Ostane celo na mokrem listja. Se lahko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dna Nešteto priznalnih pisem. ici in vinogradniki SFiiEi bakreno žveplani prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po leta, lauril karbollneum po zimi, lauril drevesni voael za požlahtnenje. Ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za Škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampll zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX: Gatterburgh. 23. 30-14 1 ffeS&Sjf Isfefe •Sc-gg&j: UJ VJ •o cs. 0 VJ 1 ŽfMfeSv/ ssSss-* IC \ >»>«»<« n — <-J '\ ^C ti C. ^r 70 ^ OTRO5K0 MOIM O //■: H i 9 Stanovanje, 3 sobe in knhinja, se odda s 1. junijem 1913 v Celja, Dolgo polje 1. "'.*""*,'*"" * "*:***" **.*.*t*!'"■-.).....i-.rii-i-i--ij-jnjjL j proč z gepljem! dragoceni živini! Prihranite denar in mttogo jeze z nakupom ki je edini priprosti motor, ki teče brez pritožb. Mala poraba kuriva *-■■'• ugodno plačilo. 254 30 -4 R. A. Lister & Co., d. z ju. z., Wien 11112 Hlntere ZoUamtiatrau« 9. — Preprodajalci in agenti se iščejo! - "" m "** " 1 ■* " "' ■■"'■"•i**i •i-"»~i*<-i'm-rr»-i_ri.nj'irian-nnjj promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Burslk v Celju Cene zmerne.1 Postrežba točna _ . . , ,- J .-J »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»♦»J Zdravilišče z žveplom. Zdravilišče z žveplom. ♦ Železniška in po$timpostaja, telefon, brzojav. % Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staro- f znano radioaktivno zdravilišče z žveplom 4- 580 C ♦ Jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias » itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, £ grlo, prsih, jetrah, želodcu In črevesnih boleznih. -» Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — ♦ Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. Z Krasna okolica. — Vojaška godba. » Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. J. Lohert, Razpošiljalna zaloga Glavni trg 8 Glavni trg 8 ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno. Zahtevajte ceniki 13-6 Zahtevajte ceniki ............................................................ ur, zlatnine, ■■■■■■■■■i srebrnine, /Verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, j r brilaati in drugimi kamni. 66 50-18 Za žcninis in nevesticeporo5ne zlate prstane ter ženit°- »in»iiiiiium vanjska darfla p0 najnižja cenah ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! % Celje, Narodni dom Velika narodna trgovina Kafol Vanič, ^ Narodni dom 7749-16 priporoča bogato zalogo manufakturnejga in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! 2 H a 5. ' < ® N t) O o S. SLIKAR .. PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarskem pleskarske stroke, katera izvršnje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAIIC^ CELJE 46 Gosposka ulica štev. 5. 61-19 proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z MATFARTH -OVO samotvorno škropilnico „SYPHONIA" 197 1,-9 dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic :s Herkules si hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih meštarnic itd. dalje vse Poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi Ph. Mayf arth & C o-, Dunaj II. Taborstp. 71. Frankfurt o. M. Berolin Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. tovarna poljedelskih strojev Pariz Iščejo se zastopniki. SliHar in plesHar I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pii-poroča se za obilna naročila. Svojiksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-17 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih 35 del! 52-20 Na debelo! Na drobno! 1 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, inežnobelega, puljevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E. najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-20 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 60 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13"—, E 14-70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4 50, E 5 20, E 6'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 om Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fcttaij. Kako se drzneš mi kaj drugega prinesti nego preizkušeno dobri svalčični papir ali stroke ,Ottomanfi Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. = Ivan Ravnikar, trgovec v Celju. prodam Goričar & Iseskoošek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Caše iz papirja in aluminija. Za veselice s konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijjoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-20 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga Ijudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in drnge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. s .. o > o ca ® £ S « s JS — .2 a aS (S E O N N O ^ > m m Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. -5 o o ® S g-0 o- p NJ B - S. Cx K" ° P E3 ©1 S ff Kg] Lastna Knjigoveznica. BBS pegistrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pni CELJU sprejema druge ali hranilne vloge od vsakega, je član za-ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 55 po pet in pol od sto S Avstr. postne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48 Pisarna je v Ceiju, Rotovška nlica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx 86 49- 18 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. xxx si @ n m ■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■« Q prejem a hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po X il Al Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji g v Narodnem domu. g- od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 4l o 20 grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne evote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -13 T\osedaj no je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim poZarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje .BB Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekosiav Kukovec. Odgovorni urednik: Vekosiav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.