Predizobrazba učiteljstva. Genova, 6. avgusta 1913. Včera'jšnji »Berliner Tageblatt« priobčujie na uvodnem mestu pod zgorajšnjimi naslovom članek znamenitega nemškega pedagoga J. Tewsa, ki kaže, kako živo se zankna Nemčija za vzgojo dobrega učiteljsrva. Ker list večmi slovenskega. učiteljstva ni na razpolago, naj podam tu iz solnčne Italrje glavne misli tega zanani-vega članka: V Essenu nameravajo osnovati naučno ministrstvo, kralteve vlade v Diisseldorfu, Arnsbergu in Miinstru prvi nemški peda-goški seminar s psihološkkn in pedagoškitn laiboratorijem za praktične vaje. biblioteko in zbirko učil. Ljudskošotslki učitelji so si že sami ustvarili mnogo zavodov, ki so urejeni po vzorcu univerz. Beriinskio učiteljsko društvo vzdržuje že več nego trideset let znanstvena predavanja, ki jih obiskuje letno po več sto učiteliev in učtteljic. TudS po jako mnogih drugih nemških mestih prirejajo tamošnja učtteljska društva vseučiliščne kurze. Večja učiteljska društva v Berlinu, Lipskem, Monakovem in dr. vzdržuiejo celo institute za pedagoška In psihološka raiz^iskavanja, ki jih smatrajo najboljši znanstveniki za vzorne. Prusiia zapira še vedno učiteljstvu pot na unriverzo, čeprav prireja tečaje v Berlinu, Poznu in Miinstru, ki so osnovani po vzorcu seminarijev. Na Saškem, Virtemberškem,. Turinškem in Hesenskem pa more IjudSkošolsko učiteljstvo že več desetletij obiskovati unjverze. To so šele začetki učifelj-skie izobrazbe, ki bi odgovarjala potrebi in duhu časa. Treba io je temeljito reformirati v vseh ozirih. PredVsem naj se ne razlikuje od one — drugih stanov, ki zahtevajo temeljMe, splošne, teoretične \n praktične strokovne naobrazbe. Razlika med učitelji m nadučitelji (= profesorji, nadučitelj po- meni namreč vi Nemčiji našega srednješolskega učitelja) naj popolnoma odpade. Oboji potrebujeiio v enaki meri temeljite splošne in skrbne pedagoške naobrazbe. Višja šola poučuje samo par predmetov več, kti iih na ljudski in nadaljevalni šoli ni vse ostalo je pa v splošnem isto, zakaj torej povsem različna predizobrazba, zakaj se zapira učiteljstvu pot k izpopolnitvi, med tem ko je to dovoljeno njegovemu učencu. Razlika ni nikjer upravičena, obratno celo kvarna, ker se odriva pogosto mnogo bolj zmožnega učitelja in tišči dalje nenadarjenega absolviranca gimnazije ali reaJke. Po temelaito izobraženem učiteljstvu bi dobile tudi višje šole mnogo boljšf material, kar je dandanes še posebno važno. Uoitelj irr nadkičitel!i (= profesor!) potrebujeta isto izobrazbo, šele k«5nčno naj se učitelji v svoje predmete nekoliko bolj poglobe. Današnje razmere |e prav izborno karakteriziral že slavni proiesor Rein iz Jene, ko je izrekeli duhovito antitezo, da namreč manjka ljudskošolskemu učiteljstvu znanosti (v Avstriji tudi psiholo^iije in pedagogike). nadučiteijiu pa pedagogike. Če osnujejo vfeoke šole za izobrazbo učiteljev nekaj odlstotkov nenormalnih otrok, koliko bolj je še treba visokih šol za učiteljstvo normalnih, ki nam bodo s svo<jim delom in s svojo močjb zagotovili bodočnost. »V vseh naizadniaštvih tekmuje naša Avstraja s svojo nemško zaveznico, samo tam, kjer je v resniti napredna, tam pa ne hodi z njo,« mii omeni tovariš, ko sva čitala tu v prekrasni Genovi navedene misli in čakala na parnik, ki naju odpelje na otok Elbo. Fran E.