; List 28. Tečaj LV i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 9. julija 1897. <•§ : flfc it fĚiit (t it it it itl it it it it it it it it it it it řti itit ít it it it it it ft it itit & ti*. ílí .........................i # nega ministra notranjih del, Botticherja. Bismarck Politiški oddelek. uverjen, da ga Botticher izpodrinil z mesta drž. kan Ai i i li miii ■ ■ !■ tmmmm celarja in je zategadelj vsa ta leta, kar nima več državnega krmila v rokah, Botticherja preganjal s posebnim sovraštvom. Trudil se je na vse možné načine, da ga Nemška politika je zopet enkrat zapustila strugo, pahne z ministerskega fotelja, a trudil se je zaman. Celo Najnovejša smer nemške politike. v katero jo je bil napeljal cesar Viljem, in je nakrat za dobila popolnoma novo smer, in to smer, katera utegne zanimati zlasti avstrijske Slovane. tedaj telja, ko sta si bila Bismarck in cesar najboljša prija-ko je cesar pošiljal Bismarcku plašče in buteljke, celo tedaj se Bismarcku ni posrečilo, omajati Botticher- Pred dobrim mesecem še, je cesar Viljem vodil jevo pozicijo. Zdaj je dosegel tudi to. Botticher odstopi nemško politiko zgolj po svojih osebnih nazorih, kateri na jesen in kakor na vsa druga izpraznjena mesta, pride dijametralno nasprotujejo nazorom in zahtevam kneza tudi na njegovo mesto politik Bismarckove šole in Bis Bismarcka. Nasprotstvo mej cesarjem in Bismarckom je marckovega mišljenja. bilo tedaj jako veliko, tako da je cesar celo javno od- Te nove osebe svedočijo pač jasno, da se je cesar rekal Bismarcku vsako večjo zaslugo za zjedinjenje Nem- odločil na korenito premembo vsega notranje in zunanje-čije in ga proglasi! navadnim pomagačem njegovega sta- političnega sistema v Bismarckovem smislu in ob sebi je rega očeta. „Handlanger" mu je zaklical in ves svet je umljivo, da je moral imeti za to posebnih in jako tehtnih mislil, da se fcamotar v šaškem gozdu in cesar nikdar nagibov. več prijazno ne pogledata. V nemški notranji politiki se ni zgodilo nič tacega t Zdaj nakrat se je pa ta položaj popolnoma predru- kar bi opravičevalo tako premembo sistema. Zaradi tega i gačil. Nemški državni kancelar je nekega dne nepriča- da je drž. zbor odklonil premembo društvenega zakona » kovano potoval v Friedrichsruhe ter tam obiskal jeznega pač ni cesar odstranil Botticherja ; da drž. zbor ni dovolil Ahila-Bismarcka, a ko se je povrnil v Berolin, je str- sredstev za pomnožitev nemške mornarice, je cesarja sicer meči svet izvedel, da se zgode velevažne politične pre zelo razburilo a vendar tudi to ne more biti povod pre membe, da zadobi nemška politika popolnoma novo smer membi sistema, ker bi tudi nobeno drugo ministerstvo in sicer smer, katero odobrava in blagoslavlja bivši ma- ne dobilo v drž. zboru većine za take predloge. Mogoče jordomus, knez Bismarck. jedno » da je namreč na dvoru zmagala stranka Tako se je tudi zgodilo. Minister unanjih del, baron agrarcev vsaj deloma in da pridejo kolikor toliko v ve- Marschall, katerega je Bismarck močno so vražil ter ga ljavo njega načela, s katerimi se Bismarck precej strinja, zaničljivo imenoval „drž. pravdnika v p celarja Caprivija imenoval „generala v u t kakor je kan* če tudi ne povse. u 1 se moral Premeruba zunanjepolitičnega sistema je s tega sta- umakniti in na njegovo mesto přišel mlad, ugleden lišča deloma pojašnjena. Agrarci zahtevajo, naj se razve- diplomat, politik iz Bismarckove šole Bill 1 kateri ljavijo. trgovinske pogodbe z Avstrijo in z Rusijo. Mar nima samo redkih državniških zmožnostij, ampak je tudi schallom je zapustil ministerstvo zadnji mož, kateri trdno prepri San î da za Nemčijo jedino prava unanja podpisan na teh pogodbah, a splošnopolitični položaj politika ti8ta, katero je bil zasnoval Bismarck, katero pa opravičuje domnevanje, da Nemčiji ni več dosti za te po sta Caprivi in Marschall zavrgla. godbe, zlasti ne za pogodbo z Avstrijo. Cesar pa ni Bismarcku žrtvoval samo ministra Ko unanjih del, Marschalla, ampak tudi gladkega in spret tedaj pred letom prišlo na dan, da je Bismarck ko je sklepal z Avstrijo zvezo, sklenil skrivaj tudi «66 zvezo z Rusijo, katera je bila naperjena proti Avstriji, zavladala je v naši državi in tudi na našem dvoru velika nevolja. Zvijačnost Bismarckova se je takrat pokazala v največjem svitu in nastala je velika nezaupnost proti Nemčiji, vsled katere se je avstrijsko-nemško prijateljstvo znatno ohladilo. Na zunanjo našo politiko je to močno uplivalo. Dokler je Avstrija zaupala Nemčiji, je stala napram Rusiji v odkritem nasprotju. Ko pa je naš cesar potoval v Petrograd, se je pokazalo, da se je naša unanja politika premenila. Avstrija se je porazumela z Rusijo in sklenila ž njo zvezo. To je važno dějstvo dalekosežnega pomena. Tro-zveza obstoji prav za prav samo še na papirji. Nemčija nima več dosti upliva na Dunaji. Pred leti je mogla še intervenirati v korist Nemcem proti Čehom, zdaj pa po-stopa Badeni z Nemci precej trdo, a Nemčija se oficijelno ne upa izreči zanjo besedo, ker se boji blamaže. Kaj čuda, da Nemčiji ta osamljenost ne ugaja, in ker vidi, da Avstrije več ne more tako vladati kakor prej, je dala svoji unanji politiki novo smer. Nasproto-vati hoče Avstriji in zato je Bismarckova politika prišla zopet v veljavo. Šele pred nekaj tedni je Bismarck oštro prijel Av-strijo radi zveze z Rusijo, zahtevajoč, naj pojasni nje vsebino, češ, da je ta zveza naperjena proti Nemčiji. To je avstrijske Nemce, zlasti nacijonalce, hudo razburilo, saj jim gre zveza z Nemčijo nad vse. A Bismarck je v tem smislu še nadaljeval. Njegova glasila so začela očitno fraternizovati s prusofilskimi Schonererjevci ter je na vse mogoče načine podpihovati, naj nadaljujejo svojo, proti državi in proti dinastiji naperjeno agitacijo. Zdaj ni nobenega dvoma več, da se nemškonacijonalno gibanje v naši državi vrši pod pokroviteljstvom nemških politikov in sicer vsled zveze mej Rusijo in Avstrijo, kar potrjuje tudi pisava raznih uglednih in tudi oficijoznih nemških listov. Nemški politiki mislijo, da spravi to gibanje Avstrijo zopet v prejšnjo odvisnost od Nemčije, če pa to ne, da razpiha narodnostno gibanje avstrijskih Nemcev v velik plamen, kar bo Nemčiji zopet na korist, ker se naša država na ta način oslabi in ker se o tem napelje voda na pruski mlin. Bismarck ni nikdar pozabil na svoj namen, pridružiti Nemčiji avstrijske Nemce. Karol Proll, jeden Bis-marckovih „leibjournalistov", kateri se je pred leti iz-selil iz Avstrije v Berolin, da od tam pomaga graditi nemški most do Adrije, pravi v svoji knjigi „Fiirst Bismarck und die Deutschen ausserhalb des Reiches" : „Ker Bismarck še ni mogel izvršiti svojega načrta in osvobo-diti v sosednih državah živečih Nemcev, trudil se je posebno za to, da oživi v njih narodni duh in jih vzdrži na krmilu vsaj do trenotka, ko pride odločilna ura. Narodna misel mu je bila jamstvo, da bode žetev dobra. Sedaj vlada povsod prepričanje, da novi Bismarck to dožene, kar je stari Bismarck dognal samo do polovice. Za stavbo gotiških stolnic je bilo treba več stoletij ljudskega delà, tako tudi zgradba Nemčije ni mogoča kar v hitrici, a da se dožene, za to treba, da se vsi Neraei oklenejo nacijonalnega duha, ker jih ta gotovo privede v okrilje majke Germanije". Bismarck se je tega načela vedno držalY in nemški politiki so se ga oprijeli sosebno zdaj, ko se je Avstrija od Nemčije umaknila. Ker delujejo nemški nacijonalci v tem smislu, na razpad Avstrije in na priklopljenje nekaterih avstrijskih dežel k Nemčiji, za to jih podpirajo nemški politiki, a podpirajo jih še dosti očitno, ker se je predrugačilo razmerje mej Avstrijo in Nemčijo. Nova nemška politika bo tudi v tem oziru brez dvoma urejena po Bismarckovih načelih, bo Avstriji sovražnejša kakor je bila Caprivijeva in Marschallova in bo gibanje avstrijskih Nemcev močno podpírala. Morda pridejo vsled tega za našo državo nevarni časi ali bati se jej ni, dokler jej bodo zvesti Slovani, katerim je le v korist, če Avstrija ni priklenjena na Nemčijo in če so oni najvažnejša in najzanesljivejša opora monarhiji. Politični pregled. Slovenci in Čehi. — Razmerje mej vlado in mej čehi je vse drugačno. kakor pa razmerje mej vlado in Slovenci. Čehov se vlada boji, ker ve, da proti njim sploh ne more vladati, na Slovence in Hrvate se pa prav nič ne ozira, dasi so jo v drž zboru požrtvovalno polpirali. To se vidi zlasti na Primorskem. Pretužni položaj Slovencev in Hrvatov v Istri, v Trstu in na Goriškem smo opisali minoli teden in umevno je, da so skrajno nezadovoljni, da Čehi podpirajo to vlado, kater» primorske Slovane kruto zatira. Pred kratkim je jeden voditeljev Mladočeške stranke dr. Herold govoril v Pragi in se močno ogreval za sedanjo vlado. To je dalo „Edinosti" povod, daje izrekla naslednje mnenje: „Mladočehi so sedaj najmočnejša skupina v parlamentu, a njih šte-vilna moč se opira in je osebno narasla ob solidarnosti z drugimi slovanskimi plemeni. Tega naj nikar ne pozabijo voditelji mladočeške stranke. Narod češki imponuje danes grofu Badeniju in bi imponoval vsaki vladi. Dvomimo pa — in to po pravici — da bi tako imponoval, ako ne bi imel na svoji strani številno in moralno zaslombo ostalih slovanskih zavez-nikov. Težko nam je, ali mora biti povedano, da nam Hrvatom in Slovencem na Primorskem, ki smo gotovo čustvovali z narodom Češkim in ki se tudi sedaj brezpogojno identifiku-jemo z njega interesi, se že dolgo ni godilo tako slabo, nego ravno zdaj, ko so mladočeški voditelji toli zadovoljni z vlado ! ! Mladočeška delegacija naj gleda, kaj delà ! V isti hip, ko bi obup prisilil naše jugoslovanske zastopnike. da bi si morali iskati drugih potov, ki bi se kdžali s češko-vladnim prijateljstvom, v isti hipjko bi se ločila češka in jugoslovanska pota. triumíiral bode zopet stari avstrijski zistem, a češka delegacija bode stala na opolzli viseći ravani — brez odkritosrčnih prijateljev. Mi nočemo biti glasniki črnogledstva, niti nismo pooblaščeni od nikogar, da bi govorili o kakih konkrentnih ukrepih, ali naša dolžnost je, da povemo kar naravnost svoje prepričanje: ako se stvari na Primorskem bodo i nadalje razvijale tako, kakor so se začele zadnji Čas, je izključena možnost — ako naši slovenski in hrvatski poslanci res hočejo braniti interese naroda — da bi narodno-krščanska zveza še ostala v sedanji večini ; in Če bi-le ta vendar-le ostala, potem pa jej morajo obrniti hrbet jugoslovanski zastopniki iz Dal- maeije in Prknorja. Grof Badeni je menda zaljubljen v Itali-jane; dobro:: mi nocemo motiti te ljubezni. Ako je že tako zapisano v knjigi božje pievidnosti, da nas mora še nekoliko Časa tlačiti da pri gorkejšem \ remenu treba manje nasti Ijati 1 kakor pri mrzlem. Če je mrzlo, se odenemo s per Koparske živali so zelo previdne, ne dajo se kar nico, drugače pa le z navadno lahko odejo. Ravno tako tako prevarati. Tukaj pa je bilo vse tako lepo urejeno, se mora sedaj bolje, sedaj manje nastiljati. Stelja naj se da ni bilo jame prav nič razločiti, še človeški sledovi v često menja, ker hitro segnije in zrak spridi, kar pogo- snegu so bili zameteni. Teško pričakoval je Joško druzega jutra. Komaj se stoma prouzroča razne bolezni. Umazanost je sovražnica zdravju in je umen živinorejec nikjer ne pusti, zlasti ondu ne, kjer spe živali. je bilo zdanilo, gledat. že bil na nogah. Treba je bilo iti Kmetijske raznoterosti. Pride blizo jame — a lasi so se mu ježili. Starega lovca bilo je strah. Čudni glasi so prihajali iz jame. To ni volk to ni medved to Reja svinj. Vsaka gospodinja, hoče imeti zdrave Sicer jako pogumen pobral naj dene vedno mej hrano mastenca, (nemški se mu bežal kar se je dalo, proč svinje, pravi federvajs) žvepleni cvet in grenko sol. Jež jako koristna žival. Pobere polže, gliste, kebre, miši in druge škodljive živali. Zato pameten kmetovalec nikdar ne bode preganjal ježa. Ržen kruh je dober zlasti za delavne konje Semtertje V lahko zameni oves. Se bolje je pa, če se dve tretjini ržene in ena tretjina koruzne moke pomeša. nekaj čudežnega. Joško svoja kopita in proč od jame, ne da se bil nazaj ozrl, naravnost k župniku. V jedni sapi pri pevedoval Župnik kai je doživeL pa je zmajeval z glavo. » » Zopet si pokazal, da nisi za nič! Kaj naj bode? Bedak Žival je, ki se je ujela u u J) Ni gospod župnik" odvrne Joško, ter se prekriža. Poučni in zabavni del. : 'M z? il» Kočevec in volk. (Humoreska. Spisal Julij B.) (Konec.) Župnik sam je bil strasten » To ni nobena žival to to nega je pošast morda nekaj poseb-strah in groza mora biti člověka, ako kaj takega » » Dobodi ljudij šliši takoj u Tu se zberemo v žup nišču t« čašo vina vsaki, potem pa hajdi kratkem času je bila vsa vas na nogah. Cela lovec. črna vojska bila mobilizovana, tako, da je župnik s Vsako prosto strahom štel svoje goste pa nebioj polnih litrov vina, ki uro porabil za lov. Tega mu je bilo tudi treba. Kož od divjih mačk Bil pa i lisic Î srn î zaj ce v bila polna hiša. so se kar na mah zopet izpraznili. Nemiren je tekal po sobi in silil vun, vun, da bi řešil vsaj še nekaj svo î kakor pristen lovec, vedno dobre volje. jega trtnega soka. Potem pa so šli radovedni bojaz- Joško ga je poznal in je vedel, da tudi kaka trpka beseda iz njegovih ust ne pride od srca, Sedaj pa je bil župnik posebno dobre volje — poln sladké nade ! Kaj velja, ko bi zares dobil volka ! Ta zver ne dobi se je lahko ljivi pogumni. dejal Joško: „Li čujete r v Ko pa so se približali jami — Ali ne čujete nič? » je « dandanes pri nas že redka prej Drug je pogledal drugega. Nobeden se ni upal na-Čudni glasi so doneli iz jame. To ni bilo rjovenje pa tudi ne bilo grdo videti > ako ležala kaka volčja koža poleg njegove postelje! — renčanje, to ni bilo cviljenje — to ni bil jok je bilo pač to ? — a kaj Ukazal torej Jošku î naj pripravi vse, kar » Gospod župnik, pojdite Vi naprej !" prosijo gonjači treba » da volka prav gotovo vjame. Ne skrbite, gospod župnik" zagotavljal je Joško. zanesti, ki vse vem ter sem že vse jednoglasno. » „Samo na me se preštudiral! Najin mora biti, pa je!" Dobro! Le naprej!" odgovori župnik navidezno pogumno — in stopa previdno proti jami. Drugi pogum- V neži so ostali precej v ozadji. Ze je župnik na robu jame. n n Pij torej še kozarec vina potem se izgubi » Za božjo voljo!" vsklikne nakrat pol prestrašen i da ne zamudiš!"" Joško zvrne brez ugovora polno čašo vina, se sladko zasmeje, zahvali gospoda župnika ter odkoraka ne prav vojaški — naravnost na delo. Ležal je še sneg. Kraj, kjer je imel Joško opraviti, ni bil pol veselo iznenađen strel zadoni. potegne puško licu in Vsi planejo jami. jami ležal v jednem kotu ubiti volk posebno oddaljen. Še pred nočjo je bil Joško s svojimi pomagači gotov. Skopali so globoko jamo, prostorno za pet me- tega so pa nasproti pa je na pol stal, na pol sedel gosli v roki. Potegnili so oboje iz jame. njemu Kočevec z Niso vedeli i občudovali rešenega Kočevca î ali sredi dvedov, pokrili jo na rahlo s šibjem, postavili kos zasmojene jančevine, katera je že od daleč dišala. velicega, krasnega volka. Kakor strel sam î tak izgledal Kočevec. Majhen Že mej delom pádel je sneg in je zapal v noči vsaj starikav možiček v iahki, dolgi suknji, kapo na glavi kakor jo nosijo î za štiri prste na debelo. To muzikantje, temne naočnike na korenja-Joška zelo razveselilo, škem nosu — malo osivělo brado pa popolnoma razmršeno. kajti sneg mu je bil voda na mlin. Bil přepaden, bled kakor zid. 211 Tresoč se mraza pripovedoval je nesrečnež i kako se več fotografi) jedne osebe v zaporednih pozicijah spoji v je v noči zgrešil pot v snegu in mu je h krati zmankalo iedû0 gibajočo se in delujoco. S kinetoskopom bo torej kazal tal. Napil se je bil precej na ženitovanji, kjer je godel in ni vedel, kod da gre. Bila je strašna tema — ob treh pa zjutraj. Užgal je žveplenko, da se prepriča, kje da je, o groza, zasvetijo se mu žareče volčje oči v najbližnji ma stvar posreči. delujoče igralce. Fonograf in kinetoskop pa bo zvezal z električnim tokom, da bota harmonično delovala. Tako se bodo vjemali glasovi z gibanjem, petje in muzika z delovanjem in predstavljanjem. Pravijo, da ima Edison mnogo upanja, da se bližini. Vendar Kočevca Bog ne zapusti. Hipoma se je, takoj streznjen, domislil, da je čul, da volk ne prenese glasbe in jami, Casniki na Francoskem. V Parizu izhaja 2327 čas nikov, od teh je 130 dnevnikov, 651 tednikov, 776 meseč- nadaljeval je svoj ženitovanski koncert v dasi mu ni šio od srca, vendar je tako drgnil z lokom po strunah, da mu je naposled ostala le še jedna sama struna čas je bil strašno dolg še nekaj časa pa bi bil Kočevec znabiti izgubljen. Ko se je bilo zdanilo, videl je volka tičati v kotičku. nikov, 331 dvemesečnikov 260 listov, ki izhajajo ob prilikah. Po deželi zunaj Pariza je 3493 časnikov, od teh jih izhaja 318 vsaki dan, 1527 vsaki teden in 479 je še drugih listov. Advokatov je v Avstriji 3758, med njimi je 1787 Židov, 47*2 odstotkov. Prvi ženski vseučiliščni profesor je gospa Flza Escheisson, ki je bila nedavno promovana doktorjem prava v Volk se je bal — Kočevec se je bal. Pravil je naš Danijel, da v taki družbi še ni bil in je zahvalil ginje-nim glasom vse navzočnike za njegovo rešitev. Kaj tacega se ne primeri sleharni dan. bilo to zabeležiti z Upsali. Sedaj je imenovaoa na pravni fakulteti upsalskega Treba mokrimi črkami v lovske anale vseučilišča docentom za meščansko pravo. »Novo vinogradništvo« je naslov novi izdaji Frane Gombačeve knjige. „Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih Vinogradov", katero je založil dežel odbor kranjski. Dočim je prva izdaja imela le 60 stranij, ima jih druga 148, . ter vrhu tega 21 slik več. Pomnožitev obsega vlaganje cep- Veseli korakali so vsi sparoma proti župnišču. ljenk v mah? zeleno cepijenje, porabo umetnih gnojil v vino- Kočevec, dasi na pol zmrznjen in prebitega strahu gradih i. t. d. Kar je pa posebno važno, pridejano je knjigi Ta spis je sestavil dr. G. Marchet ter je v njem na podlogi za-konov raztolmačil, kako se je treba ravnati, kadar se pokaže ves predrugačen, kazal je še največ veselja in je sviral ua novo „avstrijsko zakonodajstvo v trtoušnih zadevahu. na zadnjo svojo struno, korakajoč pred mrtvim volkom z vsem drugim čutom, nego v jami. Pravijo da tisti dan gospod župnik ni več bojažljivo štel svojih litrov. Gospod župnik je že davno mrtev. trtna uš, kako se od Vinogradov dosežejo davČne olajšave, Kožo zgodo vinsko znamenitega volka pa lahko še dan danes vidiš v župnišču. I Poučni in zabavni drobiž. Starost vladarjev. Papež Leo XIII je star 88 let ica Vi- Saksonski 69, kralj Švedski 68, veliki knez luksenburški 80, kralj Danski 79, kralj kako brezobrestna posojila za obnovitev Vinogradov itd. Spis opravljen z uzorci raznih vlog na dotične urade. Prepričali smo se, da bo ta knjiga dobro došla vsem slovenskim vinogradnikom, in jim jo toplo priporočamo. Razpečavanje knjige je izročil deželni odbor kmetijski družbi, katera je tudi to novo izdajo priskrbela, zato naj se narocila na knjigo poši-ljajo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano. Cena knjigi je 40 kr., kdor naroči naj manj 10 izvodov, dobi jih po 30 kr. Naročitvam je treba priložiti denar. Pripomnimo, da velja ta cena s poštarino vred ktorija angleška 78 kralj cesar avstrijski 67, kralj Belgijski 63, kralj Rumunski 58 knez Crnogorski 56, sultan 55, kralj italijanski 53, kralj Ba Novice. varski in Virtemberški 49, cesar Nemčij 38 knez Bolgarski lit = 8» • V 36 kralj Portugalski 34, car ruski 29, kralj srbski 21 Holandska 17, kralj Španjski 11 let. kra Longliff« se imenuje nova iznajdba za čišćenje zraka v sobah, kjer bivaj dober za omenjeno delo, i ljudj tedaj Če je iznajdeni aparat res bilo toplo priporočati ga kajti nečistega zraka, ki je škodljiv zdravju, je po vseh stano- vanjih premnogo. Petrolej proti difteriji. Neki italijanski zdravnik je baje iznašel, da je petrolej jako vspešno sredstvo proti da- VlCi Pri otrocih pod šestim letom pravi zdravnik speh Po dolgi in mučni bolezni umri je 7. t. m. mož, ki je bil sicer širši javnosti skoro neznan, a je bil vendar jeden najpridnejših narodnih delavcev, gospod iz Polian nad zgotovljen. Rabi se petrolej mazanjem s čopičem, grgranjem Ivan Pintar. Pokojnik, rodom in inhalacijo (sopljenjem razgretega petrolijevega para). Bolezen hitro zgine. Prihodnost bo pokozala, če se ta iznajdba res ob- nese, dotlej je treba počakati. Glediške igre brez igralcev. Edison izdeluje iznajdbo, da bi lahko ponavljal in predstavljat kako igro brez igralcev, pevcev, muzikov; brez vodja in suflerja. Za glasove bi izpo- a Edison upa, da se mu bode posrećilo, dati mu čist glas. Potem bo za belo zaveso na glediškem odru, postavil toliko fonografov, polnil svoj fonograf. Sedaj fonograf še nekoliko noslj kolikor bi imelo biti pevcev in igralcev. Vsak fonograf bo pel ali muziciral ali govoril, kar bi sicer moral pevec, muzik, go vornik. Zadaj bo skrit kinetoskop, priprava, ki kaže žive fot:> Skofjoloko, je v mladosti studiral tehniko, potem pa se posvětil žurnalistiki. Skoro do zadnjega je uredoval „Novice", sodeloval pa tudi pri „Slov. Narodu", pri „Slovencu", pri „Rodoljubu", pri „Domovini" in pri raznih drugih listih. Pokojnik je bil neumorno delaven, jako značajen in vsestranski omikan mož. Pintar je v 20 letih svojega žurnalističnega delovanja spisal toliko, da bi njegovi spisi napolnili celo knjižnico. Bodi vrlemu možu zemljica lahka in častěn spomini grafij t tako hitro meče slike fotografij na platno da Z72 — t Dr. Alojzij Zorn, knezoškof goriški je, kakor se h Dunaja poroča, tam danes po noči umrl. Ranjki se je porodil dne 13 junija 1834. v PervaČini pri Gorici, za mašnika je bil 14. januvarja 1857 in za škofa Poreč-Pulj 14. ja-nuvarja 1883. posvečen. Dae 22 junija 1883 je bil pa uže imenovan za knezoškofa v Gorici, kjer je bil dne 14. oktobra slovesno umeščen. Ranjki gospod knezonadškof je bil pravi uzor iskrene pobožnosti in velike dobrote. Naj v miru počiva. — Družbi sv. Cirilla in Metoda je podarila J. Blas-nikova tiskarna mesto venca na krsto pokojnému uredniku „Novic" Ivan Pintarju 10 kron. — Nove maše v ljubljanski škofiji. Nove maše bodo darovali gg bogoslovci iz Četrtega leta: Josip Eppich, dne 1. avgiuta v Stari Cerkvi pri Kočevju; Anton Golf, dne 25. julija v Starem Trgu pri Ložu; Vojteh Hybašek, ane 8. avgusta v Předině na Moravském ; Anton Jare, dne 8. avgusta v Novem Mestu; Ivan Jereb, dne 1. avgusta v Ljubljani pri sv. Jakobu; Anton Jerič. dne 23. julija v Ljubljani; Evgen Lampe, dne 25. julija v Marijanišču ; Ivan Mlakar, dne 1. avgusta na Březnici ; Valentin Oblak, dne 25. julija na Bledu ; Leonard Župan, dne 1. avg. v Kropi. Iz tretjega leta: Frančišek Koželj, dne 1. avgusta na Homcu ; Josip Kr-žišnik, dne 25 julija v Ribnici ; Andrej Lavrič, dne 1. avgusta v Starem Trgu pri Ložu ; Josip Lavrič, dne 1 avgusta v Blagovici ; Blaž Rebol, dne 8. avgusta na Trsteniku ; Avgust Schauer, dne 8. avgusta v Poljanici (Pollandl) ; Frančišek Zupančič, dne 1. avgusta v Ljubljani pri Sv. Petru. — Odlikovanje. Vratarju tukajšnje predilnice gosp. Fr. Pavšek-u je cesar v priznanje dolgoletnega in vestnega službovanja pri jednem in istem zavodu, podělil srebrni zaslužni : križec — Spomenik Miklošiču so slovesno odkrili dne 5. julija v arkadah dunajskega vseucilišČa Slavnostní govor je imel gosp. prof Jagió, kateri je imenoval Miklošica najveČjega slovničarja 19 stoletja — Za Narodno slavnost v Celju dne 7 in 8. avgusta o priliki blagoslovljenja zastave „Celjskega Sokola" in otvoritve „Narodnega doma" se delajo velike priprave. Iz Ljubljane se pripravlja poseben vlak in pričakuje se več hrvatskih in čeških društev. — »Glasbena Matica« v Ljubljani XXV. redni občni zbor bode dne 15 julija ob 8. zvečer v dvorani „Glas-benega doma" v Vegovih ulicah. — Sokolovi izlet v Škofjo Loko dne 4 julija, kateremu sta se pridružila tudi „Gorenjski SokoI" in pevsko društvo „Ljubljana", povspel se je do prave narodne slavnosti. Na kolodvoru so sprejela došlece narodna društva škofjeloška. V častnem sprevodu z godbo na čelu so korakala društva s kolodvora v mesto. Mesto je bilo vse v zastavah, piimerni napisi na slavolokih so pozdravljali došlece, topiči so pokali, občinstvo je burno pozdravljalo drage jim goste in rodoljub-kinje so sipale cvetke raz oken Pred mestno hišo, ki je bila iepo okrášená, je društva pričakoval mestni župan gosp. Niko Lenček z občinskim odborom in meščani ter jih je v imenu mesta najtopleje pozdravil. Zahvalila sta gosp. dr. Iv. Tavčar imenom „Sokola*' in g. Trstenjak imenom „Ljubljane". Javna telovadba na glavnem trgu je vzbujala veliko zanimanje in kaj prisrčna je bila potem prosta zabava na Štemarjih. Ob mraku se je zažgal kres v čast sv. Cirilu in Metodu. V ponos more biti Ločanom zadnja nedelja, ker so to-li lepo pokazali svojo narodno zavest. — Kmetijske družbe kranjske občni zbor se je vršil včeraj pod predsedstvom predsednika g ces. svetnika Iv. Murnika ob obilni udeležbi v dvorani starega strelišča. Obširneje borno poročali prihodnjič. Družbinim podpredsednikom je bil izvoljen g. dež in drž. poslanec Fr. Povse, v odbor pa krški župan dr. T. Romih in knezoškofijski tajnik J. Šiška. Občni zboř je sklenil, da naj se povodom 501etnice cesarjevega vladanja prihodnje leto otvori v Ljubljani gospodinjska šola za kmetske deklice — Nesreča. V Kotnikovi opekarni na Verdu pri Vrhniki je 141etni Franc Turk vtaknil glavo v napravo za vzdi-govanje materijala ravno v trenotku, ko je naprava funkcionirala. Fantu je popolnoma strlo glavo — Za napravo vodovoda v Vrhpolju je poljedeljsko ministerstvo dovolilo podporo 6000 gld t. j. polovico vseb stroškov. Dežela da v ta namen 3000 gld. Ostalih 3000 gld. bodo morali pokriti interesentje in občina i — Na državni višji gimnaziji v Gorici je bilo letos 199 Slovencev, 172 Italijanov, 1 Hrvat in 50 Nemcev. — Na tržaški državni gimnaziji je bilo 131 Nemcev, 131 Italijanov in 113 Slovencev. Učni jezik na obeh zavodih je nemški. — V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca junija 457 strank 284.962 gld 47 ki , vzdignilo pa 492 strank 260.693 gld. 30 V2 kr. V drugem četrtletji se je dovolilo 191 prosilcem na zemljišča posojil v znesku 117 755 gld. — V mestno hranilnico v Radovljici je vložilo meseca junija 114 strank 22 547 gld 72 kr. in vzdignilo 39 strank 5296 gld. 97 kr. 24 stránkám se je izplačalo 12 928 gld. pooojil — Na zadnji semenj Sv. Petra in Pavla se je prignalo 911 konj in volov, 317 krav in 88 telet, skupaj 1316 glav Kupčija je bila srednja — Utonil je dne 30 junija v Kolpi Ulétni deček Janez Matijašič iz Rozalinc pri Metliki. Kopal se je in pre-daleč zašel v vodo. Mrtvega je potegnil iz vode oče sam. — Požar. V vasi Dobravici pri St. Jerneju so dne 1. julija pogoreli 4 posestniki škoda je znatna. Pogorelci niso bili zavarovani. Zažgal je 41eten otrok — Pri požaru dne 28. junija v^ Blagovici je ponesrečil Jože Ocepek iz Koloviaške župnije Sel je ravno z božje poti z Brezja, ko začne goreti Bil je prvi na. strehi, pa zdrsnilo mu je in padel je na zemljo tako nesrtčno, da je umrl kmalu na to. — Mojsterski tečaji za krojače. Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju mojsterske tečaje za krojače. Poučevalo se bode v jemanji mere, strokovnem risanji, izvrševanju krojnih uzorcev, prikrojevanji, izdelovanju uzornih komadov, obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji trajajo po 6 tednov in so štirikrat v letu Za vsprejem v tečai morejo prositi: krojaški mojstri in pomočniki, če jih priporoči občinski urad in zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo • prositelji, ki se morejo izkazati z že pridobljeno strokovno izurjenostjo, dalje mojstri pred pomočniki in mej poslednjimi zop^t taki, ki nameravajo svoj obrt v kratkem kot mojstri izvrševati Sprejeti morejo biti koneČno le taki prositelji, ki so že 24 let stari, a niso še prekoračili 45. leta in so vojaški dolžnosti že za-doâtili ali so vojaščine prosti. Ker se bode za sedaj poučevalo samo v nemškem jeziku, je neobhodno potrebno, da je obisko-valec vsaj toliko zmožen nemščine. da lahko sledi predavanju. Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu c kr. tehnologiškega obrtnega muzeja Dunaj 1X/2 Wâhringerstrasse 59. V prošnji mora prositelj navesti starost, občevalni jezik, ko^ liko časa je že mojster ali pomoćnik, potem v katero trgovinsko in obrtniško zbornico je pristojen in slednjič za kraje, v katerih ni železniške postaje, najbližjo železniško postajo. Dalje je pripomniti, če je prositelj obiskoval kako obrtno na-daljevalno ali strokovno šolo. Učnina znaša 25 gld. ; vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk tečajev z oprostitvijo učnine in s podelitvijo ustanov. Prošnje za oprostitev učnine je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja ; prošnje za ustanove je nasloviti na c. kr. trgovinska ministerstvo, a je iste vložiti pri imenovanem ravnateljstvu i» ZI 3 se jim mora poleg zgoraj omenjenega priporocila priložiti tudi ubožno spričevalo in domovinski list. Ustanove znašajo za obi-skovalce, ki stanujejo na Dunaju po 60 gld. za mojstre in po 50 gld. za pomoćnike; za vnanje obiskovalce po 90 gld. za mojstre in po 70 gld. za pomoćnike. Razun tega se vnanjim stipendistom povrne tudi vožnja v tretjem razredu na Dunaj in nazaj. Komur se podeli ustanova, ta je ob ednem oproščen tudi učnine ; vpisnino mora vsak obiskovalec plaćati. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste, istotako tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo, èe jim je priloženo ubožno spričevalo. L. 1897 bodeta še dva tečaja in sicer prvi tečaj od srede avgusta do 25. septembra, drugi od 8. novembra do 18. decembra Prošnje za vsprejem v ednega teh tečajev se lahko vloze vsak Čas Želja za uvrstitev v določen tečaj se bo po možnosti upoštevala. V en tečaj se more sprejeti le 12 obiskovalcev. Razglasilo o teh tečajih je vsak emu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Laški delavci. Iz Arlesa, ob reki Rhône na Francoskem, se poroča, da so bili v Solnex u veliki izgredi mej francoskimi in italijanskimi delavci. Ranjena sta bila dva Francoza in eden Italijan. Francozi so se tako razburili nad Lahi, da so morali podjetniki vse poslednje odpustiti. Fran-coska vlada je to sporočila italijanski rekoč, da ne more jamčiti za varnost italijanskih delavcev, kajti konkurenca le-teh je to-li škodljiva francoskim delavcem, da so neizogibni pre-piri in nasprotstva. Tudi svetuje francoska vlada, da naj italijanski delavci ne išČejo kruha na Francoskem — Zaradi kruha in konkurence torej so se sprli laški in írancoski delavci in ne zaradi narodnosti morebiti. Prav ednak povod je bil tudi zadnjim izgredom italijanskih in slovenskih delavcev V . . T ' v Skednju pri Trstu Kruha potrebni Lahi iščejo povsod za-služka in domači delavci preširne „privandiance" po strani gledajo, vsled cesar nastajajo razpori. Lahi bi v tujini pač morali biti ponižni, a tega ne poznajo. Zato zakrive toliko izgredov. Ciklon. Silni vihar, ki je v Ameriki znan pod imenom ciklon, razsajal je nedavno na Francoskem. Blizo Pariza v okrajih Bezoûs in Colombes, podrl je vihar celo hišo in je bilo ranjenih več oseb. Veliko druzih hiš je bilo poškodovanih, drevje izdrto, brzojavne in telefonske vezi pretrgane. — Opu-stošenja je napravil ciklon posebno huda v Asniéresu, kjer so bili trije ljudje ubiti in je bilo kakih 20 oseb ranjenih. — Bojkotovanje, ki tudi Slovencem ni več neznano, ima svoj izvod in ime od kapitana Boycott, ki je ravno minole dni umri na Irskem. Kapitan Boycott je kot zvest slu-žabnik svojega gospodarja grofa Erneja neusmiljeno ravnal z podložnimi kmeti, ki so morali tlako delati grofu. Toda kmeti in sploh vsa okolica so se uprli in se zarotili, da ne store nobenega delà več upravitelju Boycottu Bojkotovali so ga: hlapci so mn utekli, peki mu niso hoteli prodati več kruha, mesarji ne mesa itd. Od tedaj izvira bojkotovanje, ki ne jenja še precej in ki je imelo že več zlih posledic za bojkotované in več dobrih za one ki so bojkotovali. — Nova uradna uprava sodnikov. Z uveljavljenem novega civilnega pravdnega reda se spremeni tudi oprava sodnikov. Od 1. januvarija 1898 uaprej nosili bodo sodnijski uradniki v uradih dolge črne talarje z znaki iz vijoletnega baržuna (zameta) pa črne baržunaste barete, katero bodo de-vali na glavo o razglašenju obsodb. Tudi zagovorniki na porotnih obravnavah nosili bodo črne talarje. Na Angleškem in Francoskem so sodniki že od nekdaj tako oblečeni. — Veliki požari. Dne 5. julija je na Tirolskem go-relo kar v treh trgih; v Stangu, kjer je pogorelo 15 hiš, v Kalternu, kjer je pogorelo 12 hiš in v Kalmingu, kjer je pogorelo 65 poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine. — Kanal okrog in okrog Budimpešta, ki bi bil primeren za plovbo, nameravajo napraviti. K^anal bi napeljali iz Donave. V komercijelnem oziru bi bilo to zelo ugodno za Budimpešto. — Primanjkljej ogerske milenijske razstave znaša celih 1,548.005 gld. Toliko se je namreč primanjkljeja izkazalo, v resnici je pa dosti večji, posebno če se pomisli, kako zgubo so posamni podjetniki imeli. — Velika nesreča vsled naliva. V noči od 26. na 27. junija prepetila se je pri Kolomeji v Galiciji velika nesreča na želežnici. Utrgal se je oblak in sjlno narasla voda je spodkopala opore železniškega mostu. Ravno, ko je vozil čez most poštni vlak, se je most podrl. Lokomotiva s poštnim in tremi osobnimi vozovi so padli v mocno naraslo reko Prut. Pet osobnih voz je ostalo na železniškem tiru. V celem vlaku ie bilo 120 potnikov. V globočino je palo kakih 40 do 50 osob. Več osob je našlo smrt pri tej nesreći, mnogo je ranjenih. Reka je drla s tako silo, da je nesla neki železniški voz 300 m daleč. Največje sočutje vzbuja smrt nekega prejšnji dan poročenega vojaškega zdravnika, ki je bil s svojo mlado soprogo na ženitovanjskem potovaoji. On je ponesrečil, soproga pa se je rešila. Suknjo zdravnikovo z 25.000 gld. katere je dobil kot doto za svojo soprogo, so našli drugi dan. Tudi sicer je naliv napravil v mestu Kolomeja in okolici veliko škodo. Lilo je 7 ur neprenehoma kakor iz škafa, strela je udarila blizu 20krat in užgala 4 hiše. Voda je preplavila mnogo cest. polja in travnikov ter izpodkopala več hiš. — Zalaganje vojaštva z živili v Pulju. „Edinost" poroča : Ako se italijanskim intrigam na avstrijskih tleh ne bode gledalo bolj na prste, utegne imeti to usodnih podsledic za našo državo. Zdaj že iz Italije utihotapljajo živila za našo mornarico. In to nekaj pomenja Kakor znano, je v Pulju 8000 vojakov pri mornarici V prejšnjih letih so za te vojake kupovali živila pri hrvatskih kmetih, to je, pri domačinih. Danes pa Avstrija hodi za svoje vojake po krompir v Italijo ! Cožoti vozijo vsak dan pridelke iz svoje domovine, naš kmet pa ne ve, kam. pri prodal svoje pridelke. Zakupnik mornarice je — žid Thorsch, ki pa je dal ie svoje ime pravi zategatelj mornarice pa je italijanski podanik čožot Beltrame. — List povdarja nevarnost za slučaj vojne, ko bi italijanski podanik preskrbljeval z živili avstrijske vojake — Zgube turške vojske v poslednji vojni z Grško so baje naslednje: V Tesaliji: 900 mrtvih, 2400 ranjenih; v Epiru: 91 mrtvih, 264 ranjenih; skupaj 991 mrtvih, in 2664 ranjenih Med mrtvimi sta dva paše. 26 štabnih in 45 višjih častnikov, skupaj 74, t. je skoro 8%, kar je imenitni dokaz hrabrosti turških častnikov. Nadalje pa se poroča, da je število ranjenih, katerih so dosedaj navozili v Carigrad z bojišca: 1759 mož, med temi 79 častnikov. Iz med teh je izšlo ozdravljenih iz bolnišnice pri Yildnici in vojaške bolniš-nice „Gumuss-Su*4 pri Dolmabagdši, kjer izvršuje svoje posle avstrijska družba rudečega križa, 43 častnikov in 656 mož. Pricakuje pa se še več ranjenih, ki se pripeljejo čez morje v Carigrad. Tržne cene i V Ljubljani dne 23. junija 1897. Pšenica gld. 8.50 kr. rž gld. 6*20 kr., ječmen gld. 5.— kr., oves gld. 6 20 kr,, ajda gld. 7'— kr., proso gld. 7-— kr., turšica gld. 5'— kr., leča gld. 12 — kr., grah gld. 12'— kr., fižol gld. 8 — kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srećke. / Linču dne 3. julija t. 1.: 30, 22, 32, 13, 9. V Trstu dne 3. julija t. 1.: 43, 20, 6, 78, 18. V Pragi dne 7. julija t. 1. : 73, 7, 72, 39, 80. 274 I 50 60 korakov m Na državni cesti Ivančna gorica, od železnične postaje Zatiéina ležeče posestvo, obsto ječe z debro zidano za vsako kupčijo, posebno za krčmo ali kupčijo z lesom pripravno hišo št. 17, z ravno tako dobro zidanim gospodarskim pohištvom in dveh njiv, je za 1800 gld., katere se v lOletnih obrokih plača prodaj. Natančne poizvedbe da > Jožef Kavšek » (2) V Skerjance št. 1, pošta Zatičina Redilna kuretino r* ///, "A 7/ & X sr .V % 7A edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. u i T zavoj navodilom 5 zavojev samo ( rt a i^VS \ Redilna Najboljše varstveno redilno sredstvo » v »Y C prasice. dijetetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom zavojev samo Redilna V • živino 4 - • i* ^ y M// y za konje, rogato živino in iKr i J * * ' _ m T I ovce v V.' V » / •r < /V v. 0 s_ I > ■'-■•i « < " Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih rabi, ako živina AO > - mara jesti, dalje zboljšuje mleko. rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Zavoj Vsa ta našteta sredstva dobij o : v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. na sukneno blago ■ Jeden 310 m dolg zado-1 štuje za jedno obleko za gospoda j In velja le f ) 3* 10 iz dobre 410 4 80 6 7 74 9- 1050 najboljše fine finejše i i pristne ovčje volne n ajfinejše! 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. i0 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien. dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro (20) znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko . ako se naravnost od nas naioči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof Brnu pošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka zasebne očnike zelo oškoduj « Jedino pravi u, I,Ili i / • • DIE (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov A. Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti Rogatec-Slatini činstva pred nič- Preskušen vrednimi ponareja- sedaj potrjen oblastev zdravstvenih nosim nadalje to-le oblast veno registrováno varstveno znamko Najstareje, najpristneje. najce-neje ljudsko domače zdravilo, V _ ze- uteši prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an- gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke nosi zgoraj stojeće ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom nahaj podlagi zakona varstvenih znamkah zaloga mojega balzama naroći direktno slovi: Na angelja varha lekarno Pregradi pri Rogatec-Slatini Thierry-ja malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone, steklenic Bosno krone Hercegovino malih dvojnih dvojnih steklenic vinarjev Manj majhnih predplačilu azpošilja. Razpošilja se samo proti pošinem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Odgovorni urednik: Avgust ťncihar. — lisk in založba: Glasnikovi uaskdnik