Pogura v srce, na čelo znak poštenja — pa smo na trnjevo stopili pot! Mož ne boji se borbe in trpljenia, kjer sveti luč spoznanja, tara ni zmot! Do skrajnosti sirovo in brezdušno je, kako profanira klerikalni »Slovenec« učiteljsko bedo in boj učiteljstva za ugodno rešitev krušnega vprašanja! — Iztrgajmo njegove izbruhe sirovosti iz pozabnosti in jih pribijmo na tem mestu, da bodo še naši zanamci vedeli, s kako brezsrčnim sovražnikom smo imeli opraviti v sedanjih dneh! »Slovenec« piše dne 11. t. m. pod naslovom »Blamaža kranjskih liberalnih učiteljev« doslovno: »Dunaj, 11. novembra. Kranjski liberalni učitelji so bili v današnji seji državnega zbora silno blamirani. Razposlali so poslancem brošuro, v kateri trdijo, da jih večina kranjskega deželnega zbora zatira. Razni stavki v tej brošuri, ki so jo spisali ljudje, ki imajo dovolj denarja, da doma širijo »Vodiške čudeže« in se sedaj hranijo s telečjo krvjo vodiške Johance, so vzbujali splošno veselost. Kinalu je brošura napolnjevala — koše za papir.« Naslednji dan, t. j. 12. t. m., pa je pod naslovom »Povodenj v parlamentu«, zapisal »Slovenec« to skrajno sirovost, ta odjek srčne in naravne neolikanosti: »Liberalni učitelji so poslali včeraj svoj znani pamflet vsem državnim poslancem, izvzemši kranjske poslance S. L. S. Po vpitju, ki ga ženo, bi bil mislil, da bo ta njihova papirna bomba takot učinkovala, da bo pozabljena in zlomljena rusinska obstrukcija, da se ne bo govorijo o Stiirgkhovem odgovoru na interpelacijo o češkem komisariatu, ampak da bo vse ogorčeno obsojalo grozno usodo Grmekov in drugih enakih selivcev. Pa kaj je bilo? Povsod po tleh je ležal papir, na katerega so namazali svoja dejanja, in ženske po zbornici so ga s trudom odnesle cele koše. Če sedaj liberalnim učiteljem še manjka izvodov, naj se nanje obrnejo, da jih dobe. Pa še nekaj se je reklo! Če imajo kranjski liberalni učitelji toliko denarja, da tako trosijo natisnjen papir, se jim pač ne more tako slabo goditi, kakor iamrajo.« Tako sirova more biti le kaka primojduševska natura, ki se je preko mere nalila geruša! — Prerekati se z njo se ne splača, pa tudi dostojno ni! Brez src rodniki so za mizo zbrani, ti orješ beden skaloviti svet, človeštvu v službi ti junak ostani, na njivo tvojo hodi narod žet!