361 Naši dopisi. Iz Istre 29. okt. — Volitev deželnih poslancev Ko« perskega okraja izvršila seje konservativno. Izbrana sta dr. Lion, lekar, in paJDragotin Fabris, dekan v Buzetu, — vsak z 39 glasovi proti laškima kandidatoma Klarici (Klarić) in dr. Del Bello (Dgbeli), ki sta dobila po 28 glasov. Med volilci bilo je ß duhovnov, in dasi ravno nedelja, prišlo jih je volit 5; Ročki plovan celö 7 ur daljine. Dolineani, Kubedci in drugi bri-žani so se po stari slovenski navadi hrabro držali, tako tudi Ročani in Ciči. — Sarenjaki *) so celo novce ponujali, da bi Slovenci za lahone glasovali; al vsak je možato odgovoril: „jaz poštenosti nimam na prodaj". Vsi poparjeni so se Buzetski volilci odpeljali iz Kopra, *) Pisanci — odpadniki. se ve da v kočijah, katere jim je laska stranka plačala; a 5 Ročkih volilcev s svojim prespoštovanim gosp. se je peljalo na lojtrah z dvema konjičema — vsi veseli zmage. Radosten sem tekel pozdravit jih in vesel sem te slovanske junake pozdravil rekoč: „Istina, da se vozite siromaško, a srce imate pošteno, i junačka pobieda čini vam čast, koja nemore se ne zlatom ne biseri kupiti." — Ako so se Slovani tudi drugod po Istri tako čvrsto držali, moral bo Lah priti do spoznanja, da živi tudi drug — to je slovanski — narod v Istri, kateremu gredo človeške pravice, in kateri ni vstvarjen, da svojemu tlačitelju robotuje. Zdravstvujte! Od Isterske meje 29. okt. J. P. Š. — Drage „No- vice", postavite svojemu iskrenemu čitatelju spominek v svojem listu. Danes zjutraj je mnogospoštovani posestnik Josip Iskra v Jelšanah umrl. Celo leto je bolehal za hudo želodčino bolezen, zdaj pa nagloma umrl previden s sv. popotnico za umirajoče. — Bil je ranjki jako ljubljen in spoštovan mož. Pripomogel je mnogo k povzdigi sadje- in vinoreje in tudi druzTh razdelkov kmetijstva v tamošnjih krajih. Zaslužil bi bil zlato svetinjo. Bil je več let za župana in mnogo je ljudstvu s svojimi modrimi sveti koristil. „Novice" je prav marljivo več let čital in svojim sosedom iz njih marsikaj razlagal; njegova 41etna glogova meja zasluži premijo. Cela knjižica bi se dala o njegovem življenji napisati. Bodi mu zemljica lahka! V Gorici 5. nov. — Včeraj so volili pri nas za deželni zbor mesta in trgi. V Gorici sta enoglasno izvoljena dosedanji deželni glavar Franc grof Coro ni ni, in dosedanji poslanec dr. Jož. Maurovich, oba sili glasovi. V laških trgih: v Korminu (dosedanji poslanec kupčijske zbornice) dr. J. De p er is; v Cervi-njanu ces. namestnik baron Pino. V Tominu (za slovenske trge) c. k. dvorni svetovavec Winkler enoglasno. Nasprotni „Slogin" kandidat, g. Ign. Kovačič, ni tedaj dobil ni enega glasu. V kupčijski zbornici, ki je včeraj popoldne volila, izvoljen je z vsemi glasovi nje predsednik gosp. baron Hekt. Ritter; za druzega kandidata pa se je bila razcepila zbornica na 2 polovici; izvoljen je gosp. Ivan Gas ser (dal je samemu sebi glas). — Za slovensko veliko posestvo so od „Sloginega" odbora za kandidate postavljeni gospodje dr. Rojic, Daniel Godina in pa Malnič. Odbor — sem rekel — jih je postavil, kajti občnega zbora „ad hoc" pretekli ponedeljek ni bilo, ker se ni bilo sešlo nič društvenikov. Volilo pa bo naše veliko posestvo 11. dne t. m. — Presvetli cesar je podaril tukajšnjemu zavodu šolskih sester („de notre Dame") 10.000 gold. — Po odpovedi (zarad bolehnosti) prof. in bibliotekarja L. Pertout-a je Nj. veličanstvo imenovalo za cerkvenega zastopnika v deželnem šolskem svetu ravnatelja centrain. bogosl. semenišča mons. dr. Aiojzija Zorn-a, enega najbolj spoštovanih duhovnikov naše nadškofije. — Včerajšnja „Wiener Zeit." je naše mesto nenavadno razveselila; slavnoznani mnogozaslužni prof. Štefan Kocjančič je častni kanonik naše prvostolne cerkve. — V petek večer smo častitljivo pokopali moža, ki je bil eden glavnih stebrov našega šolstva pred novo ero, pedagoga, kakoršnih nam novi čas noče več roditi. Umrl je v 77. letu svoje starosti ravnatelj prejšnje normalke in ž njo združene 3razredne realke in stare učit. preparandije, g. Jož. V o grič. Služil je od leta 1848. v Gorici, poprej pa v Istri (v Rovinji in Kopru), vkup 47 let. V pokoji je bil že kakih 10 let. Iz Celja 1. listop. (Advokat dr. Josip Srnec) ima čast naznaniti, da je otvoril svojo pisarnico v Celju na glavnem trgu št. 38. Iz Podjuuske doline na Koroškem 2. listop. — 29. dne u. m. so Kraki knezoškof v Škocijanu na Koro škem 6 novih zvonov blagoslovili in 600 otrokom zakrament sv. birme delili. Zvonove, ki skupaj tehtajo 76 centov, je vlii gosp. J. Dencel, zvonar iz Maribora. Ovi zvonovi so prvi, ki jih je Dencel za Koroško deželo vlii; vsem, ki jih čujejo in vidijo, se zel6 dopadajo. Njihovo petje je harmonično vbrano, njih glas cerkveno slovesen in lep, njih vnanja podoba brez madeža, napisi in podobe na njih z veliko skrbjo in lepoto narejene. Tudi se dad6 zvonovi prav lahko na eno ali drugo stran zasukati, če je treba; gosp. Dencel je na to svojo iznajdbo vzel privilegij. Iz Vipave 29. okt. — V zadnjih „Novicah*' nekdo iz Vipave naznanuje, da se je tukaj zraven narodne čitalnice posebno „bralno društvo" vstanovilo. Da je to res, ne morem tajiti; da pa dopisnik tiste, ki jih imenuje „botre" temu društvu, v svojem dopisu tako nespodobno pika, to me sili, da se v imenu čitalničnega odbora javno oglasim in rečem, da take „pikantne" reči nikakor niso po volji previdnih čitalničarjev, pa tudi čitalnici nobene časti ne delajo. Da meni neznani dopisnik je narodnjak, bi se sicer iz tega napada na „bralno društvo" sklepati smelo; da ga je pa prevroča kri pri tem napadu celo na neko zmoto nagnila, moram žalibog tudi javno naznaniti. On namreč pravi, da je to bralno društvo znanega narodnjaka g. Andreja Di-triha že na svoje limanice vjelo, in od ravno tistega gospoda imam pisan protest pred sabo, da je to laž, in da on ostane zvest društvenik narodne čitalnice. Prevroča kri dopisniku tudi vse prečrno dela, kar zadeva to novo društvo, ker misli, da hoče čitalnico podkopatu Ako se pa pogleda na dozdanji čas tega društva, bi se skorej smelo misliti, da se je začelo čitalnici primikati, in sicer zakaj? Do zdaj je životarilo več časa pod imenom „Leseverein" i i zdaj že hoče biti „bralno društvo", in ako „Bog da in sreča junaška", bo „bralno društvo" in „čitalno društvo" kmalo eno društvo pod enim starim narodnim imenom „Čitalnica". Prav težko se mi zdi, da se je dopisnik čez g. Wencaisa tako — kmalo bi rekel — zaničljivo znosil. Saj nam ni treba mar biti zato, kje se je kdo kaj učil, da le vemo, kako zoa svojo službo opravljati, in čez tega gospoda nisem še nikakega pritoževanja zastran njegove veljavnosti slišal. Ne smem tudi zamolčati , da izmed vseh drugih, tako imenovanih nemškutarjev sem pri vseh čitalničnih predstavah skoraj samega njega vselej videl, Zatoraj jako dvomim, da bi bil on v^prvi vrsti temu društvu v grajalnem pomenu „boter". Čudim se pa, da dopisnik pravega botra te nove naprave ne imenuje, katerega tudi jaz pri miru pustim. J. Urabrijan. Z gorenje Pivke 6. nov. — Par let je že, kar počivajo na pokopališči nad Knez ikom kosti ranjc. Miroslava Vil h ar j a pod priprosto gomilo brez spominka, katerega si je ranjki pri narodu slovenskem gotovo zaslužil. Kaj nam je Miroslav Vilhar bil, to pripovedujejo in bodo pripovedovale svetu njegova dela, posebno njegove narodne pesmi, ki se ne le povsod med narodom našim prepevajo, ampak od katerih so nekatere (na pr. „Mila lunica") vdomačile se tudi pri drugih narodih. Ravno tako se po slovenskih odrih še vedno igrajo njegove izvirne in poslovenjene igre. Da-si je tedaj mnogo delal, vendar za to ni imel nobenega materijalnega zaslužka, ampak ravno nasprotno: njegov trud za narodno reč ga je stal marsikak stotak. Pesmi in igre svoje je dajal tiskat na svoje stroške in pri tem imel veliko denarno zgubo. Dalje je bil on prvi med slovenskimi časnikarji, ki je moral zarad ostrega peresa („Naprej") iti v ječo, ki je slovenskim Časnikarjem ogrel Žabje k. Volitve so ga vselej stale velike svote in zarad gorečnosti za narod je mnogo gren 362 kih moral požreti. Ko bi en ne bil tako vdan narodu, bi bil morda svojim dedičem več premoženja zapustil. — In tak mož bi bil brez spominka?! Ne, Slovenci, sra-mujmo se, da njegove gomile že zdaj ne kinča spodoben spominek in napravimo mu ga, popravimo zamudo! Malo imamo zaslužnih mož, a te častimo , da bodo častili tudi drugi nas. Na noge tedaj, napravimo mu spominek. Vsak naj da, kolikor more. *) Iz Vrbljen okolice Ljubljanske. — Pri novi volitvi županstva so bili Pavel Grum iz Vrbljen za župana, France Furlan in Tomaž Kum se iz Vrbljen, France Pikom ni k pa iz Strahomera za svetovalce izvoljene. Iz Morovec na Kočevskem. — Pri novi volitvi županstva 14. dne u. m. so bili Jurij K ose i za župana, Janez Lozer in Jože Mihič za svetovalca izvoljeni. Iz Lipelj okolice Ljubljanske. — Pri novi volitvi županstva so bili Franc Pečnik iz Malih Lipelj za župana, Janez Sever, Jože Stare in Janez Stare iz Velikih Lipelj pa za svetovalce izvoljeni. Iz Ljubljane. — Ker vsa pozornost sveta je še z mirom obrnjena na bojišče na jugu, je bil glas, da začasno preneha prelivanje krvi, radosten sprejet tudi pri nas. Vendar preneh boja nikakor ni še znamenje miru. Na polotoku Balkanskem je stvar tako daleč dospela, da diplomatične patrone ne bodo stvarile onih reform, brez katerih se slovanski narodi nikdar pomirili ne bodo. Turek se ne bode vdal, dokler ga kaj ostane v Evropi. Po pravici tedaj „Istok'', Rističev časnik, piše: Ce nam Rusija v resnici pomagati hoče, naj pomore brž; skrajni čas je za to. — Ustavoverce je zelo osupnilo poročilo ,,Pešt. Napilapa", da je vojni minister našemu cesarju poročati moral, kako stoji z Avstrijsko armado ? Odgovor ministrov se je glasil na to, dal/ 14 dneh more Avstrija na noge staviti 800.000 mož. — — Iz Dunaja nam je došla žalostna vest, da je naš rojak dr. Matija Dolenec, eden najbolj cenjenih advokatov Dunajskih, 26. dne oktobra umrl. Posebno v mlajših svojih letih bil je iskren narodnjak, ki je podpiral naše slovensko slovstvo; ko je 1. 1853. prišla na Dunaji „juridično - politiška terminologija za slovanske jezike Avstrijske" na svitlo, je on v dotični komisiji po besedah gosp. Mateja Cigaleta v predgovoru k „hr-vasko-srbski in slovenski terminologiji" si še posebno Srepko prizadeval zato, da so bila vsa 3 južno-slovan-ska narečja v enem zvezku na svitlo dana. Ko smo denarne pripomoči potrebovali za stroške Vižmarskega tabora, je društvu ,,Slovenije" rjoslal zdatno podporo. Bodi mu zemljica lahka! — Velecenjeni gospod Nikolaj Zic, dozdaj vojaški župnik pri nas, zapusti z dostojnostjo c. kr. majorja Ljubljano in pride v Zadar na Dalmatinsko. Težko zgubimo vrlega možaka skozi in skozi, nadeja-joči se, da se kmalu zopet vrne v svojo domovino, kjer vživa toliko simpatij. — Na me*to njegovo pride gosp. Pri božič iz Celovca, kakor sušimo, pošten narodnjak. — Iz leta 1848. glasoviti-F ust er, naš rojak iz Radoljice, ki je v prekucijah Dunajskih zvonec nosil in zato v Ameriko pobegniti moral, se je nedavno vrnil v Avstrijo nazaj in živi zdaj v Gradcu, ki je ne samo pokojnišče za penzijonirane uradnike, ampak tudi za vtrudene demokrate in kosmopolite. Kakor ,,Tagesp." pravi, se Füster ponuja za učenika Angleškega jezika. — (Naznanilo in vabilo.) Odbor katoliške družbe za Kranjsko se je 3. dne t. m. posvetoval zlasti za-volj dveh reči: 1. če bo družba tudi letos s pomočjo *) ,,Novice'' bodo radovoljno sprejemale darove in razglašale imena darovalcev. blagih dobrotnikov oskrbela obleko nekemu številu ubožnih otrok; in 2. Če bode napravila svojim družni-kom to leto kake zimske veselice. Kar prvo tiče , dobro pozna družba mnogotere pritežnosti, ki so s tem poslom sklenjene; vender zarad prelepega namena je še pripravljena težavam se podvreči, ako bodo tudi dobrotniki in dobrotnice s svojimi rokami in z dobrotnimi darovi k temu blagovoljno pripomogli. Sklenil pa je odbor dobroto toliko razširiti, da se obleka ne bo delila le samo šolskim, ampak tudi drugim hudo ubožnim otrokom, tudi lahko takim, ki še niso ravno za šolo, ali ki so sicer močno potrebni v kakoršnih koli okolišinah. Ako bi se pa vender tako malo denara nabralo, da bi odbor ne mogel saj nekemu spodobnemu številu mladine obleke napraviti, bode pa prejete darove oddal tukajšni družbi sv. Vi n ce n cij a , ki že tako najbolj ubožne družine in posamezne reveže podpira z živežem, obleko in pripomoČjo k stanovanju po vsem mestu, in milošnje bodo dosegle ravno tako lep in blag namen. Vender pri znani dobrotnosti Ljubljančanov ne dvomimo, da se bo za napravo obleke zadosti nabralo. — Mila skrb za ub žne dela čast vsemu mestu in ako se reveži po zmožnosti oskrbujejo , se s tem tudi njih srca blaže, reveži se v svojem težavnem stanu k zaupanju povzdigujejo in na več strani se s takimi dobrotami odvrne mnogo zlega, dušnega in telesnega. Naj smemo torej vse blagosrčne Ljubljančane v ravno pojasnjeni namen milih darov prositi, ktere lahko oddajajo pri svojih zadevnih čč. gg. duhovnih pastirjih, pri odbornikih katoliške družbe, pri spodej podpisanem predsedniku, pri vredništvu *), ali po kteri si bodi zanesljivi poti. Želeti pa je, da bi se to hitro zgodilo, da vemo o pravem času, če bo kaj moč storiti. Drugič je sklenil odbor, da bo družba to zimo napravila svojim udom in njih družinam nektere veselice s tombolo in kakim primernim nagovorom. Prva tombola bo 26. tega meseca v družbinih prostorih v Virantovi hiši. Pričetek je o %6 zvečer. V Ljubljani, 4. listopada 1876. Dr. A. J ar c j predsednik. — „Mlinar in njegova hči" — bodi-si v nemški bodi-si v slovenski obleki, je že več let obligatna igra o vseh Svetih zvečer, in gledališča so skorzroirom polna. Tudi letos je v našem slov. gledališču tako bilo. — Druga predstava bo 10. t m. z igro ,,Cigani", ki se bo prvikrat igrala — z godbo in petjem. — (Pobirki iz časnikov.) Čemu je filharmo-nično društvo v L j u b 1 j a n i, to nam je odkritosrčno povedala „Gartenlaube" iz Lipsika, ko je šlo za zidanje lastne hiše. Tabor ima na skrajni meji Nemčije biti nemški kulturi ali z lastnimi besedami: „burd? beutfdjett ©ang uub beutfcfce SWujtf, beutfd;e 2lrt mtb beutfcfce ©ttre au X)eutfct>ianbö füböftftcfcjlen (Srenjcn $u befe|ligen, oljne jTd) biird) IBiberfadjer beš 92attonalftrette$ abroenbtg mad;en ju laffeti". Zdaj vsaj iz „f$roar$ auf weiß" vemo, zakaj, na priliko, je dijakom srednjih šol in pripravnikom prepovedano sodelovati v zborih in besedah čitalničnih, v filharmoničnih koncertih pa jim je dopuščeno. ,,(LL gel)t halt nm beutfđjeu ©ang, beutfc&e 9Ruj!f, beutfape «ffufrUr" — na skrajni meji Bismarkije! — „Turški list" ima navado iz vsake številke „Novic" nekaj skup znositi in iz tega zjedi delati. V zadnjih ga je spekla notica o dr. Schaffer ju, ki je v državnem zboru z ustavo* ^! verci vred ministra za Turke interpeliral. „Turški list" na vse grlo zavpije, da vsak, kdor je za svobodo, *) Vredništvo z veseljem darove sprejema in poterjuje, ter jih bo oddajalo pree. g. predsedniku dr. A. Jarc-u. Vr. 363 mora držati s Turki, nikakor pa s Srbi in Slovani sploh. To je res prav „turško" besedovanje — vredno „Turškega lista". Novo je za nas le to, da se Turki borć za svobodo in svobodna načela, česar prej nismo vedeli. — „Slovenec" ima iz Dolenskega pikantno novico o ,,Tagblattu", ki pojasni nekoliko skrivnost, kako si umazani list naših „turkov" hrani življenje. Po oni novici so se matadorji nemčurski zavezali skupno poravnavati „Tagblattov" deficit in nek grajščak je tožil, da je letos, ko bo komaj komaj v stanu plačati drugi davek, prišlo na-nj še 40 gold. davka za „Tagblatt". Iz tega se vidi, kako radodarni so nemčurji, če gre za kako Slovencem nagajivo reč. „Tagblattov" deficit pa mora velik biti, ker toliko na enega pride. — {Čitalnica) napravi „besede" 26. dne novembra, 10. decembra in pa Silvestrov večer. 364