V SREDIŠČU POZORNOST/ Leto XXXVIII CENA 23 din Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, petek, 25. 1. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO _0b 35-letnici izhajanja odlikovani z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Gorenjski manjkajo kadri za razvoj doslej je Gorenjska s prilivom kadrov iz drugih regij dopolnjevala število potrebnih delavcev — Iz analize o razvojnih mož-J°stih zaposlovanja na Gorenjskem do leta 2000 pa je razvidno, "a bo še vedno več potreb, kot bo na voljo domačin delavcev .Kranj _ Na Gorenjskem ni mogo . Pričakovati, da bi lahko nadaljnji 2^žbenoekonomski razvoj do leta ^y0 potekal povsem brez kadrov-**h težav. Te so izrazite že danes, a3 v regiji ni dovolj naravnega primka, ki bi zagotavljal obnovo delo-sile. Primanjkljaj delovne sile je ^gija že pred leti blažila s selitvenim prirastom, vendar le-ta prav ta- ko upada. Stanje je seveda v nekate- ih občinah povsem drugačno, saj je ^.jeseniško značilno, da se jih na 10 Poseljenih oseb odseli 9, kar pome-*^ Najmanjši selitveni prirastek v regiji. Seveda je za predvidevanja o gibalu zaposlovanja v naslednjih pet-aJstih letih pomembno še kaj dru- Svečanost pri vojašnici v Ratečah Rateče — Občinska konferenca 2SMS Jesenice pripravlja za netijo, 27. januarja, slovesnost ob obletnici rojstva Edvarda Kardelja. Slovesnost bo ob 11. uri pri vojašnici na trome j i v Ratečah, saj se vojašnica imenuje po Edvardu Kardelju. Slavnostni govornik bo gene-ralmajor Anton Zupančič, v kul turnem programu pa bodo sodelo-l vali učenci osnovne šole iz Kranjske gore. Na proslavo so vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Jesenice, predstavniki osnovnih organizacij mladine v občini, Predstavniki delovnih organizacij, ki so prevzele pokroviteljstvo I nad vojašnicami v jeseniški občini in občani. gega kot rast celotnega prebivalstva. O tem govori analiza razvojnih možnosti zaposlovanja na Gorenjskem, ki so jo pripravili v strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje Kranj. Delež aktivnega prebivalstva je na Gorenjskem sicer izredno velik — 64,3 odstotka od vsega prebivalstva, kar je višje od republiškega. Tako visoko stopnjo aktivnega prebivalstva pa je v naslednjih letih komaj mogoče še povečevati ali sploh ne. Še posebej ne, ker bo za Gorenjsko izredno težavno tolikšen delež tudi obnavljati. Verjetno bodo največje težave prav v jeseniški in radovljiški občini, ki imata že sedaj najnižji naravni prirast, starostna struktura pa se prav v teh dveh občinah najhitreje nagiba k regresivnemu tipu prebivalstva, to je tipu, pri katerem delež starejšega prebivalstva narašča hitreje kot mlajšega. Vendar obnova aktivnega prebivalstva, ki naj bi s 86.500 v letu 1981 porastel v prihodnjem letu na 91.500, v letu 2001 pa na 100.700, ni odvisna le od demografskih dejavnikov, pač pa tudi od ekonomskih, socialnih in drugih — kot na primer od dolžine šolanja po osnovni šoli, od obsega upokojevanja, razmer, ki odvračajo ali silijo mlade matere hitreje spet v zaposlitev oziroma obratno itd. Analiza jasno kaže, da slednjih letih naraščal del! cije domačih delavcev iz šol in le-ta mora nadomestiti odliv kadrov; če bo v naslednjem letu že 77 odstotkov mlade generacije potrebno za nadomestitev odliva kadrov, bo to v naslednjih petnajstih letih naraslo celo na 88 odstotkov. Ali je 22 odstotkov generacije dovolj delavcev za nova delovna mesta? Ali bo Gorenjska tudi čez petnajst let odvisna od mehanskega priliva delavcev ali pa bo odvisnost zmanjšana zaradi prestrukturiranja gospodarstva? Vsekakor ni naloga takšne analize, da bi lahko odgovorila tudi na taka vprašanja, še posebej ne, dokler ob kadrovski bilanci Gorenjska še nima povsem začrtanih programov razvoja. Od tega je kajpak odvisno tudi, v kakšne poklice bo treba usmerjati mlade in kakšno izobrazbeno strukturo bo zahtevalo gospodarstvo leta 2000. Že zdaj pa lahko trdimo, da bo zaradi nekaj slabše izobrazbene strukture na Gorenjskem, predvsem to velja za delež kadrov z visoko izobrazbo, kaj težko loviti republiška povprečja. Že zdaj bi namreč morali imeti okoli 500 kadrov več z visoko izobrazbo, da bi se izenačili s slovenskim povprečjem. Vendar je izobrazbena struktura eno, zaposlenost te strukture pa nekaj drugega — saj je za nekatere gorenjske občine značilna visoka dne-, vna migracija tako v druge občine kot izven regije, kar seveda učinke izobrazbene strukture v domači regiji še poslabšuje. Kako pa bo z nezaposlenostjo? Ob zmerni rasti zaposlenosti v združenem delu, ki je ocenjena za naslednje srednjeročno obdobje z 0,6 odstotka, bo v letu 1991 zaposlenih na Gorenjskem 85.300 delavcev, z delavci v zasebnem sektorju in kmeti pa bo preseglo 100.000 zaposlenih. Vendar se bo tudi-v tem obdobju Gorenjska otepala s takoimenovano strukturno nezaposlenostjo, ker se ponudba dela razlikuje od povpraševanja. Prav zaradi tega strukturnega neskladja bo v regiji, ki ji stalno zmanjkuje delavcev, v letu 1996 — tako napoveduje analiza — dosegla Gorenjska visoka dva odstotka nezaposlenih, v naslednjih letih pa naj bi začel delež nezaposlenih upadati — predvsem zaradi vpliva usmerjenega izobraževanja ter večjega povpraševanja po delavcih nasploh. L. M. In*11* V takšen delovni kolektiv, kakršen je vaš, je pravo zadovoljstvo, saj se v večini srečujemo le s tistimi de- ^nimi okolji, ki jih tarejo najrazličnejše težave,« je dejal ob obisku delovne skupine CK ZKJ v kranjskem jounem kolektivu Industrije bombažnih izdelkov vodja skupine Nikola Stojanović. Potem, ko so si gostje haiali Pr°izvodne obrate in vzgojnovarstveno ustanovo, ki so jo zgradili delavci podobno kot proizvodne 2 5 s Prostovoljnim delom, so se člani skupine, v kateri sta bila tudi Petar Matic in Nikola Kmezič seznanili *e • Poslovnim uspehi kolektiva, ki so razveseljujoči. Okrog ]m^J^^^S!S&& zl J°'te vsote dohodka, povprečni osebni dohodki višji ki tudi v pri* J°dntfc trgih, 95 do 96-odstotna izkoriščenost s rojev in se bi lahko našteva h so ^^°^iiVO vedno zno-J°dnjc Zahfco ohrabrujejo 500-članski delovni kolektiv. Zato ^mm^b^^^^^^ .Q ^anJ nepotrebna najrazličnejša ovravila Darko Koren J^acMty piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilty — / liccadill] / — piccadilly Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka Priporoča svoje izdelke l u$ ^^atf//>> _ p><:cadif/y — piccadilly — piccadilly — piccadilly — / vccadill] / — piccadilly Dogovor je več kot list papirja Kadar gre za denar, predstavljajo dogovori hud preskusni kamen povezovanja tudi za gorenjske občine. To so ugotavljali že pred časom, ko je šlo za financiranje športnih prireditev, pomembnih za vso Gorenjsko, preskuša se na dogovorih o pokrivanju obveznosti do takšnih porabnikov občinskih proračunov, kot so temeljno sodišče in podobno. Čeprav je že kazalo, da so se gorenjske občine uspele dogovoriti o obveznostih, ki jih imajo do temeljnega sodišča, pa zdaj kaže, da poravnava obveznosti za preteklo leto ne teče tako, kot je bilo dogovorjeno. Gorenjske občine namreč »dolgujejo« temeljnemu sodišču in tožilstvu del sredstev za povišanje osebnih dohodkov in za rast materialnih stroškov za drugo polletje preteklega leta. Toda dogovor je eno, pipe občinskih proračunov pa so ponekod zaprte, ponekod vresušene. To še posebej velja za tržiško občino, kije v takem položaju, da niti sprejetih obveznosti ne more poravnati, tudi če bi jih hotela. Najbrž bodo njen delež morale poravnati ostale gorenjske občine. Ali ga bodo ali ne, ali bo sodišče vendarle dobilo, kar mu je bilo obljubljeno, se ne ve, saj je problem, ki so ga znova načeli na zadnji seji predsedstva skupščine gorenjskih občin, trenutno preložen na ramena pristojne komisije. Ta bo prerešetala, ali so si vsi drugi porabniki občinskih proračunov za nazaj razdelili prave zneske ali ne. Da se gorenjske občine dogovarjajo eno, izpolnjujejo pa drugo, se je pokazalo tudi pri pokrivanju obveznosti iz dogovora o pripravah na gradnjo Muzeja revolucije Gorenjske. Že pred dvema letoma so sicer gorenjske občine spoznale, da zdaj niso časi, ko bi lahko takšen muzej gradili, vendar se po dogovoru zbirajo sredstva za zbiranje dokumentarnega gradiva. Vendar spet finančno ne sodelujejo vse gorenjske občine — čeprav podpisnice dogovora. Že bežen pogled pokaže, da v jeseniški občini podpisniki tega dogovora sploh ne segajo v žep že dve leti, podoben slab posluh imajo tudi loški podpisniki. Finančne obveznosti skoraj v celoti pokrivajo le podpisniki dogovora v Radovljici in Tržiču, nekaj manj v Kranju. Če se je tudi v tem primeru pokazalo, da so dogovori le list papirja, je po vsej verjetnosti treba nekaj spremeniti. Če je gradnja muzeja res tako odmaknjen cilj, ali je potem še potrebno izredno zbirati sredstva za muzejsko gradivo, ko pa bi se to gradivo lahko zbiralo v okviru redne dejavnosti Gorenjskega muzeja. Na to, ali imajo to v mislih tudi vsi tisti podpisniki dogovora o izgradnji muzeja v Begunjah, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, naj odgovorijo družbenopolitične organizacije na Gorenjskem. L. M. Vrtine v Karavanke letos Jesenice — V Sloveniji se je mudila meddržavna jugoslovansko-av-. strijska komisija za izgradnjo cestnega predora skozi Karavanke. Jugoslovanske člane komisije je vodil namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze Andrej Grahor, avstrijsko komisijo pa izredni poslanec in pooblaščeni minister zveznega ministrstva za zunanje zadeve Erich Binder. Meddržavna komisija je ugotovila, da na obeh straneh potekajo priprave na izgradnjo cestnega predora in zbiranje denarja po načrtih. Zdaj načrtujejo, da bi veljala dela na naši strani predora — gradili ga bodo v dveh fazah — 140 milijonov dolarjev. Za prvo fazo izgradnje je denar zagotovljen, zato ne bi smeli odlašati in že junija letos začeti z izgradnjo na Hrušici, tako, da bi se prvi turisti prepeljali skozi predor poleti leta 1990. Na avstrijski strani bodo dela potekala v eni sami fazi, graditi pa naj bi začeli leto kasneje kot na naši Svetovni-alpski vrh ; v Kranjski gori KRANJSKA GORA - Organizacijski odbor pokala Vitranc je pripravil alpski moški balkanski pokal. Več kot osemdeset najboljših svetovnih veleslalomistov in slalomistov bo danes in jutri nastopalo v Podkorenu. Večina jih je že dopotovala v Kranjsko goro. Čeprav v Kranjski gori dežuje in sneži, so vse proge na smučišču v Podkorenu izvrstno pripravljene. Na balkanskem pokalu v veleslalomu in slalomu bodo nastopile res prvovrstne reprezentance Avstrije, Švice, Francije, Italije, Bolgarije, ZRN in še drugi, ki bodo nastopali na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v italijanskem Bor-miu. Seveda bodo med nastopajočimi tudi najboljši Jugoslovani z Bojanom Križajem. Nastopil ne bo le Jure Franko, ki bo vozil veleslalom za svetovni alpski pokal v Garmischu. Naši reprezentantje, ki bodo barve Jugoslavije zastopali v moški in ženski konkurenci v Bormiu, bodo vse do odhoda na to svetovno prvenstvo imeli svoj zaključni trening prav v Podkorenu. Danes in jutri bo start ob 11. uri, druga vožnja pa bo v obeh dnevih ob 13.30. dh strani. Avstrijske graditelje naj bi predor veljal skupaj 3 milijarde šilingov. Ko so načrte za izgradnjo karavanškega predora predstavili tudi na Jesenicah, so predstavniki jugoslovanske komisije poudarili, da bo treba najprej speljati obvoznico mimo Jesenic do Žirovnice, kjer naj bi postavili most čez Savo. Na platoju naše strani predora bodo vse mejne službe in carinske izpostave, jugoslovanske in avstrijske, baza za vzdrževanje ceste do Podtabora, parkirišča za tovorne avtomobile. Do zdaj so na Hrušici, kjer je predor, že regulirali štiri kilometre Save, prestavili cesto, zgraditi pa morajo še most pod železniško progo Jesenice—Podrožca. Republiška skupnost za ceste je tudi zgradila sedem kilometrov ceste do prezračevalnega jaška s 1260 metrov višinske razlike. Postavili so trafo postajo in odkupili zemljišča. Prav tako so zgradili pilotno steno in se vrtanje takoj lahko začne. Predor bo na naši strani dolg 4,4 kilometre, na avstrijski strani 3,4 kilometre. Naše graditelje čaka težko delo, saj je na jugoslovanski strani predora slaba geološka struktura tal. V prvem delu ne bo težav, v drugem delu pa se bo pojavil plin, voda, saj tla sestavljajo karbonski skri-ljavci. Na avstrijski strani bodo imeli vertikalni jašek globine 200 metrov, na naši strani pa bodo morali kopati kar 600 metrov pod zemljo. Vrtali bodo eno predorsko cev s prezračevalno komoro za sveži in uporabljeni zrak. Predor bo zgrajen po najbolj sodobnih predpisih tehnične znanosti, z avtomatičnim krmiljenjem v predoru in sicer tako, da bo nekaj časa vodila upravljanje v predoru jugoslovanska stran, nekaj časa pa avstrijska. D. Sedej Naši zvesti naročniki in bratci! Za vas pripravljamo ogled predstave v Cankarjevem domu! GLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 25. JANUARJA 1985 Velike razlike med pokojninami V jeseniški železarni so že napravili analizo pokojnin, saj številne pokojnine jeseniških železarjev znatno zaostajajo za republiškim povprečjem Jesenice — V jeseniški občini je precej upokojencev, ki izredno težko živijo, saj prejemajo najnižjo pokojnino in preživljajo še druge družinske člane. V Sloveniji je pač še veliko upokojencev, ki živijo z najnižjo pokojnino, vendar za številne jeseniške upokojence velja, da imajo polno pokojninsko dobo, še posebej pa jih bolijo velike razlike med pokojninami enakih poklicev in delovne dobe. Ko so v različnih obdobjih odhajali v zasluženi pokoj, so bila za posamezna obdobja značilna različna določila o pokojninski osnovi, v železarni pa so se menjala merila in kriteriji. Upokojenci, ki so v svoji delovni dobi največ prispevali in se zavestno odrekali delu dohodka za razširjeno reprodukcijo in nove naložbe, so odšli v pokoj z minimalnimi pokojninami. Ko so nekaj časa opozarjali na nevzdržne razlike, ko so pošteno pri- vzdignili glas tako v društvih upokojencev in drugih organih, je o njihovi problematiki razpravljal izvršni svet ter tudi kadrovski oddelek v železarni. Upokojenci zahtevajo, da se napravi pregled vseh pokojnin in da se pri tistih pokojninah, kjer so očitna neskladja, napravi ponovna odmera. Le-ta je po novem pokojninskem zakonu mogoča. Vželezarni niso odlašali in so že napravili analizo starostnih pokojnin. Ugotovili so, da se je v zadnjih petih letih upokojilo znatno več delavcev s polno pokojninsko dobo. Povprečna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo, valorizirana iz leta 1974 na leto 1983, v železarni Jesenice znaša 12.130 dinarjev. Če jo razdelijo; na delavski stalež znaša 11.680 dinarjev, medtem ko uslužbenski znaša 19.700 dinarjev. V vseh časovnih obdobjih, tja od leta 1974, so delavske pokojnine železar- jev znatno pod republiškim povprečjem, še posebej pa je to odstopanje očitno v letu 1978 in 1982. V tem obdobju pa je bilo upokojenih kar 40 odstotkov delavcev, glede na skupno število vseh upokojenih in le 13 odstotkov uslužbencev. Trditve številnih jeseniških upokojencev o nizkem gmotnem položaju so tako več kotz resnične in zato upravičeno zahtevajo spremembe pokojnin. Podatki, ki so jih pripravili v železarni, kažejo le izjemo v letu 1980, ko so bile pokojnine nekoliko višje. Od leta 1975 do leta 1979 so bile pokojnine dokaj enake in nizke. Vsekakor je potrebno, da se upokojenim delavcem pomaga, kajti številne pokojnine so sramotno nizke in marsikdo se ne more -znebiti občutka, da predstavljajo socialno pomoč — če zdaj že socialna pomoč ni višja! Vsekakor pa so danes pokojnine marsikje in za marsikoga daleč od tega, da bi bile rezultat in plačilo za minulo delo. D. Sedej Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — Zadnja, 20. številka Uradnega vestnika Gorenjske v letu 1984 je izšla z datumom 28. decembra. Bila je med najobsežnejšimi v minulem letu. V njej objavljajo predpise vse gorenjske občinske skupščine. Od samoupravnih organov pa imajo v tej številki objavljena določila Samoupravna komunalna skupnost občine Jesenice, Skupnost itroškega varstva občine Škofja Loka, Zdravstvena skupnost občine Škofja Loka in Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana. Občina Jesenice najprej objavlja Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju letos. V njem določa, da izdatki v prvem tromesečju letos lahko znašajo največ 25 odstotkov od zneska izdatkov v lanskem proračunu. V Odloku o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve pa je določeno, da znaša stopnja posebnega prispevka iz osebnega dohodka delavcev 0,2 odstotka. Občina Kranj najprej objavlja Odredbo o višini stroškov za vozniške izpite in za preizkus znanja. Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij znaša na sedežu izpitne komisije 252 dinarjev, izven sedeža pa 420 dinarjev. Za preskus znanja za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem pa znaša na sedežu izpitne komisije 218 dinarjev, izven sedeža pa 386 dinarjev. Stroški za izpit iz vožnje motornega vozila pa znašajo za A kategorijo 478 dinarjev, za B 596, za C 722, za D 1.584, za E 722 in za kategorijo T 478 dinarjev. Izven sedeža komisije pa 579 dinarjev. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kranj v prvem tromesečju letos določa, da se financiranje izvaja na podlagi trimesečnega načrta, ki ga sprejme izvršni svet. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve pa uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,15 odstotka. Objavljen je tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kranj za leto 1984, ki določa, da znašajo prihodki proračuna 494,541.000 dinarjev. V nadaljevanju je potem objavljen Odlok o usklajenosti urbanističnega programa in urbanističnih načrtov z družbenim planom občine Kranj za obdobje 1981 — 1985. V njem je določeno, da se do sprejetja dolgoročnega plana izvajajo posegi v prostor le v tistih delih dokumentacijskih osnov, ki so v skladu z družbenim planom. Sledita dva odloka o prepovedi delitve obstoječih parcel in graditve. Gre za Gorenje —Britof in Britof sever— Voge. Na teh dveh območjih se predvideva izdelava zazidalnega načrta. Prvo območje bi lahko poimenovali po tuko imenovanem spodnjem delu Britofa in sega do Gorenj, meri pa okrog 0 hektarov. Drugi del pa se nanaša na severni del Britofa do Milj ob levem bregu reke Kokre in meri okrog 24 hektarov. Občina Radovljica najprej objavlja Odredbo o cenah komunalnih storitev in višini stanarine. Odredba določa, da znaša cena za porabljeni kubični meter vode v gospodinjstvu 9 dinarjev, za ostale porabnike pa 11 dinarjev. Za kubični meter odpadne vode pa znaša cena 7,30 dinarja za gospodinjstva in 9,05 dinarja za ostale oorabnike. Cena /a odvoz smeti /naša /a gospodinjstvu 1,70 dinarja za kvadratni meter stuno vanjske površine in za ostale porabnike 2,25 dinarja za kvadratni meter. Stanarine pa se v občini povečajo za 35 odstotkov. Te cene veljajo od 1. januarja naprej. Občina Škofja Loka pa na začetku objav objavlja Sklep o višini odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča. Odškodnine se razlikujejo glede na kategorijo, kakor tudi za obdelovalna in neobdelovalna zemljišča ter za gozdove. Tej objavi pa sledi Popravek odredbe o oblikovanju cen stanarin, komunalnih storitev in cen mestnega prometa. Objavljeni so novi zneski v zvezi s porabo vode. Odlok o določitvi prispevnih stopenj" za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti določa prispevne stopnje za posamezne interesne skupnosti, ki jih morajo plačevati zavezanci do konca marca letos. Stopnje pa veljajo od 1. januarja. Za celo leto pa določa odlok stopnje prispevka za financiranje vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter za financiranje programa varstva pred požarom v občini Škofja Loka. Prispevek za financiranje vzdrževanja in.urejanja komunalnih naprav in objektov skupne rabe se obračunava po stopnji 1,70 in se plačuje Občinski komunalni interesni skupnosti. Prispevek za varstvo pred požarom pa se obračunava po stopnji, 0,30 in se plačuje Občinski skupnosti za varstvo pred požarom Škofja Loka. Tudi občina Škofja Loka objavlja Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v prvem tromesečju. Odlok določa, da se sme porabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo porabljenih v enakem obdobju lani, vendar največ 25 odstotkov vseh prihodkov. Pomemben je tudi Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih struških komunalnega udejanja zemljišč in osnove za določitev vrednosti zemljišč na območju občine Škofja Loka. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine je ocenjena na 42.750 dinarjev. Stroški komunalne opreme individualne rabe so ocenjeni na 3.847,80 dinarja za kvadratni meter;, za kolektivno rabo pa na 2.565,20 za kvadratni meter koristne stanovanjske površine. Vsota za razlaščeno stavbno zemljišče pa je opredeljena od 0,80 do 1,12 odstotka od povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanja. Odstotki so različni za posamezna območja v občini. Sledi objava Odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985. Odlok določa, da znaša prispevna stopnja 0,15 odstotka iz osebnega dohodka. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda pa določa prispevke oziroma odškodnine, ki jih je treba plačati o spreminjanju namembnosti. Odškodnine so različne pač glede na kategorijo zemljišča in tudi če gre za obdelovalne ali za neobdeloval-ne površine in /a gozd. Občina Tržič najprej objavlja Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Po tem odloku se uvaja tudi davek iz osebnega dohodka delavcev. Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 odstotka. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Tržič /a leto 1084 določa, da znašajo prihodki občinskega proračuna 80,671.000 dinarjev. V Odloku o določitvi varstvenih pasov in varstvenih območjih ter ukrepov za zavarovanje vodnih virov: Črni gozd, Ljubelj, f> I a gfe Ustanovitelji Glasa občinske konferenca SZOL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In *j « - Trt)ć _ (J[d(|js časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik MIlan Bajlelj — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldlna Bogatal, Danica Dolenc, Dušen Humer, Helena Jelovčan, Le« Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede|, Marija Volć|ak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko Haln — Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) — List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1956 kot poltedn'k, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedi.ik ob sredah In sobotah, od Julija 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pl|adeja 1 -- Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28 453, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 - ■ Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnen|u 421-1/72 — Naročnina to I. polletje 750 din Brezje, Ravne, Senično in Žegnani studenec so poleg splošnih določil našteti še varstveni pasovi in varstvena območja, varstveni ukrepi, nadzor in določba o kaznih. Objavljen je tudi Ugotovitveni sklep sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ugotavlja, da je aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje programov ljudske obrambe za leto 1985 podpisala večina udeležencev. Sledi objava aneksa k prej omenjenem . samoupravnemu sporazumu. Le-ta določa, da podpisniki tega samoupravnega sporazuma letos združujejo sredstva po stopnji 0,48 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Nato občina Tržič objavlja Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine Tržič s pregledom nekaterih pomembnejših kazalcev iz delovnega gradiva za dolgoročni družbeni razvoj SFRJ, SRS in občine Tržič do leta 2000. Z Družbenim dogovorom o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o financiranju izgradnje objektov družbenih dejavnosti za obdob-" je 1981 do 1985 je določeno, da udeleženci tega dogovora do konca leta 1986 združujejo sredstva v višini 1,33 odstotka od izplačanih neto osebnih dohodkov iz čistega dohodka organizacij združenega dela s področja gospodarstva. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju letos določa, da se lahko porabi največ 25 odstotkov razporejenih sredstev v minulem letu. Sledi potem objava Odloka o usklajenosti urbanističnega programa občine Tržič in urbanističnega načrta mesta z družbenim planom občine Tržič. V drugem členu odloka je zapisano, da se bodo do sprejetja dolgoročnega plana občine izvajali vsi posegi v prostor v skladu z družbenim planom ter urbanističnim programom občine in urbanističnim načrtom mesta, ki niso v nasprotju z družbenim planom. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,25 odstotka. Nazadnje pa je objavljen še Sklep o povišanju cen komunalnih storitev. Ta določa, da se cena vode poveča za 49 odstotkov, cena kanalščine za 35 odstotkov in cena odvoza smeti za 20 odstotkov. Nove cene veljajo od 1. januarja naprej. Med Predpisi samoupravnih organov Samoupravna komunalna skupnost občine Jesenice najprej objavlja Sklep o višini prispevne stopnje za samoupravno komunalno skupnost v letu 1985. Sklep določa, da bodo za izvajanje plana združevali sredstva po stopnji 1,30 od osnove bruto osebnega dohodka izdvojenega iz čistega dohodka za komunalno opremo nezazidanih stavbnih zemljišč in 1,35 odstotka iz dohodka po osnovi osebnega dohodka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Skupnost otroškega varstva občine Škofja loka objavlja Sklep o povišanju denarnih pomoči otrokom v občini. Zdravstvena skupnost občine Škofja Loka pa najprej objavlja Dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Škofja Loka, nato pa še Spremembe in dopolnitve statuta občinske zdravstvene skupnosti Škofja Loka. Na koncu zadnje številke Uradnega vestnika Gorenjske v minulem letu pa Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana najprej objavlja Poročilo o izidu rele renduma za uvedbo krajevnega samo prispevka v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana. Na referendumu, ki je bil 10. decembra lani, je za samoprispevek glasovalo 61,11 odstotka vseh vpisanih volilnih upravičencev v krajevni skup nosli. Po sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka /.a sofinanciranje asfaltiranja cest in poti na območju krajevne skupnosti bodo krajani plačevali 1 Odstotek od 1. januarja do 31. decembra letos, A. Zalar NAŠ SOGOVORNIK Pomoč le tistim, ki jo potrebujejo V jeseniški občini vsako leto namenijo za razne socialne pomoči okoli 80 milijonov dinarjev — Skupna evidenca in prosta presoja Jesenice — Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da jeseniška občina nameni izdatna sredstva za razne socialne pomoči. Zdaj, ko z novim,samoupravnim sporazumom prihajajo na področje socialnega varstva nekatere novosti in ko naj bi pomoči dobivali resnično le tisti, ki s svojim delom ne morejo zagotoviti sebi in družini ustrezne socialne varnosti, se področje varstva v marsičem spreminja. »V jeseniški občini namenjamo za socialno varnost okoli 80 milijonov dinarjev, pomoč, do katere je upravičenih okoli 4.800 ljudi. Ko smo pred leti napravili analizo, smo prišli do zanimivih ugotovitev: pomoč prejema okoli 19 odstotkov vseh občanov, zanje se odmerijo 4 odstotki vse mase osebnih dohodkov in pokojnin,« pravi strokovna delavka IVA FALETlC. »Pri tem je treba vedeti, da so solidarnostna stanovanja tudi socialni korektiv in če bi še te upoštevali, bi bilo denarja znatno več. Pregled pomoči nam pove, da je upravičencev do denarnih pomoči 354, dodatke k pokojnini prejema 334 upravičencev, skrbstveno pomoč 381, denarne pomoči otrokom 2.200 in tako dalje. Zanimivo je, da število upravičencev do otroškega dodatka pada, prav tako do regresirane prehrane. Večkrat se sliši, da nekateri upravičenci dobivajo toliko socialnih pomoči, da vse skupaj presežejo normativ socialne varnosti. Ko smo pred leti napravili analizo in vzeli za izhodišče cenzus, ki je veljal za otroški dodatek, smo videli, da številni niso presegli ravni socialne varnosti, čeprav so dobivali več pomoči. Bili pa so nekateri, ki so »preskočili« v višji razred in tako dobili več. Skupna evidenca je nedvomno precejšen korak naprej, kot se je tudi že dobro uveljavila prosta presoja. V občini smo pomagali že 200 otrokom prav na osnovi proste presoje, ko nam pereče socialne probleme sporočajo kadrovski in socialni delavci v združenem delu. Menimo, da se bodo še bolj uveljavile tudi funkcionalne pomoči, ki pri zdravstvu in delno pri subvencioniranju stanarin že veljajo. Povprečna »socialno ogrožena« družina v jeseniški občini ima praviloma več otrok, žena je nezaposlena. Živi kajpak v mestu in prejema več oblik socialne pomoči. Tu se včasih prav gotovo pojavljajo anomalije, ki jih dokaj redno preprečujemo in ne dogaja se več, da bi tisti, ki so zmožni delati, dobili preveč socialnih pomoči. Zavedati pa se je treba, da enotne evidence o resnično vseh pomočeh ne bo mogoče imeti, kot ni mogoče zasledovati popoldanskega dela. Pomoči, ki jo dajejo sindikati, IVA FALETlC, strokovna delavka niti ni tako malo, a žal se o njej vodi enotna evidenca. Samoupravni sporazum odpravlja cenzuse, vse izhaja iz povprečnega slovenskega osebnega dohodka. K vsaki vlogi ali prošnji se bo zahteva' lo tudi mnenje, da bo raven socialn? varnosti zagotovljena resnično le t»' stim, ki so s svojim delom nesposob' ni zagotoviti ustrezno socialno val" nost zase in svojo družino.« D. Sedej Februarja višje stanarine Jesenice — Republiški komite ^ tržišče in splošne gospodarske zad^ ve je pripravil predlog dogovora skupnih izhodiščih za določanje st*' narin, cen komunalnih storitev tef mestnega in primestnega prometa letošnjem letu. O tem dogovoru s" razpravljali tudi člani izvršnega ta skupščine občine Jesenice. Letos naj bi se prvič povečale cefle komunalnim storitvam in cene sta; narin s 1. februarjem in sicer za odstotkov. Pri cenah komunalni storitev to pomeni povprečje, venda* se cena posamezne storitve ne srt1* povečati za več kot 50 odstotkov. Drugo povišanje cen bodo uredili posebnim aneksom, ki ga bodo sprf jeli najkasneje julija. Odstotek pov' sanja bodo določili na podlagi datkov, ki jih bodo posredovale dff^ vne organizacije in samoupravi1 stanovanjska skupnost. Izvršni sveti po novih predpis' družbene kontrole cen določajo mestnega in primestnega cestni potniškega prometa, cene medki"9 jevnega potniškega prometa pa s? mostojno oblikujejo organizacij združenega dela. Izvršni sveti bo». tako oblikovali cene prometa in tem kar najbolj upoštevali vpliv te cen na porast življenjskih stroške-^ D. Sedej JAVNO VPRAŠANJE »Pozabljena« draga gradbena mehatM' zacija — »Že res, da je zima prekinila dela na gradnji avto.mobilske ceste Naklo—Ljubljana. Ne morem pa razumeti, da so izvajalci del < Slovenijaceste Tehnika, težko in nedvomno drago gradbeno mehan\' zacijo v bližini Šenčurja pustili kar na gradbišču in nezavarovano. ^e verjamem, da jih je vreme nenadoma tako presenetilo in strojev zat° niso mogli primerno zavarovati oziroma zaščititi. Kolikor vem, daneS samo en takšen stroj stane okrog staro milijardo dinarjev. Zanima ine' kdo ima pri Slovenijaceste nn skrbi gradbeno mehanizacijo; zaka] •s'° dopustili, da bo nezavarovana »preziinila« kar na gradbišču; in kdo b° nenazadnje odgovarjal (in plačal) morebitno škodo, ki se bo pokazal0" ko bi z deli lahko nadaljevali?!* Franc Sitar, Šenčur, Luže 42 PETEK. 25. JANUARJA 1985 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Zelena luč za poslovno sodelovanje Agromehanika Kranj bo prevzela del opuščenega programa strojev, ki jih je doslej po licenci — toda z izgubo — izdelovala Metalna v sozdu Agros Kranj — Če se bodo uresničili dogovori o poslovnem povezovanju ?}ed tozdom Agromehanike KŽK Kranj in sozdom Agros iz Šempetra, se bo proizvodnja škropilnic in osta-kmetijskih strojev v Agromeha-£iki povečala, izdelki pa izboljšali. Razen tega si od poslovno tehničnega sodelovanja obetajo še večji prodor na jugoslovanski trg in, kar je še Pomembneje, izvažali bi lahko na zahodne trge. Tako obetavnemu načr-% ki mu za sedaj ni mogoče očitati *akih pomanjkljivosti, je pritrdil tu-Ql kranjski izvršni svet. .Priložnost za poslovno sodelovaje se Agromehaniki Kranj ponuja paradi tega, ker delovna organizacija Metalna in sozda Agros opušča Proizvodnjo strojev za predsetveno Pripravo in strojev za kemično zašči-^ rastlin. Celotni program kmetij-ske proizvodnje, ki je bil zasnovan Kaj bodo delali raziskovalci Jesenice — Raziskovalna skupit Jesenice želi slediti zahtevam 2clruženega dela in v letošnjem letu ^Praviti tiste raziskovalne naloge, ki °do koristne za delovne organizacije. ^ Letos predvidevajo več raziskav. £?ko naj bi zvedeli, kaj mislijo dija-jl centra srednjega usmerjenega 2°braževanja o predmetu samoupravljanja s temelji marksizma, po-skali naj bi tehnične izvedbe za signalizacije deformacij konstrukcije na žerjavih pred iztirjenjem in med ?bratovanjem ter izdelali projekt kadrovskih potreb jeseniške občine a° leta 2000. . Jeseničane tudi zanima, kaj misli-j°. raziskovalci o daljinskem ogreva-nHi Kranjske gore in kaj o ropotu v mestu Jesenice in njegovem vplivu na bivalno okolje v posameznih staranj skih soseskah. Jeseniška ra-2lskovalna skupnost bo poskušala ugotoviti, kakšna je poraba zdravil v s ovenskih bolnicah in kakšne so posledice in vzroki začasne odsotnosti ^dela zaradi nege bolnega otroka. p a Področju kmetijstva bo zanimiva Raziskava o uvedbi novih metod *°nzerviranja travinja in strniščnih Posevkov in vpliv na' gospodarnost Jfireje mesa in mleka v subalpskem °bmočju. Caka jih še ekološka gozdna raziskava na območju občine Jesenice in pergetska bilanca Gorenjske. Ugoditi pa tudi nameravajo, kakšni so ezultati uvajanja dosežkov razisko-alno-razvojne naloge Vzgoja pred-°>skega otroka za prve osnove syierjanja v naravoslovje, ca vse te raziskovalne projekte so ^arnenili tudi denar, ki ga dobiva ra-lskovalna skupnost po finančnem pr°gramu za letošnje leto. D. Sedej na zahodnonemški licenci RAU, je namreč zadnaj leta prinašal samo izgubo. S prenosom opuščenega programa z vso tehnično dokumentacijo in licenčnimi pravicami si v Agromehaniki Kranj obetajo najboljšo rešitev, v podobnem programu nameravajo izboljšati svojega ter se tako še bolj uveljaviti na trgu. V Agromehaniki Kranj, kjer so doslej že izdelovali po 10 tisoč strojev te vrste, v Metalni pa je bila za polovico manjša proizvodnja, si obetajo na ta način proizvodnjo še povečati, z dosedanjimi adaptacijami v tozdu, predvsem novo lakirnico, pa imajo vse možnosti, da svoje izdelke ponudijo kar najširšemu jugoslovanskemu trgu. S Dva stolpiča za delavce Jesenice — Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je izdelal programsko zasnovo za izdelavo zazidalnega načrta za gradnjo dveh stanovanjskih stolpičev na Koroški Beli. Vsa stanovanja v stolpičih, ki jih bodo gradili zahodno od doma TVD Partizan med cesto in železniško progo, bodo namenjena za začasno nastanitev delavcev strojne in druge opreme pri gradnji nove elektrojeklarne na Beli. Stolpiči bodo takšni, kot so že štirje na Koroški Beli. D. S. takšnim tehnično-poslovnim sodelovanjem za sedaj še ni pogojena nobena statusna sprememba obeh partnerjev, vendar niso izkključene, če bodo na obeh straneh ugotovili, da bi bilo takšno povezovanje koristno. L. M. Kvadratni meter je 34 tisoč dinarjev Jesenice — V skladu z zakonskimi predpisi morajo občinske skupščine vsako leto, najkasneje pa do konca marca, določiti poprečno gradbeno ceno in poprečne stroške urejanja stavbnih zemljišč. Ceni tako služita kot strokovna osnova za izračunavanje vrednosti stavbnih zemljišč, cenitev stavb in kot vrednotenje osnovnih sredstev organizacij združenega dela in skupnosti. Lani je bilo v jeseniški občini zgrajenih 80 stanovanj v družbeni usmerjeni gradnji, od tega 40 stanovanj na Hrušici, 40 v soseski Center II na Jesenicah. Povprečna gradbena cena se je lani v primerjavi z letom prej povečala za 35 odstotkov, stroški urejanja stanovanj pa so ostali enaki. Po predlogu odloka je zdaj poprečna koristna površina stanovanja v jeseniški občini 56 kvadratnih metrov, povprečna gradbena cena stanovanjske površine pa 34.000 dinarjev. D. S. O reteški Iskri še odločajo Reteška Iskra naj bi se pripojila k Iskri Železniki, če bodo prej pokrili vso izgubo in zagotovili denar za spremembo programa — Odločiti je treba kaj bo z obratom Azanji — Izgube v Retečah bo okoli 450 milijonov dinarjev Iskrina tovarna v Retečah je zaradi izgube, ki je iz meseca v mesec naraščala, od lanskega junija pod prisilno upravo. Od oktobra lani jo vodi začasni kolektivni poslovodni organ, ki mora pripraviti sanacijski program in hkrati skrbeti, da proizvodnja v tovarni teče dalje. Na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine so ugotovili, da sanacijski program, ki bi moral biti narejen do konca leta, še ni v celoti pripravljen, da pa se izguba v zadnjih treh mesecih lanskega leta ni povečala. Sanacijski program temelji na postopni pripojitvi reteške Iskre v Iskri — Elektromotorji v Železnikih. Vendar pa je tu še precej nerešenih vprašanj, ki jih je treba pred pripojitvijo rešiti. V Železnikih namreč zahtevajo, da je vsa izguba reteške Iskre pokrita pred pripojitvijo, hkrati pa bi za organizacijo nove proizvodnje v Retečah potrebovali precejšnja investicijska sredstva. Računajo, da bo v Retečah okoli 450 milijonov dinarjev izgube. Četrtino jo gre pripisati velikim zalogam nekurantnega blaga, precejšen delež pa predstavljajo tudi odpisane terjatve. Izgubo naj bi pokrili z denarjem rezervnih skladov v sozdu Iskra, z denarjem, ki ga je reteška Iskra prispevala v republiški sklad skupnih rezerv in z denarjem, ki ga ima drugo loško gospodarstvo v tem skladu. Dogovoriti se morajo tudi o usodi Iskrinega obrata v Azanji pri Sme-derevski Palanki, ki je s svojim poslovanjem ustvarila dobršen del izgube reteške Iskre. Predlagajo, naj bi ga brezplačno prepustili Azanji, skupaj s programom malih gospodinjskih apartov. Hkrati pa se je treba dogovoriti, kako bo potekala sanacija celotne delovne organizacije Iskra Široka potrošnja, ki ima šest temeljnih organizacij v petih občinah. Gre za to, da delovna organizacija dejarisko ni nikdar zaživela, ker so vanjo združili nekdanje delovne organizacije, ki so z novo organiziranostjo postale temeljne organizacije. Dejansko pa so vse obdržale vse funkcije delovne organizacije. L. Bogataj N* DELOVNEM MESTU Finomehanik s petstokilskimi utežmi Kranj Nace Rakovec, ki si je , 22 letih delovnih izkušenj v £ranjski Tehtnici pridobil kvalifi- acije finomehanika tehtničarja, d teJ delovni organizaciji pomni ^ru8ačne čase kot so zdaj. Teht-n,čarji so imeli veliko dela na te-• enu, kar zlasti pozimi ni bilo pri-r^tn°" Pri umerjanju tehtnic je J^oral delavec premetati kar 10 °n uteži. Sprva so namesto uteži porabljali skale. Ko so Načeta v ^r°Pi opazovali, kako nenehno teh -da skale na tentnic0 iu s k "tnice, so se mu smejali, češ, Prestavljaš to kamenje sem Ton a' saJ menQ,a zna^ računati. n?ua meritve terjajo stalno tehtajo in postavljanje uteži na pet .lučnih mest na tehtnici, da teh- lca prav pokaže. ^*t>anes ni več skal in tudi ne utUSneg» prestavljanja težkih Hal?1'" olaJšano pripoveduje Nace uk .ec- *v delavnici se sicer še re VarJamo s tehtnicami, na kate-gr r°čno nakladamo 20-kilo-^mske uteži, toda najtežje, rj "kilogramske, s katerimi me-•no'*) največje cestne, luške in vUi* tentnice, nam prestavlja Sjc^ar« Mehanizacija nam je tudi kori V Vel'ko pomoč. V 22 letih, c>, s • Sem Preživel v Tehtni-sj|0e.Je veliko spremenilo. Teren-nis0 *° sicer ostaja, tudi uteži 2 leti nič lažje, vendar teh- tničarji vsaj bolje zaslužimo.Tudi tehtnice se v bistvu ne spremi -njajo. Čeprav prihajajo v rabo tudi elektronske tehtnice, ki jih kar čez noč ne moreš osvojiti, naše delo ostaja isto. Resda nam morajo pri najnovejših tehtnicah pomagati strokovnjaki, vendar je princip meritev tak kot pri najpreprostejših. Sicer pa tehtnice nikoli do kraja ne doumeš. Četudi si v tem poklicu dvajset let, se nenehno učiš. Zato je to delo zahtevno ne le za roke, temveč tudi za glavo. Včasih prav psihično trpim, ko tuhtam, kako naj umerim kako novo tehnico.« Tehtnic je veliko vrst in Nace je.vešč domala vseh, saj jih polni dve desetletji spoznava po Gorenjski, dlje časa pa je popravljal in meril tudi na Primorskem. Tja zdaj ne zahaja več, saj so popravilo in izdelavo tehtnic tamkaj prevzeli zasebniki. Odkar se je Tehtnica od Pesjaka pod Jelenovim klancev preselila v Stražišče, Je Nace Rakovec zamenjal že pet direktorjev. Od tedaj so se močno spremenile tudi razmere v podje tju. Terensko delo je nudilo obilo možnosti za pijančevanja, zaradi česar so tehtničarji malo naredili, ustvarili premalo dohodka, da bi lahko od tega denarja dostojno živeli. Zdaj tudi na terenu vlada ostrejši nadzor, stranke so zado- Nace Rakovec, finomehanik teh-tniear v kranjski Tehtnici voljnejše, več je denarja in tudi v delavčev žep nekaj več kane. »Manj kot 25 tisoč dinarjev lani nisem nikoli dobil. Moj največji lanski zaslužek pa je znašal 60 tisoč dinarjev, toliko, kolikor ni zaslužil niti direktor. Prav je, da zaslužimo toliko, kolikor naredimo. Zame je to še posebej dobrodošlo, ker se mi kmalu izteče delovna doba in bo tako nekoliko boljša pokojninska osnova. Ne vem, ali bi se čez 4 leta predčasno upokojil, ali naj ostanem v podjetju še 8 let. Nagovarjajo me, naj se odločim za drugo možnost, saj je delavce za to stroko težko dobiti.« D. Z. Žlebir Sprememba limitov za obravnavo investicij na komisijah za oceno investicij V skladu z določili aktov Komisije za oceno investicij v SR Sloveniji in Komisije za oceno investicij Gorenjske so od 11. 1.1985 v veljavi novi limiti, ki določajo pristojnosti obeh komisij pri ocenjevanju družbenoekonomske upravičenosti investicij. Pri predlogih investicijskih programov je minimalna predračunska vrednost nad katero je investitor obvezen pridobiti mnenje komisije za oceno investicij ovečena s 35 milij. din na 50 milij. din. To pa ne velja za investicije, ki imajo negospodarski ali neproizvodni značaj in ki se ocenjujejo ne glede na cenzus v vseh primerih, ko gre za naložbe v gradbene objekte. Za investicije s predračunsko vrednostjo do 50 milij. din, razen za neproizvodne in negospodarske ter v gradbene objekte, pa Služba družbenega knjigovodstva sprejme prijave, nato pa o tem mesečno poroča Komisiji za oceno investicij Gorenjske. Doslej je komisija za oceno investicij Gorenjske obravnavala predlog investicijskih programov do 90 milij. din predračunske vrednosti, programi z višjo predračunsko vrednostjo pa so bili obravnavani na Komisiji za oceno investicij v SR Sloveniji. Odslej je ta meja pristojnosti med obema komisijama povišana na 130 milij. din. Povečane so tudi minimalne predračunske vrednosti investicijskih zasnov, ki jih obvezno obravnava Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji in sicer od 550 milij. din na 800 milij. din, razen v primerih novogradenj, kjer je povečanje od 300 milij. din na 450 milij. din. Investicijske zasnove, katerih oceno zahtevajo investitorji, pa bodo odslej obravnavane na Komisiji za oceno investicij Gorenjske, če njihova predračunska vrednost ne bo presegla 200 milij. din (doslej 135 milij. din), zasnove z višjo predračunsko vrednostjo pa bodo obravnavane na Komisiji za oceno investicij v SR Sloveniji. Kinopodjetje gradi kinodvorano — Na Jesenicah je trenutno največje gradbišče na Titovem trgu. Kinopodjetje Kranj gradi novo kinodvorano, ki bo funkcionalno povezana s prostori amaterskega gledališa Tone Čufar. Delavci Gradbinca so tudi v zimskem času na gradbišču, saj predvidevajo, da bo objekt, ki po predračunski vrednosti velja okoli 40 milijonov dinarjev, zgrajen že ob koncu letošnjega poletja. — Foto: D. Sedej Vsak zase skrbi za gosta Kranjskogorskih hotelirjev ne zanima, kako gospodarijo in kaj ponujajo žičničarji — Turistična poslovna skupnost le na papirju Žičničarji pravijo, da bi ob zadovo- Kranjska gora — Kranjskogorske žičnice: ena dvo in trisedežnice ter 19 vlečnic so v predlanski sezo/ii zabeležile krepko izgubo, ki je znašala več kot 10 milijonov in pol dinarjev. Izgubo so pokrili, obenem pa so žičničarji grenko pripomnili, da bi v turistični Kranjski gori nujno morala zaživeti poslovna skupnost, ki je bila do zdaj le na papirju. Vsi turistični delavci in hotelske organizacije bi morale biti zainteresirane, da žičnice zadovoljivo poslujejo ter da jih dobro vzdržujejo, saj gostje prihajajo v kraj predvsem zaradi smučanja. Na tem področju v Kranjski gori zanesljivo manjka dobre volje in pripravljenosti. Žičničarji so se zato sami zavzeli za čim manjšo izgubo in se notranje drugače organizirali: žičničarji so bili zaposleni kot vzdrževalci v hotelskih hišah, na zimo pa so se dobro pripravili tudi z umetnim snegom v Podkorenu. Tako tisti gostje, ki običajno grozijo, da bodo zapustili hotel, če ne bo snega, vendarle ostajajo, saj lahko smučajo na poligonu v Podkorenu. Letos predvidevajo, da bodo za investicijsko vzdrževanje žičnic namenili skupaj 120 milijonov dinarjev, vendar vsaj za zdaj ne nameravajo temeljito obnoviti starih in dotrajanih žičničarskih naprav. Nujnih in temeljitih obnovitev je potrebna stara vitranška sedežnica, še eno pa bi radi postavili na nekdanji FIS progi. Prav tako imajo v načrtu postavitev druge vlečnice v Mojstrani in najmanj po eno v Španovem vrhu in v Gozd Martuljku. Če bi se kranjskogorski turistični in gostinski delavci v poslovni skupnosti dobro razumeli, ne bi bil tako odmaknjen tudi sistem novih žičnic na Trebežu in sistem vr-šiških žičnic, kar bi znatno podaljšalo kranjskogorsko turistično sezono. Kranjska gora vendarle leži samo na 800 metrih nadmorske višine in bi kot turistični kraj potrebovala zanesljivejši sneg. ljivem številu snežnih dni — vsaj 60 do 80 dni — lahko uspešno sklenili letošnjo sezono, čeprav je cena vozovnice s 650 dinarjev na dan še vedno za ekonomsko ceno. Takšna cena, ki ob manjši kupni moči domačih smučarjev ustreza le tujcem in hotelskim gostom, ne zagotavlja dovolj sredstev za nova vlaganja, ki pa so v prihodnje vsekakor nujna. Spet smo pri poslovni skupnosti in pri tem, da v Kranjski gori živi in gospodari vsak zase in da do zdaj za infrastrukturo ni nihče ničesar prispeval. Kranjska gora je celo brez kanalizacije, zato so se pri občinski skupščini dogovorili, da bodo odslej sleherno novogradnjo v tem kraju obremenili z 8 odstotki od vrednosti objekta za razvoj infrastrukture v kraju. Poleg ostalega pa so »infrastruktura« predvsem žičnice, saj se njihova cena vrtoglavo dviga. Danes velja srednje dolga vlečnica že 10 milijonov dinarjev in več. L , D. Sedej Pridite na bolšji sejem! Kranj — Za vesel konec počitnic bodo organizatorji letošnjih zimskih počitnic v kranjskem Delavskem domu jutri pripravili pravi pravcati boljši semenj. Od 10. do 16. ure bo v mali dvorani, kjer bodo postavili stojnice z vsem mogočim in nemogočim, moč kupiti, kar si bo kdo pože-lel. Organizatorja aktivnih zimskih počitnic (Zveza prijateljev mladine in Zveza socialistične mladine) vabita šolarje, naj z vsakovrstno ponud bo blaga založijo stojnice. Dobrodo šla bo rabljena zimska oprema, vese li bodo šolskih potrebščin, pa odslu ženih igrač, skratka vsega, kar vam je obležalo na podstrehi, ker ne po trebujete več. Za oboje, prodajalce in kupce bo jutri vstop prost. G LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KINO, NOVO V KINU PETEK, 25. JANUARJA 19©I Dejavni tržiški čebelarji V gostilni Damulnek v Tržiču bo v nedeljo ob 9. uri občni zbor tr-žiških čebelarjev — O njihovi dejavnosti govori predsednik Čebelarskega društva Janez Ribnikar Merilo naj bo uresničevanje programo Tržič — Čebelarstvo med kmetijskimi panogami dobiva vedno pomembnejšo vlogo. Na območju trži-ške občine deluje Čebelarsko društvo, ki ima triinštirideset članov z več kot deset čebeljimi družinami. Nekateri imajo celo po 50 ali 100 panjev. O dejavnosti smo se pred občnim zborom, ki bo v nedeljo, 27. januarja, ob 9. uri v gostilni Damulnek v Tržiču, pogovarjali s predsednikom Janezom Ribnikarjem. »V društvu so trenutno štirje čebelarji, ki so vezani na prevažanje čebel na ekonomska pasišča na Primorsko. Ostali se držimo bolj doma, ker je s prevozom precej stroškov. Čebele so nujno potrebne opraševa-nja, torej v našem kmetijstvu in gospodarstvu pomembne še zaradi pridobivanja medu, mlečka in cvetnega prahu,« je dejal Janez Ribnikar. »Če danes kdo začne čebelariti, je to precej draga zadeva, ker so tudi osnovna sredstva precejšnja. Društvo se je tako odločilo čebelarjem pomagati na različne načine. Pri Medexu smo kupovali satnice, v katerih je bilo precej parafina, in tako smo se odločili kupiti topilnike za kuhanje voščim Nekateri čebelarji so kupili tiskalnike za vlivanje satnic in tako dobijo mnogo kvalitetnejše od Mede-xovih. Od občine smo dobili precejšnjo pomoč. Društvo je nabavilo dva paviljona s tehtnicami, dva električna topilnika, tehtnico za pod panj in mikroskop, da bi lahko pravočasno odkrivali bolezni. Med člani društva je nekaj čebelarskih preglednikov, ki delo vestno opravljajo. Članom smo omogočili nabavo sladkorja, •zdravil in drugega potrebnega za nemoteno delo.« Za nekatere čebele je bila ugotovljena okužba za varoozo in bolezen bo treba čimprej zatreti. Na svojem območju imajo Tržičani nekaj čebelarjev, z manjšim številom čebeljih družin, ki še niso vključeni v društvo. Tudi te bodo poskušali pritegniti v društvo, da bodo lahko vsem pomagali pri zatiranju čebeljih bolezni. Proti slednjim se bodo borih z izobraževanjem, povabili bodo veterinarja, da bo govoril o bolezni v čebelnjaku. »Preteklo čebelarsko sezono ocenjujemo kot povprečno. Paša je bila kar dobra, na nekaterih območjih pa so čebelarji iztržili resnično malo. Lani je vihar v gozdovih napravil precej škode in čebele niso dobile veliko. Letos nameravamo pospešiti obveščanje s postavljanjem pavi-ljončkov, s katerimi bomo poskušali ugotoviti, v katerem predelu je gozd-ba paša, od katere smo pri nas docela odvisni. Prizadevali si bomo za pravilno kuhanje voščin, pravočasno obnovo satja, da ne bodo nastajale bolezni, pa za pridobivanje mlečka in cvetnega prahu. V osnovnih šolah v Križah in Bistrici nameravamo osnovati čebelarska krožka. Da bi bili čim bolj obveščeni, vsako prvo sredo v mesecu pripravljamo debatne večere o problemih, ki nas tarejo,« je pogovor zaključil predsednik trži-ških čebelarjev Janez Ribnikar. , D. Papler Konrad Pavli, tajnik krajevne skupnosti Vodovodni stolp: »Ocenjujemo, da ima naša krajevna-skupnost poseben položaj in zato kriteriji fca delitev sredstev iz proračuna za osnovno dejavnost KS ne ustrezajo — Zakaj mora pri nas tajnik poleg rednega dela pomivati še okna in pometati? delajo, kar ukinili?« Kranj — Na seji kranjske občinske skupščine sredi decembra lani je bil v razpravi tudi osnutek kriterijev za delitev sredstev proračuna občine za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti za leto 1985. Že takrat je bilo v razpravi slišati precej pripomb. O predlogu naj bi skupščina sklepala predvidoma februarja letos. Kaj menijo o kriterijih, ki so zdaj v razpravi, smo povprašali Pavlija Konrada, tajnika krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ki sodi med največje krajevne skupnosti v kranjski občini. »Ocenjujemo, da ima naša krajevna skupnost poseben položaj in zato kriteriji za nas ne ustrezajo. Pred leti smo nameravali na našem območju namesto ene ustanoviti tri krajevne skupnosti. Takšna reorganizacija bi nedvomno terjala še enkrat več sredstev za delovanje krajevnih skupnosti. Zato smo se takrat odločili za ustanovitev sedmih sosesk v eni krajevni skupnosti. Po nekaj letih ocenjujemo, da smo s takšno organizacijo uspeli uresničiti dobro samo-pravno in politično delovanje. Zbore krajanov na primer sklicujemo po soseskah in je zdaj en zbor v soseski bolje obiskan kot nekdaj za celotno krajevno skupnost. Težava pa je, da imamo po kriteri- Mar naj bi organizacije, ki ne Z lopato nad sneg — pa še splača se Že vrsto let je v Gornjesavski dolini navada, da se za priložnostnim delom ozrejo tudi čez mejo — Tečaj dinarja je vrednost takšnega dela pognal že v prave višave Mislim si, pameten fant, počitnice ima, pa bo zaslužil kak dinar. Pre- Jesenice — Kadar v Zgornjesav-ski dolini močno sneži, tako kot je sredi tega meseca, se tega ne vesele le otroci, pač pa tudi Ratečani in Jeseničani. Ne zaradi smučanja, pač pa zato, ker je sneg treba kidati. Malce čudno se sliši, pa je le res, da so dnevi zasneženih cest, ki so za cestarje najbolj črni v letu, za nekatere sreča. Vzrok pa je, če verjamete ali ne, tečaj dinarja. Zakaj, se mi je razjasnilo povsem slučajno. V Kranjski gori je konec preteklega tedna k avtomobilu pristopil mlad fant in poprosil, če lahko prisede do Jesenic. Večerilo se je že pa hudo mraz je bilo, zato res ni bilo prijetno še kako uro čakati na avtobus. Sedeva v avto, potem ko sva poprej razrešila še majhen problem: v avto je bilo treba spraviti njegovo lopato, tisto pravo za kidanje snega, pa za premog je tudi zelo uporabna. Mislim si — najbrž je urejal smučarske proge v Kranjski gori ali pa je morda prišel iz Planice. »Ne bo držalo,« se smeje sopotnik, študent družboslovja.« Bil sem v Trbižu na železniški postaji. Tri dni sem hodil gor za cel dan, zdaj je vse počiščeno, novega snega ni, pa smo končali za nekaj časa.« vidno vprašam, ker vem, da študentski servisi posredujejo pri nas le delo po 100 in po 150 din na uro, če se mu je delo čez mejo splačalo. »Kaj se ne bi, približno 5000 din na dan, seveda novih, bo prišlo. Do novega leta so plačevali po 42 tisoč lir na dan za kidanje snega, po novem letu pa je menda dan vreden že okoli 50 tisoč lir. Honorar pride sicer nekaj kasneje, toda kadar bo, ga bo vsak vesel. Tečajne razlike med dinarjem in liro so zdaj take, da se lahko študentu, vajenemu skromnosti, kar zvrti.« Pogovarjava se naprej. Zvem, da je takšno zimsko delo že dolgo domena Ratečanov, zato je moral zjutraj v avtobusu, kjer vse, ki gredo čez mejo, spoznajo po lopatah, slišati tudi kakšen »nasvet«. Na primer, da ne bodo več jemali novih in podobno. Toda vztrajnim se priložnost vedno nasmiha. »Kar okoli sto nas je bilo prve dni, največ naših, saj se to delo izplača le nam. Nekaj je bilo nezaposlenih italijanskih delavcev, toda zelo malo. Slišal sem, da so nekateri Ratečani, pa tudi Jeseničani, vzeli kar dopust, pa z družino v avto in kidat v Trbiž.« Ni kaj, lep dodatek k štipendiji in se prileze. Pa tudi k pokojnini, saj med potniki za Trbiž niso redki tudi upokojenci in upokojenke, če so le dovolj krepki. Na mrazu sicer ni prijetno ves dan, le z enournim opoldanskim odmorom, kidati sneg s tračnic. Toda kruh je kruh, čeprav ga odreže italijanski železničar. L. M. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očai. jih (in tako je zamišljeno tudi za naprej) premalo denarja. Z delovnimi organizacijami se ne .aoremo dogovarjati za dodatna sredstva, ker v kranjski občini nimamo tako imenovane svobodne menjave na tem področju. Če rie bi Socialistična zveza .pri nas pobirala članarine, bi nam najbrž zmanjkalo denarja; čeprav je zakonsko določeno, da se iz proračuna financira tudi tisti del dejavnosti, ki se nanaša na samoupravno in delegatsko odločanje. Na našem območju mora krajevna skupnost s sredstvi pomagati vsem organizacijam. Tudi petim osnovnim organizacijam zveze komunistov mora pokrivati stroške za ogrevanje prostorov. Zato menimo, da bi v kriterijih bilo treba upoštevati poseben položaj naše krajevne skupnosti, saj imamo z organizacijo sedmih sosesk nedvomno toliko stroškov kot namanj tri krajevne skupnosti skupaj.« »Pripombe ste imeli tudi na kriterij v zvezi z vzdrževanjem prostorov oziroma ogrevanjem?« »Naše soseske imajo nekaj svojih prostorov. Za večje prireditve moramo najemati prostore. Krajevna skupnost pa ima tudi skupne prostore. Za vzdrževanje vseh teh prostorov pa naj bi ob sedanji zamisli oziroma kriterijih dobili okrog 50.000 dinarjev na leto. Samo elektrika nas bo veljala 20 tisoč dinarjev. Skratka, tako odmerjenega denarja je za vzdrževanje in plačevanje vseh stroškov premalo. Ne vem zakaj bi pri nas moral tajnik poleg rednega dela pomivati še okna in pometati, ko je z ostalim rednim delom polno zaposlen in seveda tudi odgovarja za kvaliteto dela. Ocenjujemo, da bi s tem v zvezi morali imeti iste pravice > na primer delavci občinske upr* V naši krajevni skupnosti najt krat ni nič manj dela, kot ga imaj uslužbenec občinske uprave na jevnem uradu.« »Kaj pa menite o merilih za nje van je delovanja krajevnih sm nosti?« J »Mi smo proti takšnim meriM kot je obrazec o sejah in podol Ne zdi pa se nam prav, da je med kriterije vključno tudi del" nje organizacij in društev na ter« Zgodi se, da neka organizacij^ društvo v krajevni skupnosti . mlad. SREČNO, KEKEC ob 15. uri, amer. barv. DAN POTEM ob i 7. in 19. uri, prem. kanad. barv. krim. NIZKI UDARCI ob 21. uri, 28. januarja: jug. barv. ljub. IJUBEZENSKA MRZLICA ob 18. in 20 uri, 29. januarja: amer. barv. akcij. GENERACIJA 84 ob 18. in 20. un, 30. januarja: hongkon. bani akcij. LETEČA TOLPA ob 18. in 20. un, 31. januarja: angl. bani zgod LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 18. m 20. uri. DUPLICA — 26. januarja: kanad. barv. krim. NIZKI UDARCI ob 20. uri, 27. januarja: angl. barv. pust. SAMO ZA TVOJE OCl ob 15. uri, amer. bani srhlj. MRAČNI ODMEVI ob 17. in 19. uri, 30. januarja: ital. bam fant. YOR - LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 20. uri, 31. januarja: amer. bam akcij. STRYKER ob 20. uri. JESENICE RADIO - 25. januarja: jap. amer. barv. KING KONG JE POBEGNIL ob 10. uri, angl. amer. barv. SMISEL ŽIVI JENJA MONTY PITHONA ob 17. in 19. uri. prem. amer. barv. akcij. STRYKER ob 21. uri, 26, januarja: ital. barv. pust. VE-SOUSKI ŠERIF ob 10. uri, amer. barv. akcij. STRYKER ob 17. in 19. uri, 27. januarja: amer. barv. ris. NORA DIRKA TOM IN JERRYJA ob 10. uri, amer. bani NOČNI MAŠČEVALEC ob 17 in 19. uri, 28. januarja: amer. barv. NOČNI MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri, 29. januarja: angl. barv. zgod. LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 17. in 19. uri, 30. januarja: nem. bam erot. SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 17. in 19. uri. JESENICE PLAVŽ - 25. januarja: amer. jap., bam pust. KING KONG JE POBEGNIL ob 16. uri, amer. bam srhlj. MORSKE POŠASTI ob 18. in 20. uri. 26. januarja: ital. bam. pust. VESOLJSKI ŠERIF ob 16. uri, amer. bam. NOČNI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri, 27. januarja: amer. barv. ris. NORA DIRKA TOM IN JERRYJA ob 16. uri, amer. bani akcij. STRYKER ob 18. in 20. uri, 28. januarja: angl. bam zgod. LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 18. in 20. un, 29. januarja: amer. bam pust. MOŽ IZ SAN FERNANDA 2 ob 18. in 20. un, 31. januarja: amer bani DAN POTEM ob 16.. 18. m 20. uri. KRANJSKA GORA - 25. januarja: nem. bam MED JASTREBI ob 17. un, 26. januarja: ital. bam. fant. YOR — LOVEC 17. PRIHODNOSTI ob 20. uri. 29. januarja: amer. bam DAN POTEM ob 20. uri. DOVJE — 27. januarja: amer. barv. - . DOG ob 19. uri, 30. januarja: amer. bd^' DAN POTEM ob 20. uri. . RADOVUICA - 25. januarja: 0*9 bam. TOM IN JERRY DOBRA PRIjAgf UA ob 18. un, jugosl. baw. S. P. U. K- ^ 20. uri, 26. januarja: jugosl. S. P. U. K. ob 18. uri, meh. barv pust VARNOST, ŽENE V AKCIJI ob 20. uri-*y januarja: amer. bam. ris. TOM IN J™e* DOBRA PRIJATELJA ob 16. uri, fl"1^ bam grozlj. KRILATA KAČA ob 18. uri.? gosi. bam S. P. U. K. ob 20. uri, 28.^'i ja: meh. bam. pust NEVARNOST ZEN» AKCIJI ob 20. uri, 29. januarja: amer. W*L grozlj. KRILATA KAČA ob 20. uri, 30-ty nuarja: mehiški bam. pust. NEVAR^V^ ŽENE V AKCIJI ob oh 10 uri, 31. janua^ amer. bam. NAJBOLJŠA JAVNA MSfl TEKSASU ob 20. uri BLED — 25. januarja: franc. barv. e v VROČ/4 CECILIJA ob 20. uri, 26. januar, franc. bam zgod. VOJNA ZA OGENJ o"^ uri, hongkon. barv. BOJEVNIKI SAOlAjf. ob 20. uri, 27. januarja: češki bam. R°° k ZONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 20. urufo januarja: češki bam. ROBINZONOVE r. STOLOVŠČINE ob 16. uri, franc. barv- ^ VRAČO CECILIJA ob 18. uri, hong^k bani BOJEVNIKI ŠAOLINA ob 20. u^ in 29. januarja: jugosl bam. S. P. U. ^jj, 20. uri 30. januarja: amer bam. 9^Ji KRILITA KAČA ob 20. uri, 31. JW*5| amer. bam glasb. ANN1E ob 18. uri,^A barv. pust. NEVARNOST ŽENE V A^ ob 20. uri. BOHINJ — 26. januarja: franc ?% erot. VROČA CECILIJA ob 20. uri, ar/a; franc. bam. VOJNA ZA OGENJ'£M in 20. uri, 31. januarja: amer. bam. TO & ^ JERRY DOBRA PRIJATELJA ob l>-h$ amer. bam grozlj. KRILATA KAČA 0° soba Škofja loka - 25. j»na$$ slov. mlad. NOBENO SONCE ob 10- lJJ 20. uri, 26. In 27. januarja: amer. 9l"jt OSTATI ŽIV ob 18. in 20. uri, 29. j*V°?f amer. avant. BEG IZ EL DIAĐLA ? OBZORJE ŽELEZNIKI - 25. j ____i__l. norim 4w\r ~u 1/1 .«rL ^SjC amer. glasb. OSTATI ŽIV ob 20. urU*Z(jQ nuarja: amer. erot. NEW YORŠKt'fff ob 20. uri, 27. januarja: slov. mlad /vJ$ NO SONCE ob 18. in 20. un. 31. J*"" amer. avant. CONAN ob 20. uri. POIJANE - 25. januarja: a"1^/ NEW YORŠKE NOČI ob 19. uri, ^-'^.h ja: amer. avant. CONAN ob 17 U^/?F nuarja: amer erotični PROfT-J FRANCOŠČINE ob 19. uri SIK, 25. JANUARJA 1985 KULTURA 5. STRAN O Odmev: Brezskrbne laži o teniško zbirko »In hvaljeno nosi v sebi« so predstavili v intimnem ambien-,8r ^o^eiošfce knjižnice. « ^jjetosKe Knjižnice. IMterarni večer s Francem Kopačem esem govori sakomur zase ^Knjižnici Žirovskega občasnika so lani izdali pesniško zbir-l\t\f0lnačega poeta Franca Kopača »In hvaljeno nosi v sebi«. Ob '.~u je med žirovsko publiko naletela na izreden odmev, prav 'e\y 1° 3e sprejelo tudi novomeško občinstvo. Škofjeloškim ljubi-r Jem nncjjo en ir» v intimnem vzdušiu knjižnice Ivana Tavčar- ji' iu ii'"'------------ ----- « _ v > Jem poezije so jo v intimnem vzdušju knjižnice Ivana lavcar-[Podstavili te dni. Beseda z avtorjem. koi*ia Loka — »Nekateri 1,—*j« laik a — »L-teivuici i iščejo Poto v srcu in trgajo resnico iz te-uvomljivega sveta včeraj danes n >n na vse veke Hvala«, je v uvo-I- Pesniške zbirke Franca Kopača ^alJeno nosi v sebi« zapisal av- !(* Uesede niso po naključju moto ,rarnega prvenca žirovskega poe- ^iken hkrati tudi prve knjige Žirov '^'to^. občasnika. Uvod pove, od kod i^rn!ški navdih, od kod pesmi, ki jih f Vj^ujeta ljubezen in človeška bli-iik VCi so kot čudež, ki so kot pražil? y' Jot žetev ... d L knJižici so stkane besede, blago-f esiVM in neblagoglasne hkrati, je '^laf-L zbirki na pot napisal dra-e1 irer!i Peter Božič. Pravi, da se tu ,jl a PJeta tisto, čemur pravimo dežel-4r^esta^ kamen, fabriška vrata in ^ en na kolesu... Iz Kopačeve f>Wm ,Zvenijo tople domače besede, a.% • k>asje, žetev, iz nje dihajo ču- 4jćT'pSrCe' duša, a tudi trdota življe- l »v es-nik ^e meftka dusa-Aroe^čas sem se ukvarjal z litera- đ W' knJige so zame največje doži- stl%dj ' toda knjižica poezije je zame 5Sli*!!rvi ustvarjalni poizkus. Zado- t Ž !n Sem z delom, ki ga opravljam •kie \skem Kladivarju, vendar sem K\ / Poezijo storiti nekaj tudi za rotr° • šo- pesmi izvirajo iz moje L,, ani°sti, iz čustev, to pač najbolje *n i; se mi, da moja poezija Je£eriCna> bolj pripovedna je. In če ntfc o?'da so Pesmi težke, so težke le [h r ga> ki ima Premalo srca, da bi azumel. S pesmijo sem se izpo- Ai^K°PJA LOKA - Zbirke Lo-j 8* muzeja v Škof j i Loki so S?rte samo" ob sobotah in nede-Jah od 12. in 17. ure. galeriji na Loškem gradu je V ge ^Prta razstava likovnih del ke £ZenJa umetnikov Škofje Lo-čaSu azstava je odprta ob istem Ogieri k°t muzejske zbirke. Na jtrJ?0 še do konca meseca. Čufa ICE ~ Gledališče Tone bot0r0"a Jesenicah prireja v so-«ka v -6 Januarja, ob 19.30 »Ma-G0st Zaklju« Georgesa Fevdeaja. Krar~Je Prešernovo gledališče iz v D Ja- Predstavo bodo ponovili tfeljek' 28. januarja, ob ab0r,' Podstava je namenjena Ljj!J?ntom redov: PONEDE-rj^^. CETRTEK in delno SRE- nenti v°3 stalni sedež imajo abo-akoLr^da PONEDELJEK. Vsi sti, ijfntl v GTC - ne prezrite! Ti *?l spri^topnic niste prejeli po po-% žih. JSQlJe.na svojih stalnih sede-stavi i ?J vstopnic za obe pred-8ledaiuzSe v Prodaji pri blagajni jih uro pred za-^op0irt Predstave. Rezervacije ar»e na telefon 81-260 THBoJe v z0rii0 . ~~ Velesovo bo upri-l6Uri .nedelJ°. 27: 1. 1985, ob 't i 5atjrjAn v. dvorani v Trbojah Piknik °~$ro Pernanda Arrabola $ ^ Plot BESNICA - KUD € 27 ianufPf! iz Usnice v soboto, $ k7-lanuSd ob 19.30 in v nedeljo, J ii0ln*d-iin J£* ob 15"ri, uprizarja > H0^dniiKetra Ustinova Komaj 'rnu Pod - »vej. Predstavi bosta v ar4Uzbonih nJi Be snici. organizacij v J Žirovski pesnik Franc Kopač vedal. Vesel sem, če je ljudem, ki berejo, ta izpoved všeč. Čeravno mi besedna priznanja ne pomenijo kdove kaj, sem vendarle zadovoljen, ko mi preprost človek za točilno mizo izpove, da mu je bila pesem všeč. Težko bi pojasnjeval, kaj moje pesmi pomenijo. Meni bržkone pomenijo nakaj drugega kot nekomu, ki jih je bral. V pesmi vsakdo najde nekaj svojega in v tem je tudi čar razumevanja poezije.« Umetnikove besede je potrdil tudi literarni večer, ki so ga ob prazničnem dogodku (izid pesniške zbirke domačega avtorja je za domači kraj nedvomno velik dogodek) pripravili v škofjeloški knjižnici. Večer, ki si ga je zamislil Ludvik Kaluža, so izpeljali recitatorji Jurij Simonič, Marko Črtalič in Ludvik Kaluža, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela flavtist Duško Dudič in violinist Matej Jocif. To ni bila prva predstavitev pesniškega prvenca Franca Kopača in Žirovskega občasnika. Lani so zbirko pesmi predstavili najprej mladim v domačih Žireh, nato pa so umetnika (likovno je knjižico opremil domači akademski slikar Tomaž Kržišnik) povabili tudi v Novo mesto, kjer je bila njuna predstavitev deležna velikega odmeva. Za avtorja je odmev na knjižico, ki je izšla le v 400 izvodih, seveda svojevrstno priznanje. Priznanje pa je tudi za kulturni krog Žirovcev, ki snujejo v Občasniku, za katerega Franc Kopač pravi, da je z njim prijetno delati, ker poezijo prav razumejo in občutijo. Najprijetneje je najbrž poetu, ko drži v rokah svojega »prvorojenca«? »To so veliki občutki,« izpoveduje pesnik. »Knjižica mi veliko pomeni. Ker je v meni še veliko ustvarjalne sile, še veliko skritih, neizpetih besed, upam, da prva knjiga ni tudi zadnja. D. Z. Žlebir Pogovor o Božanskih dnevih Kranj — V prostorih galerije Nova v Delavskem domu bo jutri ob 18. uri projekcija ameriškega filma Božanski dnevi, ki jo prirejajo člani Skupine kranjskih kinoamaterjev. Po filmu, socialni drami, bo razgovor, v katerem bodo gledalci izrazili svoje poglede na vsebino predvajanega filma. Prešernovem gledališču Dne 22. 1. 1985 je Gorenjski glas na svoji kulturni strani objavil članek »Sneguljčica je bila trikrat razprodana«, ki ga je podpisala D. Z. Žlebir. Za. osvežitev spomina citiram kratek del članka, ki se nanaša na Prešernovo gledališče Kranj. »Za 30 amaterskih kulturnih društev v občini je na voljo le 40 starih milijonov sredstev. Letno, da se razumemo. Prešernovemu gledališču pa gre za eno samo predstavo stara milijarda in pol. V Naklem morajo varčevati tudi na odru. Da bi vsaj za silo shajali s skromnimi sredstvi, predelujejo stare kulise in še kaj.« Primerjava med društvom in poklicno kulturno institucijo je nesmiselna v trenutku, ko ne argumentiramo razlike med delom ene in druge strani. Posebno še, če je vse opremljeno z lažnimi podatki. V Kranjčanu (delegatsko glasilo občine Kranj), številka 14 z dne 10. januarja 1985 so na strani 66 zapisane finance vseh udeležencev v kranjski kulturi za leto 1984. Brez truda lahko razberemo, da je imela kranjska amaterska kultura preko ZKO Kranj na razpolago kar dobro milijardo starih dinarjev in dvomim, da bi bili profesionalci na ZKO tako pogoltni, da bi vsem tridesetim amaterskim kulturnim društvom namenili le 40 starih milijonov. Še bolj nevzdržna pa je trditev o Prešernovem gledališču Kranj, ki da za staro milijardo in pol »napravi« eno samo predstavo. Po podatkih Kulturne skupnosti Kranj, ki so objavljeni v že omenjenem delegatskem glasilu, je Prešernovo gledališče razpolagale v letu 1984 s 17.532.611,00 dinarji (stara milijarda in dobrih sedemsto milijonov) za svojo celotno produkcijo (abonma za odrasle, abonma za otroke in mladino, Teden slovenske drame, Srečanje slovenskih pesnikov ...). Novinarka si je torej milijardo in pol za eno samo uprizoritev izmislila ali pa je dobila (od koga?, od Prešernovega gledališča ne!) povsem napačno informacijo, ki je ni preverila. Očitno se ji zdi milijarda in pol za predstavo normalen strošek kranjskega gledališča. V bodoče naj išče informacijo tam, kjer vedo, za kaj gre, in ne tam, kjer se jim samo zdi, da vedo ... Zapisano jadikovanje o varčevanju naklanskih gledališ-čnikov velja tudi za kranjsko gledališče pa verjetno še za koga v naši občini, republiki in državi. Objavljanje nepreverjenih podatkov je v nasprotju z vsakršnim kodeksom o poročanju ter žaljivo za prizadete, v tem primeru predvsem za Prešernovo gledališče Kranj. Umetniški vodja PG Matija Logar LISTI kulturno bogatijo V prilogi Železarja že petnajsto leto izhaja kulturna priloga LISTI, ki jo od vsega začetka prizadevno ureja Joža Vari — Deset knjig Male Čufarjeve knjižnice JESENICE — Letos mineva petnajst let, odkar so ljubitelji kulture na Jesenicah ustanovili literarno-umetniško prilogo Železarja. Ob ustanovitvi so želeli, da bi priloga izšla štirikrat letno, z vsebino pa naj bi zasledovala humanistične vrednote v naši kulturi in prispevala k estetskemu osveščanju delovnih ljudi. Prikazovala naj bi umetniško tvornost tistih, ki se poklicno ali amatersko ukvarjajo z literaturo, likovno, glasbeno ali drugo umetniško dejavnostjo. Hkrati pa so želeli, naj bi literarna priloga prispevala svoj delež k borbi proti vsakodnevnemu kiču. Vodila so jih predvsem estetska in idejna merila socialistične kulturne politike. V vseh petnajstih letih so z LISTI zares prispevali h kulturnemu ustvarjanju in snovanju v jeseniški občini. Vsebinska zasnova LISTOV se je sicer precej spremenila, saj so iz čisto literarne zasnove v teh letih oblikovali vsebinsko pestro, lahko bi rekli, že revijsko obliko. Poleg literarnih prispevkov so objavljali prispevke iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe, naprednega delavskega gibanja, geološke in arheološke zapise, geografijo, turizem, likovno kulturo in podobno. S slikovnim materialom pa so se predstavili številni likovniki. LISTE ureja — kulturno-umetni-ški klub Tone Čufar, vzorno in vestno pa jih vsa leta ureja Joža Vari, znani kulturni in družbenopolitični delavec jeseniške občine. V klubu vseskozi od ustanovitve ustvarjalno sodelujeta tudi Valentin Polanšek in Andrej Kokot. »V petnajstih letih smo vsako leto izdali štiri ali pet številk LISTOV, toliko, kolikor smo lahko v okviru obsega, ki ga je odobril uredniški odbor Železarja. LISTE, ki izhajajo kot Žef^zarjeva priloga, financira Železai , delo pri urejevanju pa je povsem ljubiteljsko,« pravi Joža Vari. Kulturno-umetniški klub je po smrti prizadevnih kulturnih delavcev, Šinkovca in Klinarja, nekoliko stagniral, zato ga je treba kadrovsko okrepiti z mladimi kulturnimi delavci in ustvarjalci. Vendar pa dejavnost kluba ni le v urejevanju LISTOV, temveč izdaja tudi knjige v okviru Čufarjeve male knjižnice in prireja literarno-glas-bene večere. Do zdaj je v Mali Ču- Joža Vari, urednik literarne priloge LISTI farjevi knjižnici izšlo deset knjig. V prvi seriji smo se zavestno odločili za izdajo del pokojnih jeseniških li-teratov: Toneta Čufarja, Slavka Sa-vinška in Viktorja Gregorača. Izdali smo Čufarjevo Tovarno, Savinškov Poredni smeh z imenitnimi ilustracijami učencev osnovne šole Polde Stražišar ter Gregoračeva Razmerja. Sledile so knjige Andreja Kokota Čujte, zvonovi pojo, za katero smo dobili priznanje kot za najlepše opremljeno knjigo, Cundričevi Soneti, knjiga Miha Klinarja Na mrtvi straži, Gracerjeva V mraku in Šin-kovčeva Škorčeva šola. Zadnji knjigi iz Čufarjeve male knjižnice sta prvi in drugi del izbranih del Toneta Čufarja. Knjige so kupovali v šolah, delovnih organizacijah, društvih, saj so bile nadvse poceni. Poceni zato, ker zbirko urejamo povsem ljubiteljsko in tako odpade velik režijski strošek, ki ga običajno nosijo knjige naših založb.« Listi in Mala Čufarjeva knjižnica, ki se kvalitetno »držijo« petnajst let, bogatijo kulturno dejavnost in ustvarjalnost jeseniške občine prav zaradi kulturnih ljubiteljev, ki se zavedajo, kako pomembna je tista kulturna ustvarjalnost, ki prihaja med ljudi in je njim tudi namenjena. D. Sedej Slikarjevo sporočilo Uredništvu Glasa V članku Sneguljčica je bila trikrat razprodana, o KUD Dobrava iz Naklega, objavljenega dne 22. 1. 1985 je prišlo do neljube pomote in to po vsej verjetnosti po moji krivdi zaradi pomanjkljivih podatkov v zvezi s financiranjem kulture v kranjski občini. Pravilno naj bi bilo, da Prešernovo gledališče prejme za svoje celoletno dejavnost milijardo 539 milijonov starih dinarjev in da je za kulturno delo pri ZKO lutkovnim in gledališkim skupinam v društvih namenjeno samo 40 starih milijonov. Za neljubo pomoto se vam opravičujem. Miha Štefe Naši zvesti naročniki in bralci! Za vas pripravljamo ogled predstave v Cankarjevem domu! Franc Vozel, akademski slikar iz Kranja, se nam je po treh letih spet predstavil v galeriji mestne hiše. Sedanja razstava razgrne pred obiskovalca platna, pa tudi nekaj risb, iz leta 1983 in 1984, delček pa že iz leta 1985, saj je bila največja slika na levi še mokra, ko so jo obešali. Podobe skeletnih človeških konstrukcij so se zdaj spet začele zraščati s figuro, slike so mehkejše kot pred leti, z njih veje še več dognanega likovnega znanja, pa tudi velika izrazna moč. V delčke razstavljene človeške podobe na platnih zabolijo. Kaj nam hoče Vozel sporočiti z njimi? Obiskala sem ga doma v njegovem prostranem podstrešnem ateljeju. Razstava v malem. Na platna ujeti trenutki časa, kot jih je videl in živel slikar, tja do zadnje še nedokončane slike. To so dela, porojena iz ekspre-sivnega notranjega impulza, misli, ki jo je potem izkušena slikarjeva roka podvrgla strogim likovnim zakonitostim in vedno novim slikarskim iskanjem. »Oboje skupaj — miselni izraz in likovna konstrukcija — se potem gradi skladno. Oba temelja pa morata biti trdna.« Ni dvoma, da se Vozel tega zaveda v samo bistvo svoje biti, kot človek in kot slikar. To dokazuje njegova slikarska pot. Zaznamovana je s trdim in poštenim delom, z nenehnim slikarskim izpopolnjevanjem. Kon-^ čal je srednjo šolo za oblikovanje, diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa diplomiral še na podiplomskem študiju pri prof. Berniku. Želja po kar največjem znanju ga žene še naprej. V prihodnosti načrtuje slikarska izpopolnjevanja v tujini. Pravi, da nikdar ni bil v dilemi, za kateri poklic bi se odločil. Slikanje je zanj način življenja in mišljenja, ki se mu predaja domala 24 ur na dan. Pri komaj 31 letih ima že četrto leto status svobodnega umetnika, v tem kratkem času pa za seboj že 13 samostojnih razstav in vsega skupaj 20 skupinskih razstav doma in v svetu. Kot svobodni umetnik si mora sam zagotoviti svojo eksistenco, si ustvariti renome. Ni lahko biti sam svoj manager in se ubadati s kopico težav, od nabave materiala do prodaje slik. Ubrati je treba prenekatero pot. Pri tem ga najbolj žalosti, da pri nas pošteno, angažirano delo ni ustrezno priznano, umetnost ne zadosti cenjena, estetska vzgoja v šolskem sistemu premalo razvita. Problem je tudi pomankanje jasneje izdelanih kriterijev za kritiko, kar pa ne velja samo za likovno umetnost. Vrnimo se k Vožlovemu načinu ustvarjanja in k njegovi tematiki. Najbolj mu ustrezata platno in olje, saj je na tej tehniki mogoče delati dlje časa, priliti misli in figure. Riše tudi risbe s p eprostimi pripomočki kot so svinčnik, kreda, tuši. Z grafiko se je ukvarjal manj, saj je bolj privržen unikatu. Poleg značilne človeške figure slika tudi tihožitja, ki so v splošnem ljudem bližja in z njimi raje opremljajo prostore. Najizrazitejša pa so vendarle njegova iskanja v notranji človekov svet, v katerega zaorje slikarjev čopič skoraj z analitično ostrino. »Čas je zrel za takšno ustvarjanje, tako pri nas kot v svetu. Odtujenost in osamljenost sta v sodobnem svetu močno prišli do izraza.« Kritično se poglablja v probleme, ki jih zaznava. Površnost mu je tuja. Ne zahteva in ne pričakuje od ljudi, da bi si strokovno razlagali njegove slike, želi pa jih vspodbuditi k razmišljanju o njihovem bitju in bivanju. Različni ljudje seveda različno reagirajo, a pomembno je, da sploh reagirajo, da se jih sporočilo dotakne ... D. Šeško GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI domače dobrote Domača salama I Potrebujemo 5 kg svinjskega stegna, 3 kg govedine, 2 kg slanine, na vsak kg mesa 3 dkg soli, 1 g soli-tra, 5 g popra, žlico sladkorja. Goveje meso brez kožic in maščobe sesekljamo ali bolj na debelo zmeljemo, mu dodamo soli in solitra ter gnetemo z rokami približno 1/4 ure. Čez noč postavimo v hladno shrambo. Svinino zmeljemo manj na drobno, jo solimo, ji dodamo solitra in kot govedino dobro pregnete-mo in postavimo na hladno. Drugi dan-obe mesni masi zgne-temo skupaj, dodamo poper, sladkor in na drobne kocke zre-zano slanino. Še enkrat dobro pregnetemo in natlačimo približno 40 do 50 cm dolga volovska čreva. Pazimo, da ni zračnih lukenj; če nastanejo črevo prebo-demo in zrak iztisnemo, nadev pa poravnamo. Kjer so zračni presledki, se rada naseli plesen ali kak drug kvar. Čvrsto napolnjeno črevo na obeh koncih za-vežemo in salamo z rokami valjamo po mizi, da iztisnemo še ostanke zraka in se mesna masa lepo sprime. Salame obesimo najprej za 3 do 4 dni v hladen prostor. Preden jih damo v dim, jih ponovno povaljamo in po potrebi tudi prevežemo. Večje salame povežemo še z vrvico. V hladnem dimu naj bodo 3 do 4 dni, nato naj vise še na zraku. Dozorijo šele po 2 mesecih. Domača salama II Potrebujemo 10 kg svinjskega stegna ali pleč, 2 kg govedine, 3 kg hrbtne slanine, 30 dkg soli, 3 g solitra, 10 glavic česna, 2 jedilni žlici zmletega popra, 1 žlico strte kumine, 3 žlice sladkorja, malo muškatnega oreščka. Vzamemo lepo, zdravo in dobro ohlajeno meso. Svinini pore-žemo maščobo, kite in kožice; narežemo jo na podolgovate kose, ki jih pustimo na malo nagnjenem plohu 1 do 2 dni, da se sok odcedi in meso pozori. Prav tako pripravimo goveje stegno. Slanino zrežemo na drobne kocke in jo osolimo. Goveje meso nato zmeljemo. Pol svinine zrežemo na roke, pol je zmeljemo. Meso zmešamo, so- Pomen kislega zelja v prehrani Kislo zelje vsebuje 1,8—2,1 % mlečne kisline in acetil-holin. Acetilholin širi ožilje, zmanjšuje poapnenje žil in znižuje krvni pritisk. Mlečna kislina pa preprečuje gnilobne procese v črevesju in skrbi, da se strupene snovi čim hitreje iziOČijo iz organizma. Tako kislo zelje čisti kri, preprečuje piezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim, ker povečuje obrambno moč organizma. Surovo kislo zelje vsebuje 7 do 11 odstotkov suhe snovi, 2 odstotka sladkorja, 2 do 3 odstotke pepela, 2,4 do 2,5 odstotka skupnih kislin, 1,5 do 3 odstotke kuhinjske soli in 25 do 45 mg vitamina C. Ta količina vitamina C je zlasti pomembna v zimskem času, ko ni dovolj sveže zelenjave. Kislo zelje vsaj enkrat tedensko uvrstimo v voj jedilnik. Bolj ko se človek stara, več surovega kislega zelja kot tudi zelnice bi moralo biti v njegovem jedilniku. Zlasti otrokom in telesno oslabelim osebam kot tudi po daljši bolezni bi morali dajati čim več kislega zelja. Surovo kislo zelje tudi preprečuje razvoj glist. Obloge iz kislega zelja, ki jih dajemo na noge, pa hitro znižajo visoko telesno temperaturo. Kislo zelje je primerna dijetna hrana tako za revmatične bolnike, za sladkorne bolnike, za starejše ljudi kot tudi pri gripo'znih obolenjih. Ker se s kuhanjem uniči veliko vitamina C, razkroji pa se tudi acetilholin, zato kislo zelje uživajmo predvsem surovo, če pa ga kuhamo, potem čim bolj hitro ali pa primešamo v jed četrtino do tretjino surovega kislega zelja. Napačno je, da kislo zelje pogrevamo večkrat, ker uničimo zdravilne snovi v njem. dr. Mihaela Černe KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE limo, dodamo soliter in sladkor. Dobro pregneteno maso pustimo 1 do 2 dni na hladnem. Zmrzniti ne sme! Preden začnemo polniti čreva, dodamo še česno-vo vodo. Strt česen polijemo z največ 1/2 litra vode in pustimo nekaj ur. Vodo nato odcedimo. Meso odišavimo še s poprom, kumino in muškatnim oreščkom ter gnetemo z rokami 1/2 ure. Čreva napolnimo kot pri prvem receptu. Tudi nadaljnji postopek je isti. Tlačenka s krvjo Potrebujemo 1 kg glavine, 1/2 kg rilca, 1/2 kg svinjskih kožic, 1/2 kg svinjskega flama, 1 svinjski jezik, 1/2 litra krvi, zelenjavo, sol, poper, majaron, čebulo. Meso in jušno zelenjavo skuhamo v slani, nekoliko okisani vodi, da obdrži meso lepšo barvo in se pozneje lepše reže. Kuhano meso ločimo od kosti in zrežemo na koščke. Jezik olupimo in ga zrežemo. Kožice zrežemo na rezance. Pripravljenemu mesu prilijemo nekoliko juhe in kri. Odišavimo ga z majaronom, sesekljano čebulo in poprom. Pokusimo, če je morda treba meso še dosoliti. S pripravljeno maso nadevljemo očiščen svinjski želodec. Ko je poln, ga zašijemo in kuhamo v kropu, Tlačenka je kuhana, če pri vbodu ne priteče več kri, temveč voda. Tlačenko obtežimo najmanj čez noč na hladnem kraju, da se lepo splošči. Šele potem jo režemo. Tlačenka, bela • Pripravimo jo enako kot tlačenko s krvjo, le da namesto krvi vzamemo juho. Je zelo okusna. Nadevan svinjski želodec Potrebujemo 1/2 kg svinjskega flama, 2 svinjska uhlja, 1/4 glave, 1/2 srca in 1/4 kg pre-kajenega jezika, 1 čebulo, peter-šilj, majaron, 2 žlici česnove vode, '.aonin sok in lupinico, pope- /4 1 juhe, 1/4 litra krvi. .am, uhlja, glavo, srce in jezik skuhamo v slani vodi. Meso zrežemo na drobne kocke, dodamo sesekljano čebulo, peteršilj, majaron, česnovo vodo, limonin sok in sesekljano lupinico. Solimo in popramo ter prilijemo približno 1/4 litra juhe, v kateri se je kuhalo meso. Z rokami zmes dobro pregnetemo. Po želji ji prilijemo še 1/4 litra svinjske krvi. Meso denemo v želodec, ga zašijemo in kuhamo počasi 2 uri. Ponudimo ohlajenega. Lahko ga tudi nekoliko prekadi-mo. Želodec z nadevom za mesene klobase V očiščen želodec damo za 3 do 4 prste na debelo nadeva, ki ga ob klanju pripravimo za mesene klobase. Nadev zašijemo ali zašpilimo in damo v razsol, kjer naj ostane tako dolgo kot manjši kosi mesa. Dobro osuše-nega položimo med 4 palčiće in stisnemo, da je nadev lepo gost. Tako stisnjenega položimo na palčicah v dim. Večkrat ga moramo obrniti. Ko je že na pol suh, palčiće odstranimo in ga sušimo dalje. Pred uporabo želodec skuhamo. Kranjske ali mesene klobase 1/3 pustega in 1/3 mastnega mesa, na 1 kg mesa računamo 3 dkg soli, 1 g solitra, 1 g stol-čenega popra, česna po želji, 1 dl vode. Meso, zrezano na drobne koščke ali grobo zmleto, solimo, popramo, dodamo česnovo vodo in za .lepšo barvo soliter. Če je solitra preveč, je škodljiv, klobase pa so trde in puste ali pa tudi drobljive. Meso gnetemo 1 uro, nato ga nadevamo v čreva in naredimo klobase. Nadeto mora biti gosto in brez zračnih presledkov. Na mehurjastih mestih čreva prebodemo z iglo in z roko poravnamo nadev. Klobase obesimo najprej za en ali dva dni na hladen zrak, nato pa za štiri do pet dni v hladen dim. Med dimljenjem jih prevesimo. Prekajene klobase obesimo v hladno in zelo mračno shrambo. Za klobase, ki jih uživamo surove, vzamemo več slanine in manj vode; za takojšnjo uporabo pa zvišamo količino vode na 1 1/2 del na kg mesa in prekaja-mo le dva dni. Take klobase so zelo sočne. Na Štajerkem in Beli krajini primešajo mesni masi tudi malo kumine. Žolča Potrebujemo 1 kg svinjske glave z ušesi, 1/2 kg telečjih nog, 1/2 kg parkeljcev, 1/2 kg pleč ali. kakega drugega kosa svinine, po želji še nekaj prekajenega mesa, žlico kisa, poper, sol, 2 korena, malo zelene, 1 korenino pe-teršilja, 1 čebulo, nekaj strokov česna, lovorov list, malo pimen-ta, timijana. Za marinado pa vzamemo 1 dl olja, 1 dl kisa, gorčice po okusu, poper, sol, 1 čebulo in peteršilj. Meso, razen pleč, razsekamo na manjše kose in ga damo kuhat z žlico kisa. Ko že nekaj ča- sa vre, solimo in dodamo dišav« ter zelenjavo. Ko je meso kuh* no (ne sme biti tako mehko, d* razpada), juho odcedimo v drug" posodo in jo postavimo na hlad; no. Maščobno plast na ohlajen1 juhi odstranimo in juho, ki sej* medtem zgostila, ponovno malo segrejemo, da spet postane teko-ča. Meso oberemo od kosti, pl* če ali drug kos mesa zrežemo n* rezine in ga zložimo v steklen" ali porcelanasto skledo. Vtn& lahko damo zelenjavo, npr. kole barčke korena in peteršilj a. N*' lijemo toliko juhe, da je mes° pokrito in denemo na hladno, d8 želira. Strjeno žolico zvrnemo f*! krožnik, razrežemo na porcije1" oblijemo z marinado. Marinado naredimo iz olja, k1' sa, gorčice, soli, popra, seseklj3' nega peteršilj a in na kolobarčke zrezane čebule. Za spremembo in boljši oku* lahko vložimo na dno sklede krhlje ali kolobarčke v trdo k"' hanih jajc, vmes pa listke peter šilja, kolobarčke limone in p0" dobno. Po vrhu zložimo plast mesa, prilijemo malo juhe in p0" čakamo, da se strdi. Zatem P? priložimo še ostalo meso in doli' jemo juho. poškodbe na smučiščih eeprafje bilo o preprečevanju poškodb na smučiščih že veliko napisanega, kaže ponovno opozoriti na nekaj koristnih navodil, ki vam bodo prišla še kako prav. 1. Pred odhodom preglejte opremo. So vijaki priviti in varnostne vezi pravilno naravnane? Je dbleka primerna? 2. Na osamela, divja smučišča nikoli ne odhajajte sami, brez družbe. Če smuča ali se sanka vaš otrok sam na bregu za hišo, ga imejte pogosto pred očmi. 3. Smučanje, teki in hoja na smučeh je težaško delo, zato se ne odpravite na sneg lačni, neprespani, z vročino, pod vplivom alkohola. 4. Če imate novo opremo, jo preizkusite najprej na lažjih in krajših smučiščih. Računati morate na žulje, zato vzemite s seboj nekaj obližev, ki jih uporabite takoj, ko začutite, da vas koža na stopalih peče. 5. Če vas hudo zebe v roke ali noge, se odpravite pravočasno na toplo, še prej kot bo prišlo do omrzlin. 6. Pitje alkoholnih pijač povzroča širjenje žil v koži, zato izgubljate še več toplote in še bolj vas bo zeblo. Pod vplivom alkohola se telesne in duševne zmogljivosti zmanjšajo in možnost poškodb je večja, če pa bi zašli v visok sneg, je nevarnost zmrznjenja zelo velika. 7. Ko začutite, da ste utrujeni, prenehajte! Največ poškodb je v začetku smučanja — zato se najprej ogrejte s hojo — in na koncu, ko ste utrujeni. Zakaj bi pretiravali? Ne pozabite na vsakodnevne »suhe« vaje, da boste na smučanje odšli z vsaj nekaj kondicije. 8. Če računate z daljšo smuko ali tekom, vzemite s seboj toliko čokolade, bonbone ali nekaj suhih hrušk. Kaj pa če se vseeno ponesrečite? 1. Ne poskušajte vstajati, če vam gibanje povzroča hujše bolečine 2. Vaša družba naj pokliče pomoč. Na organiziranih smučiščih mora biti stalno prisotna gorska reševalna služba. Če ne veste kje bi jih našli, se obrnite na delavce na žičnici- 3. Na smučiščih gre v večini primerov za zlome kosti ali poškodbe sklepov. Čevljev ne sezuvajte! Pod ponesrečenca položite svojo bundo ali več smuči in počakajte na reševalce. Ko pridejo, se zanesite na njihovo strokovno usposobljenost in zaupajte jim. 4. Če lahko sedite in imate možnost prevoza do zdravstvenega doma ali kirurške ambulante, sploh ni treba klicati reševalne postaje. Dvakrat prej boste v dežurni ambulanti kot če bi čakali na reševalni avtomobil. Nezavestnega s poškodovano hrbtenico ali stegnenico — razen malega otroka, ki lahko leži na zadnji klopi v osebnem avtomobilu — ne smete prevažati sami. Po ustrezni prvi pomoči lahko mirno počaka na strokovni prevoz-Mudi se le ob poškodbi notranjih organov. Tedaj je pri klicanju pomoči ostra in odločna zahteva povsem na mestu. V takem primeru naj svojci ali reševalci pokličejo najbližjega dosegljivega zdravnika. 5. Enako boste ukrepali, če pride do poškodbe na domaČem smučišču, kjer ni organizirane prve pomoči. Ne glede na poškodbo in stanje morate ponesrečenca najprej prenesti v hišo, potem pa se boste odločili za nadaljnje ukrepanje: prevoz v najbližjo dežurno ambulanto ali klicanje reševalne postaje (tel. 94). 6. Ne glede na kraj in čas poškodbe — ponesrečencu ne smete dajati nobenih tekočin, če toži za bolečinami v trebuhu. Tudi, če je žejen! Prepoved velja tudi za nezavestnega pO" nesrečenca. dr. Tone KOŠIR Veselje na snegu Komaj sem čakal, da je zapadel prvi sneg. Vzel sem sanke in se šel s prijatelji sankat. Šli smo na polje. Naredili smo si skakalnico. Večkrat so se mi prevrnile sanke in sem padel. Naredili smo tudi sneženega moža. Na poti domov smo se kepah. Med počitnicami bom imel več časa za sankanje in smučanje. Z očkom bova hodila smučat na Stari vrh. Želim, da bi zapadlo še več snega. Aieš Potočnik, 2 g r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Mraz Mraz me ščiplje v nos in lica, prste ščiti rokavica, tople škornje si obujem, da pozimi ne zmrzujem. Jerneja Kavčič, 3. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Kadar mačke ni doma, miši plešejo SNEŽENI IVIOŽ - I*jla Lavtar, 3. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Majhni otroci radi kakšno ušpičijo, najraje takrat, ko staršev ni doma. Tako se je zgodilo tudi tisti dan, ko so bili Darko, Marjan in Marko sami doma. Dolgočasili so se, saj so se igrali že vse igre, ki so jih poznali. Nato se je eden od njih spomnil, da bi se igrali nevihto. Igrali so se v otroški sobi. Darko je zlezel na omaro, v roki pa je držal zalivačo. Z njo je škropil — bil je dež. Marjan je prižigal in ugašal luč. To naj bi pomenilo blisk. Marko pa je premikal stole, da je grmelo po vsej hiši. On je bil torej grom. Sredi te nevihte se je vrnila domov mamica. Začudena zara- Ko sem prebrala tale spis, sem si dejala: »No, pa so vendarle še otroci, ki imajo polno domišljije in tudi smisel za pisanje. Pe-tošolec se je s temle spisom res odrezal!« Pa je naneslo tako, da mi je nečakinja, ki je pri nas na počitnicah, »pomagala« pri sestavljanju današnje rubrike. Prebrala je vse spise, tudi tegale. »To pa je iz berila!« je nenadoma vzkliknila. »Zelo podobnega smo brali lani, v drugem razredu!« Imena nadebudnega pisca spisa nalašč nisem zapisala. Bi mu bilo gotovo preveč neprijetno, če bi sošolci vedeli, da njegov odličen spis m zrasel na njegovem zelniku. Njih bi ne mogel pretentati, kot bi skoraj mene, ki že dolgo ne hodim več v šolo. Dragi mladi sodelavci! V uredništvu smo veseli vsakega dobrega spisa, lahko pa je tudi malo slabši — samo daje plod vašega dela. Urednica di ropotanja je stopila v otroško sobo. Komaj je odprla vrata, že se je nanjo usul dež in od bliskanja je komaj kaj videla. Kaj se je zgodilo po tem, si lahko predstavljate. Popoldne je prišel domov oče. Nekaj časa je začudeno gledal, ker so otroci tiho in ubogljivo sedeli. Po kosilu pa je vprašal otroke, kaj se je zgodilo. Zakaj so tako nenavadno mirni? Povedali so mu, da so se igrali nevihto, sredi nevihte pa je prišla mama. »In kaj je bilo potem?« »Ko je prišla mama, se je usula toča,« je komaj spravil iz sebe najmlajši Marko. Stara sem trinajst let in hodim v sedmi razred Zelo rada hodim v svoj sedmi c razred. Navajena sem tra-parij naših fantov in prepira punc. Rada se družim s fanti, svojimi vrstniki, ki se pogovarjajo o poklicih, filmih in o vsakdanjosti. Punce pa se pogovarjajo šepetaje in »opravljajo«. Na kratko je moja zunanjost takale: imam kratke lase, oči imam rjave, sem majhna, saj sem velika le stoštiriinšestdeset centimetrov, kadim še ne in nisem vsiljiva, vsaj tako drugi pravijo. Ne spadam med odličnjakinje, saj sem za to malo prelena. Rada se oblačim moderno, toda ne po najnovejši modi. Najljubše oblačilo so mi kavbojke, bela bluza in črno-beli brezrokavnik. Notranje sem zelo nemirna in polna novih dogodivščin in pustolovščin. Lansko leto sem na morju spOznaia veliko dalmatinskih prijateljev. Življenje teče naprej in stara sem že trinajst let, fantje me obletavajo kot muhe med. Rada hodim na ples; ne da bi plesala, ampak poslušala glasbo. Tudi včeraj na plesu so me fantje obletavali, vsem sem odklonila Dejali so mi, da sem prilepljena na stol. Z našimi fanti se lahko pogovoriš vse, ker skrivnosti ohranijo zase. S puncami pa ne, ker so take kot brezžični telefon. Maja Klančar,,7. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič To je pravo prijateljstvo Nekega dne smo se s prijateljicami igrale na majhnem igrišču. Sonce je lepo sijalo in nas božalo po laseh. Bil je res prijeten dan za igro. Sedele smo na klopi in se pogovarjale. Tedaj pa je Polona zaklicala: »Ali bomo zdaj ves dan tukaj? Pojdimo se skrivalnice!« Vse smo bile za to. Agata je štela in štela, no navsezadnje se je pokazalo, da bo mižala sama. Določile smo prostor za mižanje. Hitro smo se skrile. Barbara je skočila v zaboj, Polona na skladovnico drv, Tina na drevo. Mateja v drvarnico in jaz v sod. Agata nas je začela iskati. Dolgo je iskala, a nobene ni mogla najti Pogledala je v zaboj, a Barbara se je še bolj potuhnila na dno, pokrila pa se je še s starimi vrečami. Šla je do drevesa, kjer je bila skrita Tina. Pogledala je okrog drevesa, le nanj ni dvignila pogleda. Začela je govoriti sa- ma s seboj. Iskala je dalje. Kar naenkrat pa se je za hišo prikazala Mateja. Obe sta skočili in tekli proti vratom. Dotaknili sta se jih. »Jaz sem bila prva,« je vzkliknila Mateja. »Ni res!« je zatrjevala Agata. Tako sta se še nekaj časa prepirali. Tedaj pa je iz zaboja planila Barbara. Stekla je do nekega betona. Hotela je skočiti, a se je spotaknila in padla. Začela je jokati. Vse smo se prikazale in gledale jokajočo Barbaro. Ko pa so zagledale, da ji teče kri, so se razbežale na vse strani. Le jaz sem ji skočila pomagat. Boleli sta jo noga in roka. Vzdignila sem jo v naročje in nesla domov. Rekla je: »Veš Petra, le ti si mi pomagala. To si bom zapomnila.« Bila sem ponosna. • Petra Dacar, 6. b r. 1 OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Babica pripoveduje Vsi radi poslušamo pravljic* in zgodbe iz življenja. Te P3.0^. bolj lepo znajo pripovedovati D. bice. Zato zmeraj, posebno P0^ mi, posedemo okrog tople P^ in se pripravimo na poslušanj Nekoč nam je babica pripoved vala zgodbo iz življenja, ki se si jo dobro zapomnila. Ko je bila babica še mlajša- > hodila na trg prodajat. Hodil91 v Tržič ali Kranj. Na njen* pultu je bila zmeraj naprodaj ^ lenjava, kostanj, lepe spomin.{ ce, vijolice in celo gobe. Da P% to lahko prinesla na trg, je rala celo leto skrbno vzg vrt, si vzeti čas za nabiranje stanja, cvetlic itd. S tem se preživljala. Kasneje so dobil' ^ zo, potem kravo in babica m več hodila na trg. Ker je babica sedaj nam ne more več pripovedo ^ zgodb in pravljic. Toda tiste*^ nam jih je povedala, so se zdele čudovite. Barbara Perne, 4. t OŠ Lom pod Storži Ptice pozimi Pozimi, ko je zunaj ti polno snega, moramo skrben^ dimoj krmil"/ zunanje ptice ptičje krmilnice. V jim nasujemo ptičjo hrano^ nimamo pri roki hrane, jim °^ simo goveji loj ali pa jim naf jf mo ptičjo pogačo. Napravim iz loja in peščic. ^ Tudi midva z očijem skr za ptice. Naredila sva ptićj^^-milnico. Ker ^a je zunaj Pr^l1' mraz, ptic ni pogosto videti- -ji rad jih opazujem, ko jedo v jf krmilnici. Prosil bom očij3'^ mi prinese malo govejega j za ptice, ker vem, da ga ,n ptice zelo rade. Milan Kavar, 3. c r. OŠ Heroja Bračiča Trž»c . PETEK, 25. JANUARJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN O L,AS TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 26. 1. 00 Poročila - Otroška matineja - 8.05 Deček z zelenimi prsti - 8.20 Domišljija je Povsod doma: Ljubezensko Pismo - 8.35 Sivi volk, dokumentarni film - 9.00 Miti in legende - 9.15 Otroška tele-vizija: Rdeča oddaja - 9.55 Seefeld: SP v smučarskih tekih - 20 ktn (Ž), prenos -11.50 Garmisch-Partenkirc-hen: Svetovni pokal v smučanju - smuk (M), prenos -13.00/15.00 Poročila - 13.25 Innsbruck: SP v smučarskih skokih - 70 m, prenos -15.55 Poročila - 16.00 Spoznano neznano - 17.00 PJ v košarki - CZ : Bosna, prenos - 19.10 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Vreme -20.00 Naše 35. srečanje -2155 Zrcalo tedna - 21.55 California Kid, ameriški nlm - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.35 Test - 13.50 Učitelj, kubanski film - 15.40 Otroka predstava - 16.30 Fil-movnica in jugoslovanski mladinski film: Proti Kingu ■ 18.10 Čedomir Ilić: TV nadaljevanka - 19.00 Ansambel Franca Korbarja - 19.30 dnevnik - 20.00 Galerija opernih značajev: Muhaste neveste - 20.30 Feljton -21.15 Poročila - 21.20 Sport na sobota - 21.45 Slavni travniki bolnišnice Chari-te. TV nanizanka • 22.45 Poezija (do 23.15) NEDELJA, 27. 1. 8.00 Poročila - Otroška ma-Jmeja: 8.05 Živ-žav - 8.55 Grizli Adams - 9.25 Seefeld: SP v smučarskih tekih -50 km (M), prenos - 10.10 R. Castellani: Življenje Verdija - 11.50 Garmisch-Par-tenkirchen. Svetovni pokal v smučanju - supervelesla-lom (M), prenos in 12.30 Seefeld: SP v smučarskih tekih - 50 km (M), kombinirana prenosa - 11.30 625 -13.50 Poročila - 13.55 Prisluhnimo tišini - 14.40 N. Novak: Gledališče v hiši - 15.35 Visok pritisk - 16.30 Bagdadski tatic, angleški film - 18.10 Sto oddaj trim-ske TV in srečanj -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -19.50 Vreme - 20.00 Ž. Sene-čič: Inšpektor Vinko - 21.05 Beseda da besedo - 21.45 Športni pregled TV Zagreb - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.45 Test - 14.00 SP v bobu štirisedu - 14.45 Glasbeno popoldne: Gorenjski slav-ček, opera - 16.00 Bukarešta: Rokomet (M) - za pokal evropskih prvakov - Steaua : Metaloplastika, prenos (slov. kom.) - 17.15 PJ v vaterpolu - Primorje : Partizan - 18.15 PJ v odbojki (M) - Partizan : Bosna, reportaža - 18.40 Izviri, dokumentarna serija - 19.10 Prometni krog - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV kinoteka - Čas morilcev, francoski film (do 23.00) PONEDELJEK, 28. 1. Zimski počitniški spored IV Ljubljana: 9.00 Zverinice iz Rezije - 9.20 Šolarji i kam danes, kam jutri - 9.25 Japonske pravljice - 9.40 Vrv - 10.15 Otroška zabavna pesem - 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v železniškem gospodarstvu - 11.15 Deček in deklica, l.del poljske nadaljevanke (do 12.00) - 17.35 Poročila - Spored za otroke-17.40 Otroška televizija - 18.05 Domišljija je povsod doma - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Glasba za mlade - 19.15 Risanka - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Vdove, angleška nadaljevanka -21.00 Aktualno - 21.40 Glasbeni večer - 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.50 Premor - 19.00 Indirekt - oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka - 22.00 Hit meseca (do 22.45) TOREK, 29. 1. 9.00 Zverinice iz Rezije -9.20 Šolarji - kam danes, kam jutri - 9.25 Japonske pravljice - 9.45 Laž, dokumentarni film - 10.15 Slovenski venček - 10.45 Pred izbiro poklica: Oficir v kopenski vojski - 11.15 Deček in deklica, 2. del poljske nadaljevanke (do 12.00) - 17.35 Poročila - Spored za otroke-17.40 Naša pesem - Maribor 84, 7. oddaja - 18.10 Miti in legende - Egipčanski miti: Zgodba o Ehnatonu - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Di gitalni pas: Deklica v deželi RADIJSKI SPORED sobota, 26. jan. Prvi program 4-30 - Jutranji program -8-05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja - 10.05 pojte z nami - 1025 Lahka glasba 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanje-olitični magazin - 18.00 škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s kvartetom godal - 20.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program nedelja, 27. jan. Prvi program ^•00 Jutranji program -10.05 Nedeljska matineja -11-00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -J4:05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.20 Humoreska tega tedna -Marian Grzesczak: Tomaž -I4 45 Pihalne godbe - 15.10 P^i nas doma -15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 . ^ljubljene operne melodi-}e - 17.50 Zabavna radijska lQfa " Glasbena medigra -|»-35 Lahko noč, otroci -i9-45 Glasbene razglednice ' 20.00 V nedeljo zvečer -^•20 Glasba za prijeten ko-n°e tedna - 00.05 Nočni program ponedeljek, 28. 4 rvi program ^ou Jutranji program - 8.05 ^ktualni problemi marksizma - .8.25 Ringaraja - 8.40 9^ćimo se novo pesmico -10 n Glasbena matineja -, -05 Rezervirano za... -g1 °5 Ali poznate... - U-35 «10 Veliki revijski orke-JJ« - 12.30 Kmetijski nasve-,1 " 12.40 Pihalne godbe na ^mcertnem odru -13.30 Od podije do melodije - 13.50 ^J^deljkov križemkraž -U5 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih po-" 14.30 Popoldanski mo-p£k " 16.00 Vrtiljak želja in ^ n.00 Studio ob 17.00 tem a " 180l) Na yiudsVo 1q " 18 25 Zvočni signali In?5 Lahko —* ......: jan. M ^ultu^ inute treh dolin noč, otroci z ansamblom 20.00 Pleši^ni eUibus - 20.10 Za ski k!LZ nami - 21.05 Litov *omorni orkester - 22.15 Informativna nemščini in oddaja angleščini 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču 23.05 Literarni nokturno -23.15 Zimzelene melodije -00.05 Nočni program - glasba TOREK, 29. jan. Prvi program 0-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.30 Od melodije do melodije - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - OPZ RTV Ljubljana in MPZ RTV Ljubljana - 15.10 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 SOTOČJA (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Gremo na odvračilo - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84 - 21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Jevrem Brkovič: Pasji sinovi - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba SREDA, 30. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo makedonsko in sr-bohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Zborovska glasba Marija Kogoja, Uroša Kreka in Pavla Merkuja - 18.30 S knjižnega trga -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s Kamniškim kvintetom - 20.00 Posnetki novoletnega koncerta slovenske filharmonije v Can- karjevem domu v Ljubljani - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno Alois Brandstetter: Dirigent in dirigentka - 23.15 Jazz za vse - 00.05 Nočni program CETRTEK.31. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost 15.10 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Z ansamblom RŽ - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Iz »Ciganske poezije« - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program PETEK, 1. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate ... -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetij ski nasveti - 12.40 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 13.30 Od melodije do melo dije - 13.50 Človek in zdra vje - 14.05 »Coppelia« Odlomki iz baleta Lea Deli besa - 14.30 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Gremo v kino - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Zakaj ima mo radi - 21.05 Oddaja ( morju in pomorščakih glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini - 22.25 Iz naših spore dov - 22.30 Iz glasbene skri nje.- 00.05 Nočni program stripa - 19.05 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Divja račka - 21.10 Integrali - oddaja o kulturi -22.25 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Folk parada, oddaja narodne glasbe - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Čas podvigov, dokumentarna serija - 21.50 Zgodovinska pripoved, izobraževalna serija (do 22.20) SREDA, 30. 1. 9.00 Zverinice iz Rezije -9.20 Šolarji - kam danes, kam jutri - 9.25 Japonske pravljice - 9.40 Krila, dokumentarni film - 10.15 Tam ob ognju našem - 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v kemični industriji - 11.15 Deček in deklica, 3. del poljske nadaljevanke (do 12.00) - 17.35 Poročila - Spored za otroke- 17.40 Udarna brigada - 17.55 Domača naloga na potepu, 1. del predstave SLG Celje - 18.25 Se-vernoprimorski obzornik -18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija -19.05 Risanka - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme -20.00 Svet na zaslonu -20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -20.50 Film tedna: Danijel odhaja na vlak, madžarski film - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin - 18.15 Nekoč in danes - 18.45 Čez tri gore: Mariborski oktet -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ob glasbi starih mojstrov -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Televizijska Amerika - 22.05 VI. zagrebški sejem jazza (do 23.05) NAGRADNA KRIŽANKA ČETRTEK, 31. 1. 9.00 Zverinice iz Rezije -9.20 Šolarji - kam danes, kam jutri - 9.25 Japonske pravljice - 9.45 Po svoje smo se igrali - 10.15 Pedenj-ped - 10.30 Pedenjžep: Baletna šola - 10.50 Pred izbiro poklica: Poklici v PTT prometu - 11.20 Deček in deklica, 4. del poljske nadaljevanke (do 12.05) - 16.45 Poročila - 16.55 SP v smučanju - smuk (Ž) - kombinacija, posnetek iz S. Caterine -17.40 Mavrica pisana - 17.50 Portret Kristine Brankove -18.25 Gorenjski obzornik -18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.10 Lud-wig, italijanska nadaljevanka - 22.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Test -15.40 Smučajmo vsi - 16.40 SP v smučanju -smuk (Ž), posnetek iz S. Caterine - 17.25 TV dnevnik -17.45 Jelenček, otroška serija -18.15 Znanost -18.45 Z beograjskega festivala jazza -19.30 Premor - 19.40 Košarka za pokal evropskih prvakov" - Real : Cibona, prenos - 21.10 Requiem -22.10 Včeraj, danes, jutri -22.20 Šest čevljev zemlje PETEK, 1. 2. 9.00 Zverinice iz Rezije -9.15 Šolarji - kam danes, kam jutri - 9.20 Japonske pravljice - 9.40 Naša hiša -naš blok - 10.10 Zgodba o goskici Gagici - 10.20 Glasba za cicibane - 10.35 Pred izbiro poklica - 11.05 Deček in deklica, 5. del poljske nadaljevanke (do 11.55)- 16.40 Poročila - 16.55 SP v smučanju - smuk (M), kombinacija, posnetek iz Bormia -17.40 Šola za junake - 17.55 Grizli Adams - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Otroške nalezljive bolezni - 19.10 Risanka -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Poslednja oaza - 20.30 Ne prezrite - 20.45 S. Sheldon: Bes angelov, nadaljevanje in konec -21.30 TV dnevnik II - 21.45 Canoa, mehiški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Majske igre -18.15 Živeti v družini - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasba in mi - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Delitve Makedonije - 21.55 Nočni kino: Solze so lile, sovjetski film (do 23.20) JHŠKEG* POLJA OBRAZI • SLOVNIČNI POJEM PRIVRŽE NEC IREDENTIZMA LADJA ZA ISKANJE IN UNIĆEVA NJE MIN KRAJ KJER VODA ZEM uo ODNAŠA MMomsi KA ERZIŠ-NIKOVA PREDMET BELGIJ MESTO KUL TURNO SREDIŠČE VALONCEV AMER FILMSKA NAGRADA KOPENSKA PRITLIKAVO BITJE IZ LJUDSKIH BAJK IN CERKVENI DOSTOJAN STVENIK NENADNA SRČNA SLABOST OBJEKTIV BREZ ASTI GMATIZMA OČETOVA ALI MATE RINA SESTRA SPLOŠNI JEZIK STARIH GRKOV ŽELEZAR SKO MESTO NA KOROŠKEM ST ITALU POPEVKAR IMASSIMO ROMAN SKA NI-KALNICA SLAVNI FINSKI ARHITEKT SOD SLOV PISATELJI CA(PAVLAI ROBATA KO ME DUA BURKA STIK ROKE t TRUPOM EGIPČ BOG SONCA PODPORNIK UMET« NOSTI POSEBEN POLOŽAJ PRI SAHU TURSKI RE FORMATOR ATATURK TURSKi. GOSTIS("> SPRE NOĆISC TV NAPOVE DOV ALKA IOLGAI PODROČJI VLADANJA EMIRA Rešitev nagradne križanke z dne 18. januarja: kompliment, analizator, Tananari-ve, Agata, imam, Reka, noga Rinka, LO, anafora, ski, elegik, tara, enica, Arakan Jan, Nanak, PA, IN, Bata, BČ, Stradivari, Lem, erotik, Ana, Malaka, Van, nalet. Prejeli smo 136 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Vika Lokar C. JLA 6, 64000 Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Marija Savli, Bavdkova 37' 64000 Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Štefan Ošlaj, Sp. Besnica 27, 64201 Z-g! Besnica. Nagrade bomo poslali pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 30. januarja do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1, Kranj, — z oznako nagradna križanka. 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. VARČEVALCI! V zvezi s spremenjenim načinom obrestovanja deviznih hranilnih vlog občanov (obresti obračunane v dinarjih) vas obveščamo, da tisti, ki niste v decembru 1984 predložili zahtevka za prenos obresti na hranilno knjižico ali tekoči račun, obresti v dinarjih lahko dvignete v tisti enoti banke, kjer ste odprli devizno hranilno knjižico ali devizni račun. Nova ekspozitura Ljubljanske banke v Radovljici Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Radovljica bo 1. februarja 1985 v novozgrajenem poslovnem objektu v Cankarjevi ulici v Radovljici odprla novo ekspozituro, kjer boste lahko opravili vse dinarske in devizne posle. Nova ekrpo-:,ra bo poslovala — vsak dan od 7. do 18. ure — v sobotah od 8. do 12. ure Pričakujemo vas in si želimo usp^ 10 sodelovanje /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN PETEK, 25. JANUARJA 1985 REPORTAŽA DRAGINJA UDARILA TUDI VRTEC Pri otrocih ne gre varčevati Otroci so naše bogastvo .... Znani izrek bi lahko vzeli tudi dobesedno: za odraščanje in vzgojo naših malčkov moramo vsak mesec odšteti pravo bogastvo, 4 tisočake za vrtec in prek 7 tisočakov za jasli. V proračunu mlade, do vratu zadolžene družine, je to veliko, a na srečo družba pomaga pokrivati stroške tistim, ki jih sami ne zmorejo. Ali otroci za ta denar dobijo vse, kar jim je v času odraščanja potrebno? Mlade družine, ki jim je edino premoženje osebni dohodek, pa še je navadno obremenjen z odplačevanjem kreditov, močno bremenijo tudi stroški varstva otrok. Zato se nekateri, ki imajo možnost cenejšega varstva, raje odrečejo vrtcu ali jaslim in tako prihranijo na mesec 4 ali 7 tisočakov. Starši, ki nimajo druge izbire, pa se lahko le sprašujejo, ali v vrtcu otroku nudijo vse, kar se pričakuje, zlasti v času, ko je tudi vzgojnovarstvene organizacije udarila kriza. Od kod visoke cene V izračunani ekonomski ceni kranjskih vrtcev so zajeti vsi stroški od amortizacije, obvezne sti iz dohodka, osebnih dohod, .ov, vzdrževanja stavb do ma.erialnih stroškov. Iz vsega tega po poprečju otrok v vrtcu izračunajo, koliko pride na enega. Po 1. februarju, ko se obeta nova, 20-odstotna podražitev, bo ekonomska cena za dojenčka v jaslih znesla 14.983 in za malčka v vrtcu 9.263 dinarjev. Starši, ki plačujejo najvišji prispevek, bodo za dojenčka odšteli 8,989 di- narjev, za malčka 5.557 dinarjev. Za ostale starše, ki imajo manj dohodka, kot to določa cenzus (in teh je v Kranju od 2.500 kar 1.800), bodo plačevali po zdaj veljavni lestvici do 1. aprila. Ekonomska cena bi bila lahko vsaj za petino nižja, ko bi imeli v vrtcih vselej enako število otrok. Tako pa v 3 mesecih beležijo odliv 600 otrok. Že junija starši izpisujejo pred-šolčke, da bi vsaj nekaj mesecev lahko varčevali. To. opažajo zlasti zadnja leta, ko. vrtci niso več tako polni, da bi izpisanega otroka starši čez nekaj časa ne mogli spet vpisati nazaj. Zadnja 3 leta imajo probleme tudi z vpisom. Namesto da bi bil vrtec že 1. septembra poln, je do decembra navadno zaseden le polovično ali do treh četrtin, zaradi česar izgubijo precej dohodka. Drugi razlog, zaradi katerega je vrtec vse dražji, so gmotni stroški, ki rastejo hitreje, kot bi jih s sprotnim popravljanjem cen lahko obrzdali. Vrtec ni preplačan Med stroški, ki pomenijo dve petini ekonomske cene, prednjačita prehrana in energija. Vrtce zaradi zdravja otrok morajo primerno ogrevati, tu nič ne pomaga priporočilo o varčevanju. Isto velja za hrano. Vrtec pokriva 70 odstotkov otrokovih potreb po hrani na dan, vrh vsega pa jih je treba tudi biološko primerno bogato hraniti, saj doma niso vsi dobro prehranjeni. Tudi nega v jaslih mora biti brezhibna, saj dojenčki do 2 let že sicer hitro obolijo. Jasli so precej dražje, ker otrokom nudijo svoje perilo- in opremo, zanje poleg vzgojiteljice (ali medicinske sestre) skrbi tudi varuhinja. Za vzgojno delo vrtcev prispeva svoj delež skupnost otroškega varstva. Čeravno so vrtci strokovno dovolj močni, da otrokom zagotovijo vzgojo, ki jim gre po programu, so prikrajšani pri vzgojnih sredstvih. Po eni plati na tržišču ni dobiti igrač za intelektualno vzgojo (lego kock, raznih sestavljank in podobno), po drugi pa jih omejena sredstva silijo, da namesto dragih igrač za vsakega otroka kupijo le nekaj primerkov za vse skupaj. Kot pravi direktorica kranj- Zadovoljna sem in rada delam Irma Zupan s Prebačevega je tretje leto tajnica ene največjih osnovnih organizacij Rdečega križa v kranjski občini Prebačevo — Med krvodajalce se je vključila že v Ormožu, kjer je doma. Potem je prišla na Gorenjsko. Nekaj časa je živela na Prebačevem, potem v Kranju. Najprej je delala v Slaščičarni, kasneje v Kanarčku. Ko se je poročila, sta z možem zgradila hišo in zdaj že dvajset let živi na Prebačevem. 17-krat je doslej dala kri, mož pa še enkrat več. Oba sta redna krvodajalca in člana osnovne organizacije Rdečega križa Hrastje-Prebačevo. Že tretje leto je Irma Zupan tudi tajnica osnovne organizacije Rdečega križa. »Vedno sem se rada udeleževala krvodajalskih akcij. Morda tudi zato, ker smo po vsaki akciji sedli skupaj in malce pokram-ljali. Po vsaki akciji sem imela prijeten občutek. Morda je smešno; vendar sem bila po njej tri dni nenehno lačna. Naša organizacija Rdečega križa Hrastje-Prebačevo je velika; med največjimi .v občini. Blizu 600 članov imamo. Med njimi je vsako leto 70 do 90 krvodajalcev. Ko sem bila zaposlena v Kanarčku, me je zelo motilo nedeljsko delo. Zato sem se pred 11 leti zaposlila v Iskri, kjer sem danes vodja bifeja v restavraciji na Laborah. Potem me je pred dobrimi tremi leti Franc Knific nagovarjal, da bi prevzela tajniška dela v organizaciji. 35 let je bil v naši organizaciji predsednik pa tajnik in sploh vsestransko aktiven. Lani je umrl. Nisem si znala predstavljati, da bi bila tajnica organizacije. Slutila sem, da je to odgovorna naloga in da je dosti dela. Jaz pa sem pred leti prav zaradi sobotnega in nedeljskega dela zamenjala službo.« Prepričevali so jo v vodstvu, spodbujali doma, mož Jože malce tudi zato, ker je družbeno aktiven in bo laže razumela, kaj pomeni delo v organizaciji. »Tako sta me Franc Knific in sedanji predsednik Miro Globočnik prepričala. Čeprav je dela dovolj, mi ni žal, da sem prevzela to dolžnost. Zelo sem zadovoljna in rada delam. Z vsemi se razumem in tako rekoč vedno sem na terenu, pri ljudeh. Prav zdaj pobiramo članarino. Pred dnevi srno končali krvodajalsko akciju. Kmalu se bomo začeli pripravljati že na teden Rdečega križa, ko vedno zbiramo papir in oblačila. Ob koncu leta vedno obiščemo nad 75 let stare krajane in jih obdarimo. Poseben sprejem pripravimo vedno tudi za krvodajalce — jubilante Imamo člana, ki je že 35-krat dal kri; kar 7 precej pa jih je, ki so jo darovali že 20-krat, 25-krat. . . Moja želja je, da bi prišla do številke 20. Za darovano kri so lani trije člani naše organizacije dobili občinska priznanja. Krvodajalska akcija je za nas neke vrste praznik. Čeprav je v začetku januarja, se nanjo začnemo pripravljati že veliko prej. Lani smo poleti'organizirali Kresno noč. S to prireditvijo, pri kateri so nam pomagali gasilci, smo zaslužili denar, da smo lahko po končani letošnji akciji pogostili krvodajalce. Prava akcija pa se začne v začetku novembra in traja vse do dneva, ko pridemo na vrsto. Po vsaki akciji se vsi krvodajalci srečamo. Lani in letos smo bili v Domu JLA v Kranju. To tradicionalno obliko bomo obdržali tudi v prihodnje. Res je darovanje krvi humana odločitev vsakega posameznika, vendar tisto srečanje vseh pripadnikov akcije, občutek zadovoljstva še bolj okrepi. Kot ena družina se počutimo in hkrati pokram-ljamo, kaj bi še morali narediti do prihodnje akcije.« Čeprav je dopoldan v službi, popoldan pa velikokrat v vlogi tajnice osnovne organizacije Rdečega križa, Irma doma tudi gospodinji možu, hčerki in sinu. Pride dan, ko je popoldan prekratek in se delo zavleče pozno v noč. Vendar še vedno najde čas za izdelovanje gobelinov, za pletenje, šivanje in poleti za vrt, pri hiši, kjer morata biti cvetje in seveda tudi zelenjava. »Kadar pobiramo članarino, včasih kdo mimogrede pripomni: že spet. Pa ni tako velika in organizaciji ne ostane veliko denarja. Zato včasih organiziramo še kakšno drugo prireditev. Najbolj sem zadovoljna, da smo med uspešnejšimi organizacijami v občini, da tudi /. drugimi organizacijami v krajevni skupnosti dobro sodelujemo in da se razumemo. Lahko rečem, da imam kot tajnica dovolj dela, vendar rada delani in mi ni žal.« A. Zalar skega Vzgojnovarstvenega zavoda Metka Benčič, so 100 tisoč dinarjev lani porabili le za peskovnike in zasilno urejenost igrišč. Igrala na zunanjih igriščih so v nekaj letih uničena, saj so dostopna ne le otrokom iz vrtca, temveč tudi vsej soseski. Podpora zaščitnikov prav pride Oglasili smo se v vrtcu Janina, da bi videli, kaj v teh časih nudijo otrokom za denar, ki jim je na voljo. Voditeljica vrtca Mira Likar je povedala, da imajo posebno srečo, ker zara; di draginje vzgojno delo ni veliko okrnjeno. »Janina je vrtec z dolgoletno tradicijo, tako da se je v teh letih nabralo kar veliko vzgojnih sredstev za naše malčke. Odkar pa je za ta sredstva v trgovini treba odšteti velike vso- Malčki pri igri te, si tudi sami pomagamo. Vzgojiteljice in varuhinje same izdelujemo igrače, pri čemer je dobrodošla tudi pomoč staršev. Z dodatnim denarjem nam pomagata tudi patronata Merkurja in Zavoda za letovanje, kjer je dovolj posluha za otroke.« »Danes niti misliti ni, da bi otrokom lahko nudili takšno igro kot nekoč,« dodaja vzgojiteljica predšolskih otrok Mojca Zadnikar. »Z igro so spoznavali južno sadje, delali sadno solato in jo pojedli. Igra in zdravje, tega pa jim danes ne moremo več nuditi v toliki meri. Danes ustvarjajo z raznimi odpadnimi materiali, ki nam jih prepuste tovarne in jih odprtih rok sprejmem" na igrače bolj pazimo * koč.« »V jaslih ti problemi dej o toliko do izraza,' Breda Polak, vzgojitelji slih. »Tu se ubadamo | mi težavami. Zaradi j" ne moremo varčevati »k0, pn Pik čin em Urt j ; ■jpč Ov *s je sp< gi te Mira Likar Mojca Zadnikar Breda Polak naše perilo mora dlje »V Šivamo ga, dokler ^\'iSi novo je drago. Otrošk*^ stanejo tisoč dinarje^ čka 160 dinarjev. Če Jt^ dojenčke oblačili v sv0l|rar v naše perilo, bi ne Prhn veliko in tudi pri ce^L. najbrž ne bi poznalo D. Z« LETOŠNJI PROGRAM UREJANJA KMETIJSKIH ZEU^ Popravljamo, kar smot Franc Jere: »Družba zdaj namenja znatna sredstva za urejanje krnelo zemljišč. Skrbi pa me, kako bomo uresničili programe v praksi, da vložena sredstva čimprej dala rezultate v mlečni in mesni proizvodflJW dolinskem svetu pa na poljščinah in krmilih ...« — Po letošnjem pr^u naj bi melioracije na Gorenjskem zajele 257 hektarov, komasacije ^ nižinske agromelioracije 390, višinske pa celo 1216 hektarov. i {{ Radovljica — Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je na seji konec decembra lani sprejela program agro in hidromelioracij kmetijskih zemljišč y letošnjem letu na Gorenjskem. Po tem programu naj bi hidromelioracije zajele 257 hektarov, komasacije 640, nižinske agromelioracije 390 in višinske agromelioracije celo 1216 hektarov. O programu in kaj pravzaprav to pomeni, smo se pogovarjali s podpredsednikom odbora za melioracije pri zvezi vodnih skupnosti Slovenije in predsednikom tega odbora pri Območni vodni skupnosti Gorenjske Francem Jeretom. »1982. leta je slovenska skupščina sprejela zakon o usposabljanju zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Tako je v Sloveniji predvideno, da se od 1982. do 1985. leta opravijo melioracije na 18.000 hektarih zemljišč na tako imenovanih prednostnih območjih ter na 3000 hektarih zemljišč na drugih območjih; med njimi tudi na Gorenjskem. Razen tega programa vključuje tudi komasacijo 19.000 hektarov zemljišč v Sloveniji. Letos naj bi v Sloveniji izvajali melioracije na 11.000 hektarih, komasacije prav tako na 11.000 hektarih, nižinske agromelioracije na 1600 hektarih, višinske pa na 4400 hektarih.« »Na seji skupščine Območne vodne skupnosti Gorenjske je bilo še posebej poudarjeno, da družba danes prispeva znatna sredstva za urejanje zemljišč. Kaj pravzaprav to pomeni?« »Republiški odbor odobrava za uresničevanje programov za urejanje zemljišč tako imenovana nepovratna sredstva: za melioracije in komasacije v višini 80 odstotkov, za agromelioracije pa 70. Prizadevanja pa gredo zdaj v tej smeri, da bi tudi delež pri agromelioracijah izenačili na 80 odstotkov. Manjkajočih 20 oziroma 30 odstotkov pa zagotovijo investitorji oziroma banke pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji. Zdaj je v ospredju politika vlaganj v gorski svet; za obnovo travnikov, pašnikov, planin. Zasleduje se namreč čim-večja proizvodnja mesa na zemljiščih, kjer ni možna intenzivna proizvodnja poljščin. Hkrati pa to pomeni tudi sprostitev zemljišč v nižini za koruzo, pšenico . .. Drugače povedano, ^re za velike napore, da bi ponovno aktivirali tista zemljišča (bohinjske planine, Jelovico, škofjeloška pobočja), ki smo jih v zadnjih 20, 30 letih zanemarili. Tako družba zdaj namenja znatna sredstva za urejanje (obnavljanje) kmetijskih zemljišč. Skrbi pa me, kako bomo uresničili programe v praksi, da bodo vložena' sredstva čimprej dala rezultate v mlečni in mesni proizvodnji, v dolinskem svetu pa na poljščinah in krmilih.« »Kako pa se Gorenjska vključuje v ta program?« »Prvič se je pojavila s programi lani in že dobila znatna sredstva. Kmetijsko gozdarska zadruga je dobila prek 4 milijone za urejanje 87 hektarov na območju Žirov in Rovta in za 139 hektarov na območju Zalega loga, Češnjice'Fr nje vasi prek 7 m^!!?0 narjev. KZ Škofja L°Tft; dobila za 160 hektar°vPlg močje Mlake in prek 8 milijonov in z^X^r nlaninn 7a 1 Ofl hoktaf0 , *t planino za 100 hektar milijone dinarjev. KZ Bled je za Savi (Selo, Ribno, 87 hektarov dobila na, za Belsko , hektarov pa blizu 2 1,1 nfšir REPORTAŽA PETEK, 25. JANUARJA 1985 9, STRAN GLAS prostorom bo treba gospodariti po novem JVa zakonodaja je zaustavila dosedanji način gospodarjenja s prostorom Začrtala novo politiko — Sedanji položaj je v marsikateri občini tak, da Po starih dokumentih ne more več delati, po novih pa tudi ne, saj jih je M>a šele narediti — Dotlej bo marsikatera gradnja morala še počakati nj — Najbrž kranjska fta ni edina, v kateri je torsko vprašanje postalo kino uho, skozi katerega tno ni mogoče spraviti °. Težko bi trdili, da pro-ld,a Za P°zidavo ni več in ga v prihodnje ne bo. Nova podaja, ki je pred krat-J/. Prepihala in dobesedno >inobč! la nekatere, je v vrsti k(Lln ustvarila na urbanisti-^ področju nekakšen va-. ^ Poslej bo treba marsi-,|j Ustaviti drugače, to pa 10 mi ?lj>ctov JPak ne gre brez novih za- urejanja in gospodarje-0 iiil s Prostorom, da o denarju, 1.i I]e za to potreben, niti ne go-*»■ °r'mo. Prostor še vedno je, le sPodariti je treba z njim gače — sila racionalno kot feva nova zakonodaja. rtniki čakajo Jrav zdaj v Kranju pripove-fl° o najnovejši zadregi: :ariu, ki bi hotel investirati 'brt in bi potreboval prime-*? Prostor, bi trenutno lahko rezali le pot v sosednjo ob- 's toda kaj, ko je drugje s*a. situacija — iz drugih L ."odijo ljudje spraševat v E> Trenutno Jo ati ■ st-°ra, kjer bi" lahko, zrasla ni mogoče v Kranju niti enega i -^vjra, kjer bi lah |v^3 velika garaža za tovorih- Občan, pri svoji hiši tajga objekta v stanovanjskem Se!3u ne more sezidati, pro-°ra. kamor bi lahko postavil '^zo, pa ni Najbrž bi lahko eV^'1 precej podobnih primesi L?a.obrtne delavnice je bil s ^nJskim zazidalnim načr-e b£n Primskovo II predviden .v0jf°stor v severnem predelu prfanJa, toda interventni za-:eniPn o varovanju kmetijskih ).«lml3išč je predvidene površi-l vrnil v kmetijsko obdelavo. p bo zdaj prostor za obrt v ^^anju? Odgovore prinaša avkar zaključena program- {ir------ ska naloga in sicer je mišljeno območje v Gorenjah in Brito-fu. Toda trenutno dokumenta, na podlagi katerega bi lahko določneje vedeli kaj in kako, to je zazidalnega načrta Gorenje, še ni. Predvidoma naj bi nastal še letos, če bo v stavb-no-zemljiški skupnosti za to dovolj denarja. Vendar bosta na tem območju, ki se sicer sklada z urbanistično zasnovo mesta Kranja, za razvoj obrtnih delavnic na voljo le kakšna 2 hektara zemlje, kar je trikrat manj, kot je bilo predvideno poprej za Primskovo. Sicer to niso edine površine, namenjene za obrt, saj so možnosti še v okviru Planine II, vendar zgolj za servisno dejavnost. Ta pa trenutno pri zasebnih investitorjih ni posebno priljubljena, več je zanimanja za obrt, ki računa na ko-operacijsko povezovanje z industrijo. Več blokov na Drulovki? Nič bolje se trenutno v Kranju ne godi stanovanjski gradnji, kar zadeva želje po zidavi za zasebnike kot za družbeno usmerjeno blokovno gradnjo. Zazidalni načrt Drulovka je bil sicer že sprejet, vendar vse skupaj zdaj stoji, ker je bilo treba glede na zakon o urejanju prostora in naseljih preverjati, ali je razmerje med individualno stanovanjsko gradnjo in blokovno v kompleksu Drulovka v pravem razmerju. Čeprav urbanisti še ne vedo, ali naj drastično povečajo delež blokov v zazidalnem načrtu Drulovka ali ne, saj v Kranju zaradi izpada Planine III ne raste število stanovanj tako, kot bi bilo potrebno — pa ima zdaj že dveletna zamuda kar precejšnje posledice. Tega si verjetno ne bi mogli dovoliti etifcrj£;KZ Bohinj je za pla-hnfari £e:Java za jezerom pri fuzmi za 58 hektarov do- juri zanemar MfltifN ? ^»ijonov, za Poljano er r! ,n.Jlci za 25 hektarov do f 20 KJ?n in za Nomenj-Log >e ilpr mir tarov Pray tako do" dobili°n d!narJev. KZ Tržič #U n ,planino ŠiJaza201 roVJolg0 pr.ek 5 milijonov in za ' fufck o nJl.vo za 76 hektarov z*hn\ i^Jone dinarjev. KŽK »rOv*ktarS ie za Žirovnico za 77 Wšt°Vdobi13-4 milijona, za }Sim tnili? Z& 45 hektarov poldru-jod^ktari ln za Jezersko za 32 3.8^epr^približno enako, litine Z gre za Precejšnje po-2 koreni JiJ0rarn reči. da celotna JSKa za to akcijo ni ^VlJsk mil!J°ne. za Praprotni 'nico za 95 hektarov J ustrezno organizirana. Posebno KŽK, kot nosilec na tem področju, ne odigrava prave vloge. Se najbolj so se v ta prizadevanja vključili in izkoristili možnosti na škofjeloškem območju.« »Kako pa kažejo letošnji programi?« »Nekateri so še v revizijskem postopku oziroma potrjevanju. Kar zadeva hidromelioracije bodo glavna dela potekala v Tenetišah, v Gorenji vasu ir> na Blatah v bohinjski Srednji vasi. 640 hektarov komasacij zadeva območje cele Gorenjske, največ pa odpade na Tenetiše in Žirovnico. Kar pa zadeva nižinske agromelioracije so večje površine na območju Britofa v kranjski občini in v večih krajih KŽK TOK Radovljica. Od višinskih agromelioracij pa so največje na območju GKZ TZO Tržič in KZ Škofja Loka. Moram pa poudariti, da gre pri vseh teh programih in delih za nepovratna sredstva, ki jih odobrava odbor in da so predvsem kmetijske zadruge oziroma organizacije, pospeševalne službe, pašne skupnosti neposredni organizatorji del in porabniki tega denarja. To pa so včasih velika in zelo odgovorna dela. Bojim se, da so pašni odbori ponekod pri tem velikokrat preveč prepuščeni sami sebi. Na Gorenjskem bi veljalo ustanoviti ustrezno delovno organizacijo za izvajanje teh del. Še vedno je čas, da pri teh nalogah steče širša družbena aktivnost (recimo v komitejih za gospodarstvo) pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah in na terenu. Ne-odpustljivo bi namreč bilo, da bi denar namenili za uresničitev programov, koristi pa potem ne bi bilo prave; ali pa celo, da bi denar ostal, ker ne bi imeli programov.« A. Žalar tudi za edini veliki stanovanjski kompleks v Bitnjah, kjer bo v naslednjih petnajstih letih potekala usmerjena stanovanjska gradnja. Že zdaj kaže, da se utegne začetek gradnje v Bitnjah krepko zavleči, ker se lahko tudi pri že sprejetih zazidalnih načrtih še marsikaj zaplete. Predvsem pa grozi načrtu gradnja v Bitnjah nekaj drugega — pomanjkanje denarja za začetek gradnje. Že vsa leta se zbira v stanovanj-sko-zemljiški skupnosti premalo denarja, namenjenega za komunalno opremo — tokrat za Bitnje. Zastoj pri vlaganju v zemljišče pred začetkom gradnje, seveda lahko odmakne dejanski začetek blokovne in individualne gradnje za leto, dve ... Ne bo več pozidanih dvorišč Najbrž si še nismo čisto na jasnem, da so za vedno minili časi, ko je lahko takorekoč na domačem dvorišču zrasla sinova hiša pa za hčer in še za vnuke. Nova zakonodaja namreč odpravlja vso neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo — dopušča jo le izjemoma. Kranj ima sicer nekaj kompleksov za organizirano individualno gradnjo in sicer v Šenčurju, Naklem, na Jezerskem, Golniku, na Planini II in še v nekaterih krajevnih skupnostih. Drugje pa bo zasebnik, dokler ne bodo za naselja izdelani ureditveni načrti, imel malo možnosti, da zasadi lopato. S temi načrti, katerih naloga bo predvsem urejati sedanja in bodoče komunalne probleme naselij, bo v kranjski občini treba pokriti kar okoli 60 naselij, pa še mesto je treba prišteti. Na ta način nova zakonodaja namreč zgošča naselja, ohranja njihovo osnovno funkcijo. Pripraviti toliko ureditvenih načrtov za kranjsko občino bo krepek zalogaj — pa ne samo po obsegu dela, ki naj bi bilo dokončano v naslednjih srednjeročnih obdobjih — pač pa tudi za investitorja. Pri tem kaže omeniti, da bo vendarle urejanje centra mesta Kranja naredilo hitrejši korak naprej. Že letos naj bi začeli izdelovati novi zazidalni načrt centra mesta, saj je sedanji deset let stari načrt že zdavnaj zastarel. Z novim načrtom, ki naj bi bil dokončan nekako sredi naslednjega srednjeročnega obdobja, bi se lotili med drugim tudi urejanja starih kranjskih problemov — prometa, lokacije avtobusne postaje itd. L. M. L PETKOV PORTRET Joža Knific Govori preudarno, sproščeno. Počasi obrača stran za stranjo svojega življenja. Veliko je doživel v sedemdesetih letih (jubilej bo praznoval 13. aprila) in spomini, če bi jih prelil v pisano bese-do, bi bili zanimivo in za mlade tudi poučno branje. Do danes je ohranil imeniten spomin. Do potankosti si je zapomnil drobce iz trde borbe za vsakdanji kruh, dogodke iz partizanskih časov ter imena nastopajočih in zanimivosti s smučarskih tekmovanj. S svojo zunanjostjo in iskrivim duhom ne kaže častitljive starosti. Videli smo ga v nedeljo, na du-pljanskih tekih. Kako lahkotno si je utiral s smučmi pot po snegu! Mnogo mladih je pustil za sabo. Na Jesenicah, v baraki poleg hokejskega igrišča, se je rodil tovarniškemu delavcu in gospodinji. S petnajstim letom je moral s trebuhom za kruhom. Kam drugam kot v Železarno! Jeseni naslednjega leta je izbruhnila kriza, vrstili so se štrajki in Joža so odpustili. Iskal je službo vsepovsod, toda nikjer ga niso hoteli vzeti. Že tedaj je bil zelo napreden; idej se je navzel po očetu, ki se je iz Sovjetske zveze vrnil »nabit s komunizmom«. Tri leta in pol je priložnostno delal po Jesenicah, čistil ceste, če ni bilo drugega, in si tako služil kruh. Nazadnje so se ga usmilili v Železarni, v njej je delal tudi v svobodi vse do upokojitve pred devetimi leti. Pri šestih letih se je že podil za nogometno žogo. Ko je odrastel, je postal nepogrešljiv v jeseniškem moštvu, za katero je v štiriindvajsetih letih odigral blizu tisoč tekem. Vabili so ga tudi v slovensko nogometno reprezentanco. Se močneje kot nogomet so se mu priljubili smučarski teki. Ko zdaj pred televizijskim zaslonom spremlja nastope jugoslovanskih tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v Seefel-du, obuja tudi spomine na svojo bogato športno pot. Ko je še kot fantič nesel očetu malico v tovarno, je spotoma na mestu, kjer danes stoji Kazina, razbil opuščeni sod in izmaknil nekaj dog za svoje prve smuči. Za prvo tekmovanje v Planici si je sposodil smuči pri prijatelju. Dobro je tekel in kot povsem neznan tekmovalec zmešal štrene favori- tom. Leta 1937 je nastopil na vsesokolskih tekmah na Ja-horini z norveškimi smučmi, ki jih je kupil od sodelavca v pocinkovalnici in lužilnici. Kot se je izkazalo, so bile ukradene in zaradi tega so ga na kranjskogorskem sodišču obsodili na 15 dni zapora, pogojno za tri leta. Vojaščino je služil na Bohinjski Beli, kjer ga je oficir Drago Crnobori, tudi sam odličen tekač, poslal na tečaj državne reprezentance. Joža je dobro »letel« in si priboril mesto med enajsterico za svetovno prvenstvo v Zakopanih, iz ekipe pa je izrinil — svojega oficirja. V letu, ko je Hitler že kazal svoje namere, je nastopil še na svetovnem prvenstvu v Cortini, potem pa je napočil čas za resnejše stvari. »Joža, ti boš kulturnik!« so mu dejali leta 1944, ko se je priključil Prešernovi brigadi. Ni mu bilo do tega, da bi zbiral povestice, ki so jih v redkih prostih urah pisali partizani. »Dajte mi puško!« je zahteval. Razporedili so ga k minercem, ker je bil močan, hiter in tudi pogumen; kot tak je dobil mesto tudi v Svetinovi Ukani. Miniral je most v Hudajužni na Primorskem, nemško postojanko v Kihnem pri Bledu, hotel sv. Janeza v Bohinju. Ko je že postalo jasno, da bodo partizani slejkoprej zadali odločilni udarec nemškemu morilskemu stroju, so v diviziji ustanovili godbo. Joža je bil zraven, ker je dobro igral rog. Ko so nabijali sredi Železnikov, so jih sovražniki napadli in razkropili vse naokrog. Joža se je na Poreznu srečal z bratoma Ivanom in Mirkom; v brezizhodnem položaju so se zakopali globoko v sneg in ostali — živi. Konec leta 1945 se je vrnil na Jesenice, potem se je začelo udarniško delo — gradnja vodovoda, blokov, cest, obnova porušene domovine. Spet se je posvetil športu — nogometu in smučarskim tekom. Ponovno je postal državni prvak v tekih in nordijski kombinaciji. Po bornih pripravah na Zatrniku je z olimpijsko ekipo odpotoval na igre v St. Moritz, kjer je v teku na 50 kilometrov dosegel s 14. mestom najboljšo jugoslovansko povojno uvrstitev v smučarskih tekih. Leto zatem so ga vrgli iz moštva, zato, ker je igral nogomet. »Ponosen sem, ker sem zaradi športa izključen iz športa,« jim je zabrusil in jim kmalu tudi dokazal, kako napak so ravnali. Od prvega do zadnjega jih je »na-mahal« na državnem prvenstvu, na planiškem tednu pa se je imenitno kosal s severnjaki. Pred olimpijskimi igrami v Oslu leta 1952 je postal zvezni trener in to nalogo je opravljal devet let. Od številnih dolžnosti, ki so mu jih naprtili kasneje, je do danes obdržal le še delo v občinski tekaški selekciji. »N! takšnega trenerja, ki bi tako pametno govoril, da bi tekači dobro tekli. Trd, trd lt< še enkrat trd trening — to je edini recept za uspeh,« pravi Joža Knific, mož — ki je za svoje delo, hrabrost v partizanih in za športne dosežke prejel več priznanj, med njimi tudi najvišja državna odlikovanja. C. Zaplotnik J Na smučiščih treh dežel Našim in tujim gostom je že na voljo skupna smučarska vozovnica, ki velja za vsa smučišča Kranjske gore in smučišča za italijansko in avstrijsko mejo — Pri nas jo dobijo le hotelski gostje Kranjska gora — Potrditev dobrih in vedno boljših sosedskih odnosov med turističnimi delavci na meji treh dežel, Slovenije, Avstrije in Italije, se ne kaže le v medsebojnih smučarskih in drugih tekmovanjih, temveč tudi v medsebojnem turističnem sodelovanju. Že dolgo časa velja, da turistične agencije na Koroškem ali v bližini italijanskega Trbiža rade pripeljajo v Kranjsko goro svoje goste in obratno. Meja je v tem smislu ostala odprta, saj so avtobusi, ki pripeljejo v. Kranjsko goro tuje goste vedno bolj številni — še posebej, če ima Kranjska gora sneg. V prihodnje jih bo vabil tudi podkorenski umetni sneg. Zamisel, da bi tri sosednje dežele pripravile zimsko olimpiado, je torej zrasla na že dosedanjem dobrem sodelovanju in razumevanju med sosedi. Zamisel, ki terja še številne razprave in priprave, je ostala za zdaj še na papirju, a se v prepričanju, da so turistični delavci tega območja zmožni velikega dela, neprestano krepi. Ko so se turistični delavci pogovarjali o možnostih za olimpiado, so se obenem domenili, da bi bila plod dosedanjega dobrega sodelovanja tudi skupna smučarska vozovnica za smučarske terene treh dežel. Bilo je veliko pomislekov, a zmagala je želja, da bi tujim in domačim turistom resnično razširili in obogatili ponudbo. Pri uveljavljanju skupne smučarske vozovnice je bilo obilo težav. V sosednji Avstriji in Italiji so žičnice in vlečnice v zasebnih rokah, naše turistične delavce pa je predvsem skrbelo, kako se jim bo vozovnica sploh lahko obrestovala zaradi nenehnih sprememb tečajev in padca dinarja. V ponudbo se je vključil tudi Bovec s Kaninom, ki je bil še posebej zavzet, saj ima v zimskih dneh sicer snega dovolj, smuka pa je večkrat kot ne zaradi močnega visokogorskega vetra nemogoča. Njihovim gostom bi zatorej kranjskogorska, avstrijska ali italijanska smučišča prišla ša kako prav. Ko so uspešno rešiii vse težave pri uvedbi smučarske vozovnice, je pri nas veljal še depozit in so jo zato največ uporabljali tuji hotelski gostje. Tudi ko so depozit odpravili, našim turističnim delavcem ni kazalo drugega, kot da jo uporabljajo le hotelski gostje. Vozovnica za tri dežele in za šest dni smučanja na katerem koli smučišču za mejo našega hotelskega gosta velja 3460 dinarjev, ,nedtem ko mora avstrijski gost odšteti 810 A SCH in italijanski 75.000 italijanskih lir. Če današnji dnevni tečaj primerjamo s temi cenami, potem nam je brž jasno, da je turistični delavci Kranjske gore ne morejo našim smučarjem prodajati za dinarje, ker ne bi bilo nobenega ekonomskega učinka. Gost, ki vozovnico kupi pri nas, mora štiri dni smučati na naših smučiščih in pri sleherni dnevni smučarji mu odtrgajo kuponček. Resnici na ljubo pa je kljub imenitni ideji treba povedati, da naši hotelirji iz razumljivih vzrokov niso navdušeni za to, da bi gostje hodili množično na tuja smučišča, saj so tam ves dan in tam pustijo dinar, ki so ga namenili izvenpenzionski potrošnji. Ideja je na splošno silno zanimiva, kako pa se bo obnesla v praksi, bodo upravljavci žičnic povedali 15. maja letos, ko se bodo zbrali in prešteli vozovnice treh dežel. Ugotovili bodo, koliko gostov se je odločilo za tako ponudbo, ki obsega 222 kilometrov smučarskih prog, šest gondolskih žičnic, 21 sedežnic in 76 smučarskih vlečnic. Najbrž bo ekonomski učinek najbolj odvisen od tega, kje so imeli v času največjega turističnega obiska dovolj snega. Že v začetku pa so se trdno dogovorili, da ni nihče nikomur nič dolžan, pa če bo prodanih le 5 odstotkov vseh vozovnic. Če pa bi, denimo, Kranjska gora imela 10 odstotkov več prometa ali bi bila dolžna Italijanom ali Avstrijcem, bo plačala v dinarjih. D. Sedej QLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 25 Petintrideseto svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah V moštvenem delu skokov naši razočarali SEEFELD — Letošnje svetovno prvenstvo v smučarskih klasičnih disciplinah v tem avstrijskem turističnem središču je v zaključnem delu tekmovanj. Vsak dan so se vsi najboljši reprezentance na svetu potegovali - za svetovnega prvaka v smučarskem teku, klasični kombinaciji in smučarskih skokih. Razen v kombinaciji so med vsemi temi nastopali tudi Jugoslovani, ki so v moškem teku zasedli mesta, ki so jih pričakovali; skakalci so nas presenetili s šestim mestom Ulage v posamični konkurenci, medtem ko so nas prav ti v moštvenem delu skokov razočarali. Prenovljena devetdesetmetrska skakalnica na Bergislu v Innsbrucku je bila v torek prizorišče smučarskih skokov za moštveno svetovno prvenstvo. Na skakalnici se je pomerilo trinajst držav in prav krepko so merili moči za tega svetovnega prvaka. Že v prvi seriji so prišli v Vodstvo reprezentantje Avstrije, ki so vodili pred ostalimi, ki naj bi bili prvaki. Med temi so bili tudi naši skakalci, ki pa niso skakali tako kot na tekmi v nedeljo. Še najboljši od naših je bil Miran Tepeš, štirinajsti v nedeljski posamični konkurenci, medtem ko je najbolj razočaral prav šesti, Primož Ulaga. Vasja Baje je skakal bolje kot v posamični konkurenci, Robertu Kaštrunu ni šlo najbolje. V odločilni drugi seriji je prišlo na vrhu do krepkih sprememb, saj so Finci skakali res odlično in tako s tekmovalci Kokkonenom, Nvkanenom, Puik-konenom in Yiipullijem osvojili mo-štveni svetovni rekord. Prehiteli so drugouvrščene Avstrijce, tretji pa so bili reprezentantje NDR. Tako kot naši so razočarani zapuščali skakalnico na Bergislu tudi Norvežani in Čehi, ki naj bi osvajali najboljša mesta v moštvenem delu skakalnega svetovnega prvenstva. Naši so bili deveti in s tem mestom pokvarili lani pridobljeno peto mesto na svetu. Moštveni vrstni red (štejejo se trije najboljši skakalci vsakega moštva v vsaki seriji) — 1. Finska (Kokkonen, Nvkanen, Puikkonen, Ylipulli) 583,0, 2. Avstrija (Felder, Kogler, Stranner, Vettori) 579,2, 3. NDR (Sauebrey, Dec- kert, Ostwald, Weissflog) 550,8____9. Jugoslavija (Kaštrun, Baje, Tepeš, Ulaga) 471,0. Svetovni alpski pokal Švedi »pritekli« le srebro SEEFELD — Moški smučarski tekači so imeli v torek svojo drugo preizkušnjo v petnajstkilometrski smučini. Za svetovnega prvaka v tej tekaški disciplini se je borilo nad osemdeset tekmovalcev, ki so imeli težko in skoraj pretopio smučino. Med njimi so bili tudi trije Jugoslovan.. Ivo Čarman, Jože Klernenčič in Sašo Graif so tekli tako, kot znajo, in dosegli pričakovana mesta. Največ so na tej progi dobili Finci, saj je njihov reprezentant Hari Hae-koenen osvojil svetovno zlato kolajno in tako prehitel Švede in Norvežane ter reprezentante SZ. Za veliko presenečenje so tokrat poskrbeli Italijani, ki so osvojili bronasto kolajno in nato četrto mesto. Bron si je res imenitno »pritekel« Italijan Maurilio de Zolto, četrti pa je bil njegov rojak Vanzetta. Naši so v sredini, najboljši je bil Ivo Čarman na devetintridesetem mestu. Vrstni red — 1. Haerkoenen (Finska) 40:42,7, 2. Wassberg (Švedska) 40:561), 3. De Zolt (Italija) 41:27,2, .. . 39. Čarman 45:20,5, 43. Klernenčič 45:39,7, 53. Graif (vsi Jugoslavija) 46:22,6. Svoj drugi nastop v petkilometrski smučini so imele tudi tekačice. Med tistimi, ki so se borile za svetovno prvakinjo, je od Jugoslovank nastopila samo Andreja Smrekar. Naslov svetovne prvakinje si je ponovno pritekla Norvežanka Anna Boee, ki je tako osvojila že drugo zlato, saj je bila prva tudi na petnajst kilometrov. Srebro je osvojila Finka Kirvesniemi, bron pa Norvežanka Nvkkelmo. Andreja Smrekar je dosegla petdeseto mesto. Vrstni red — 1. Boee (Norveška) 15:14,8, 2. Kirvesneimi (Finska) 15:25,1, 3. Nvkkelmo (Norveška) 15:26,6, . . . 50. Smrekar (Jugoslavija) 18:31,3. V sredo so bili na sporedu štafetni teki žensk 4x5 km, včeraj so v štafetah tekli moški na 4 x 10 km, v soboto je na programu tek žensk na 20 km in skoki na 70-metrski skakalnici v Se-efeldu, v nedeljo se s tekom moških na 50 kilometrov prvenstvo zaključi. D. Humer Naši spet odlični v Wengnu VVENGEN - Po dveh nastopih smukačev v Wengnu je bil v ponedeljek na tem strmem in izredno zahtevnem smučišču spet na vrsti slalom za moški svetovni pokal. Na startu se je zbralo več kot sto najboljših slalomi-stov, ki so s težavo in odstopi v prvi in drugi vožnji pokazali vse, kar morajo znati na takih in podobnih slalomiščih. Na letošnjem vvengenskem slalomu je nastopila tudi peterica naših alpin-cev, ki so se spet odlično odrezali. Že res, da sta v prvem nastopu s proge morala Cerkovnik in Franko, a Križaj, Skupščina športnega društva Primskovo KRANJ — Za konec tedna bodo v kranjski občini svoje delo pregledali kolesarji Kokrice, ki imajo svojo redno skupščino danes ob 18. uri v kulturnem domu na Kokrici, jutri ob 18. uri pa bodo isto napravili tudi člani športnega društva Primskovo. Tako športno društvo Primskovo jutri ob 18. uri vabi na letno skupščino, ki bo v zadružnem domu na Primsko-vem. Na tej skupščini, vabljeni so vsi člani in ljubitelji tega društva na Prim-skovem, bodo pregledali svoje delo in uspehe, ki niso bili slabi. Vsi so prepričani, da bo tudi letošnja sezona tako uspešna, če ne še boljša. -dh Pravi smučarski eti paki KRANJ — Počitniška zveza Kranj, ki poleti organizira dopuste v Premanturi pri Puli, skrbi tudi za zimski turizem. Tako bo letos organizirala vrsto smučarskih' paketov in zimskih dopustov ter počitnic. V tem času že organizirajo enodnevne prevoze na smučišča Koble, v Podkoren in Vogel. V ceno za Ko-blo 700, Vogel 900 in-Podkoren 850 dinarjev so všteti prevoz z avtobusi na smučišče in nazaj v Kranj, dnevna karta in stroški organizacije za izvedbo izleta Z« prijavo teden dni pred izletom pridejo v poštev sindikalne in mladinske delovne organizacije, šport na društva ter osnovne šole -.a svoje šolske športne dneve. Prijave je treba poslati na naslov: Počitniška Zveza -Kranj, MTP Vodnik, Tavčarjeva 5, telefon 22-639. Prijavi je treba dodati naročilnico in vplačati polovico vrednosti i/leta. .^h Petrovič in Kuralt so spet pokazali vse svoje znanje in se ponovno vsi trije uvrstili med prvo petnajsterico, ki prejema točke v svetovnem pokalu. Bojan Križaj je v obeh vožnjah dokazal, da je v vrhu slalomskih mojstrov, saj je bil peti.,Tako je ponovil lansko uvrstitev, čeprav je bil na tem slalomišču dvakrat najboljši in zmagovalec. Izredno dobro sta nastopila tudi Rok Petrovič, ki je z visoko startno številko in z neza-petimi čevlji že v prvi vožnji zasedel šestnajsto mesto in nato v drugi še boljšo, saj je bil enajsti, medtem ko je bil Jože Kuralt dvanajsti. Tako kot na štirih letošnjih slalomih je tudi to pot zmagal Marc Girardeli, reprezentant Luxemburga, drugo mesto pa je bilo Stenmarkovo. Begunjski Elan, za katerega vozijo Stenmark, Križaj in Ku ralt, je bil ponovno med najuspešnejšimi. Rezultati — 1. Girardeli (Luxem-burg) 1:36,23, 2. Stenmark (Švedska) 1:37,61, 3. Frommelt (Liechenstein) 1:37,84, 4. Zoller (Avstrija) 1:37,99, 5. Križaj (Jugoslavija) 1:38,11, 6. Giorgi (Italija) 1:38,24, 7. Burgler (Švica) 1:38,40, 8. Heidegger (Avstrija) 1:38,74, 9. Bouvet (Francija) 1:39,88, 10. Popan-gelov (Bolgarija) 1:39,00, 11. Petrovič 1:40,05, 12. Kuralt (oba Jugoslavija) 1:40,77. Svetovni pokal — skupno — 1. Girardeli 190, 2. Zurbriggen 179, 3. Wen-zel 152, 4. Wirsberger 111, 5. Burgler 102, 9. Križaj in Stenmark 90,... 23. Franko 42, 49. Petrovič 131, 59. Kuralt 9, 66. Strel 8, 80. Cerkovnik 3. Slalom - 1. Girardelli 100. 2. Julen 76, 3. VVenzel 75, 4. De Chiesa 70, 5. Križaj 69,... 27. Petrovič 10, 34. Kuralt 5, 38. Cerkovnik 3. D.-Humer Smučarski tekaški tečaj KRANJ — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja v Kranju bo tudi letos organiziral popoldanski začetni in nadaljevalni tečaj smučarskega teka. Tako se boste lahko vsi, ki si zeli te te smučarske rekreacije, lahko naučili smučarskega teka. Tečaj se začne v ponedeljek, 28. januarja, od 15. do 17. ure na zbornem mestu na avtobusni postaji Orehek. Tečaj bo vsak dan do .'51. januarja. Cena je le 700 dinarjev in v tO je vključeno učenje smučarskega teka in mazanje smuči za čas tečaja. Prijavite se lahko v ponedeljek, 28.januarja, ob 14.45 na zbornem mostu, kjer boste lahko vplačali ceno tečaja -dh ŠPORT OB KONCU TEDNA Jezersko: državno prvenstvo v smučarskih tekih — Tekaški smučarski klub Triglav in Smučarska zveza Jugoslavije prirejata jutri in v nedeljo, 26. in 27. januarja, na Jezerskem jubilejno, 40. državno prvenstvo v smučarskih tekih za člane ter za starejše in mlajše mladince. V soboto ob 9.30 se bodo začeli posamični teki in v nedeljo ob 9.30 tekmovanje štafet. Srednja Dobrava: patruljni tek Staneta Žagarja — Krajevne borčevske organizacije in športna društva Upniške doline vabijo vse ljubitelje smučarskega teka jutri, v soboto, na 5. patruljni tek v spomin na Staneta Žagarja in njegove soborce na Srednjo Dobravo pri Kropi. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. Tričlanske moške in ženske patrulje, razdeljene v skupno 8 kategorij, bodo tekle na 8 ali 15 kilometrov dolgih progah od Dobrave proti Prezrenjam. Tržič: karavanška sankaška turneja — Sankači iz Slovenije in i* avstrijske Koroške se bodo ob koncu tedna že osmič pomerili na vsakoletni mednarodni Karavanški turneji. V soboto bo na 1200 metrov dolgi progi v Svečah 15. mednarodno tekmovanje Karavanški medved in v nedeljo na 1100 metrov dolgi podljubeljski progi Zapotoki 8. mednarodno tekmovanje za pokal Kozoroga. V obeh krajih se bosta tekmovanji začeli ob 8. uri s startom moških enosedov, razglasitev tekmovanja za pokal Kozorog in Karavanške turneje, za katero se upoštevajo rezultati z obeh tekmovanj, pa približno ob 15. uri v domu TVD Partizan Tržič. Prireditelji tržiške sankaške tekme — sankaška sekcija pri TVD Partizan Tržič — se že dlje časa vneto pripravljajo na pomembno mednarodno prireditev, ki jo je podprlo tudi združeno delo. Člani sekcije so po lanskem viharju vložili veliko truda v obnovo njihove naravne sankaške proge Zapotoki v Podljube-lju. - J. Kikel Kranj: kegljaška dvoboja — V prvi slovenski kegljaški ligi bodo konec tedna na sporedu dvoboji četrtega kola. Ženska ekipa kranjskega Triglava se bo jutri ob 14. uri pomerila na kegljišču pri Zlati ribi z drugo ekipo Celja, moški pa dve uri kasneje s Tekstino. V prejšnjem kolu so Triglavani gostovali v Mariboru in se pomerili s tamkajšnjim Konstruktorjem. Ženske so zmagale z 2412:2347 in so s šestimi točkami na prvem mestu. Cejeva je podrla 385 kegljev, Virantova 380, Vrhovnikova 386, Cadeževa 405, Zajčeva 423 in Zoretova 433. Moška ekipa je izgubila 5141:5247. Karun je podrl 835 kegljev, Potočnik 863, Cvirn 846, Fende 884, Za-lokar 805 in Marinšek 908. Križe: začetek smučarskega Trim pokala — S prvo preskušajo v smučarskih tekih danes ob 15.30 v Križah se' bo začelo tekmovanje za Trim pokal, ki ga prireja Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič. - D. Papler Zaslužen za razvoj smučanja v Lomu Tržič — 46-letni Ludvik Soklič je na prednovoletnem srečanju najuspešnejših tržiških športnikov in zaslužnih telesnokulturnih delavcev prejel najvišje občinsko priznanje na področju telesne kulture — zlato Bloudkovo značko. Ludvik, nekdaj uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, se je kasneje posvetil vzgoji mladega tekmovalnega rodu. V Lomu pod Storžičem je prirejal brezplačne smučarske tečaje za otroke in smučarske šole, vodil je delo pri urejanju tekmovalne proge za alpske discipline in pri gradnji manjše skakalnice. Vzgojil je vrsto uspešnih tekmovalcev, od katerih so nekateri posegli tudi po prvih mestih na republiških prvenstvih. S pomočjo somišljenikov je pred 30 leti pripravil v Lomu prvo smučarsko tekmovanje. Še predno so v kraju ustanovili športno sekcijo — le-ta je kasneje prerasla v samostojno športno društvo — je vodil smučarsko in ostalo športno dejavnost. Hkrati se je izpopolnjeval tudi po strokovni plati. Postal je smučarski vaditelj in kasneje trener, opravil je tudi izpit, za republiškega smučarskega sodnika. Lani, ob 30-letnici smučanja v Lomu, je izdal knjigo z naslovom »Smučanje v Lomu« in v njej zbral tudi vse rezultate smučarskih tekem v Lomu od začetka do danes. Drugo področje, kjer deluje Ludvik, je šah. Bil je mladinski občinski prvak in stalni član prve tržiške (•kipe. V Lomu je bil pobudnik šahovskih dvobojev, v Šahovskem društvu Tržič štiri leta predsednik, zdaj pa je član izvršnega odbora. Zadnja leta srečujemo Ludvika tudi na tekaških progah. Od leta 1980 dalje je nepogrešljiv v tržiški reprezentanci za gorenjsko in republiško tekmovanje v krosu. .Je tudi član predsedstva tržiške tolesnokul-turne skupnosti in delovni predsednik odbora za rekracijo. , £».. , J. Kikel PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA MED SAVO-COMMER-CE IN KOŠARKARSKIM KLUBOM SAVA - V ponedeljek sta v hotelu Jelen v Kranju samoupravni sporazum, patronat, podpisala Sava-Commerce in košarkarski klub Sava iz Stražišča. Košarkarski klub ima res pravi patronat, saj bo ta delovna organizacija Sava-Commer-ce v tem letu Savo denarno podprla s sto milijonov dinarjev. Samoupravni sporazum sta podpisala direktorica Sava-Commerce Marica Lončar in predsednik košarkarskega kluba Sava Mile Milivojevič. Od leve proti desni Vule Cicmil, direktorica Sava-Commerce Marija Lončar in predsednik KK Sava Mile Milivojevič. Podpisa sporazuma so se udeležili še tehnični vodja košarkaric Save Rudi Hlebec, trener Brane Lojk in predstavnik izvršnega odbora Tone Horvat, (-dh) — Foto: F. Perdan J Športna rekreacija v tržiški občini Pet tisoč občanov redno ali občasno vadi Tržič — V tržiški občini so v začetku osemdesetih let načrtovali, da se bo že na sredini tega desetletja v razne oblike športno-rekreativne dejavnosti redno vključevalo 35 odstotkov vsega prebivalstva in občasno še 30 odstotkov — skupaj torej skoraj dve tretjini občanov. Analize so sicer pokazale, da število občanov, ki redno ali občasno vadi, iz leta v leto narašča in zdaj dosega že pet tisoč, toda še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji. Na področju športne rekreacije deluje dvajset klubov in društev. Večina med njimi dobro dela, v vseh krajevnih skupnostih pa le ne morejo zaživeti. V Lešah in Bistrici se je dejavnost končala pri postopku za ustanovitev društva; v Zvirčah so uredili vse potrebno za delovanje društva, a je nenadoma popustila delovna vnema. Poleg številnih že ustaljenih tekmovanj, namenjenih sprostitvi po delu in koristnih za telesno pripravljenost občanov in za njihovo zdravje, velja omeniti štiri dokaj pomembne akcije. O uspešnosti prve — »Na teku se dobimo« ne gre dvomiti. Tržiška občinska reprezentanca je v zadnjih letih dvakrat zmagala na republiškem krosu Dela; na gorenjskem prvenstvu pa je bila še vedno prva, odkar obstoja to tekmovanje. Tržiški tekači na smučeh in po suhem tudi sicer dosegajo dobre rezultate na ostalih množičnih poletnih in zimskih množičnih rekreativnih prireditvah na Gorenjskem in v Sloveniji. Akcija »Naučimo se plavati« vključuje predšolske in šolske otroke in prispeva veliko k odpravljanju plavalne nepismenosti v občini. Del te akcije so tudi vsakoletni enotedenski tečaji za učence tretjih razredov osnovnih šol, na katerih se nauči plavati prek štiri petine vseh učencev in učenk. Republiška akcija »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« se je uveljavila tudi v tržiški občini, vendar še ne toliko, da bi bili telesnokulturni delavci zadovoljni. Vse krajevne skupnosti se namreč ne vključujejo v akcijo, čeprav je to njen osnovni namen. Tam, kjer Brazde vzdržljivosti že sedmič ljubljana - Športna redakcija televizije Ljubljana bo letos že sedmič zapored organizirala krog rekreativnega življenja, ki hkrati ni niti več najtežja oblika celotne dejavnosti, temveč pestra izbira nalog, ki so sezonsko oblikovane. Zapored bodo že sedmič organizatorji brazde vzdržljivosti, ki je že lani ob zaključku sezone zbrala 411 korenin in kaveljcev. Brazde vzdržljivosti šesta vlja pet športnih zvrsti, ki so sezonsko obarvane. To je za smučarski tek. atletski tek, kolesarjenje, plavanje in po-hodništvo. Vsi tisti, ki se boste prijavili najkasneje do 25. januarja, lahko svoj naslov in prijavnico za kaveljca in korenino pošljete na naslov: Anica Koro šeo, Dvor je 46, 64207 Cerklje. Pri tej prijavnici zraven priložite še 200 dinarjev, za katere boste dobili knjižico za vpisovanja dosežkov, kartonček za obveščanje organizacijskega odbora, se znam vseh udeležencev, ob koncu pa še značko, obesek in priznanje, -dh ni športnega društva ali le-to slab" dela, tudi takšno tekmovanje ne spodbudi športno-rekreativne dejaV' nosti. Eno izmed meril razvoja telesne kulture, predvsem množične športne rekreacije, je razvitost šolskih športnih društev. V tržiški občini imaj0 tri tovrstna društva in vsa se na r& publiških tekmovanjih uvrščajo med najboljše. Del tega tekmovanja je tudi akcija za pridobitev športne značke prve, druge in tretje stopnje. V tr* žiški občini se lahko pohvalijo, da so od začetka osemdesetih let pa do danes uresničili načrt in vključili v ak' "cijo prek dva tisoč otrok. Množičnost smo že poudarili. DrU" ga značilnost tržiške špqrtne rekrea; cije je njena raznolikost. Občani imajo obilo možnosti, da vadijo in iz' boljšujejo svojo telesno pripravlja nost. Telesnokulti^rne organizacij6* namreč prirejajo vsako leto tekmO' vanja v odbojki, malem nogomet^ košarki, smučanju, sankanju, srcvU' carskem teku, na spomladanskih i11 jesenskih krosih, v plavanju, namiZ' nem tenisu, atletiki, tenisu, balinanju, šahu, kegljanju, streljanju .. vsemu temu je treba prišteti še akcije, ki jih pripravljajo planinci in ta- borniki. C. Zaplotnik Tudi Toper v skakalnem športu SEEFELD — Na devetdesetme-trski skakalnici v Innsbrucku so smučarski skakalci na petintridesetem svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah opravili že dve tekmi, ki sta veljali za svetovnega prvaka in srebrno ter bronasto odličje. V nedeljo so za svetovnega prvaka startali v posamični konkurenci, v torek pa so imeli še tekmo za moštveno uvrstitev. Na obeh prireditvah se je uveljavil tudi celjski Toper, sa je mnoge skakalce opremil s svojimi skakalnimi kombinezoni, večina skakalcev pa je nastopila tudi s Toprovimi rokavicami. Svoj prodor med svetovno skakalno elito s kombinezoni je Toper pričel že letos pred Intersport turnejo. Prav pred to turnejo je mednarodna FIS organizacija pregledala vse kombinezone glede na prepustnosti zraka. Najbolj so bili razočarani vsi tisti, ki so skakali s kombinezoni Mizuno, saj je njihova prepustnost prevelika. Mnogo skakalcev se je moralo preobleči in med temi so bili tudi nekateri naši-A svoj krst je doživel Toper, ki je na to turnejo pripeljal svoje kombinezone. Od naših so jih že nosili Tepeš, Baje, Štirn in Kaštrun, od tujih pa Francozi, Bolgari, Madžari in še nekateri. Poprovi kombinezoni so bili pravi, saj so jih kot test uporabili tudi Cehi in reprezentantje SZ, Norvežani in Švedi. To se je Topru obrestovalo, saj tudi ostali skakalci, ki prihajajo v ,>am svetovni vrh, nastopajo s Toprovimi res odličnimi kombinezoni. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je Toper res naredil veliko potezo in se začel uveljavljati tudi v mednarodnem skakalnem športu. PETEK, 25. JANUARJA 1985 OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE 11. STRAN GLAS ALPETOUR Skrajšajte si dolge zimske večere ob glasbi in prijetnem ambientu. Vabimo vas v RESTAVRACIJO hotela CREINA, vsak dan, razen nedelje in ponedeljka. DISCOTE-KA hotela pa obratuje vsak dan, razen ponedeljka in torka. bfch SOZD LTH — DO THN, n. sol. o., Škofja Loka Razpisna komisija TOŽI) Livarna objavlja razpis za dela in naloge DIREKTORJA TOZD Vsak kandidat za zasedbo del in nalog mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ' — da ima visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, * — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih oziroma opravilih, — da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike.v SRS in družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini -Škofja Loka, — da si zavzeto prizadeva za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in delitve po delu, — da predloži program razvoja TOZD Razpisna komisija TOZD Orodjarna objavlja razpis za zasedbo del in nalog: DIREKTORJA TOZD Vsak kandidat za zasedbo del in nalog mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, družbenimi . dogovori in samoupravnimi sporazumi, — da ima srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost. — da ima 5 let delovnih izkušenj na ertakih ali podobnih delih oziroma opravilih, — da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS in družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da je predložil program razvoja TOZD Kandidati naj za oba razpisa pošljejo vloge z ustreznimi dokazili na naslov DO THN-KSS Škofja Loka, Kidričeva 66, z oznako za (ustrezno) razpisno komisijo in sicer v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izboru obveščeni V 15 dneh po sklepu DS TOZD. Na razpisana dela in naloge bosta delavca imenovana za 4 leta. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ ponovno razpisujemo dela in naloge: I. Svetovalca za stanovanjsko gospodarstvo v komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri, — eno leto delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. L^ela in naloge zajemajo opravila s področja gradbeništva, stanovanjskega in vodnega gospodarstva. Za razpisna dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe — kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. ABC POMURKA trgovska delovna organizacija GOLICA, o. o. »O ROZCA o. sub. o., Delavska 11, JESENICE Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: - NATAKARICE za potrebe bifejev TO s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj; — dokončana gostinska šola — smer natakar, — 1 leto delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — delo v dveh izmenah, ob nedeljah in praznikih zaprto. - PRIPRAVNICE za delo v komerciali TO s polnim delovnim časom za določen čas šestih mesecev (nadomeščanje odsotne delavke) P.ogoj: _ srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri Poleg tega se ponovno objavlja prosta dela in naloge - CISTILKE s skrajšanim delovnim časom tri ure dnevno za nedoločen čas v Okrepčevalnici 3, na Jesenicah - Kidričeva 20. ^0goj: — lahko z nedokončano osnovno šolo. — enomesečno poskusno delo. be no"*! ^e na^ P°nudbe z dokazilom o izpolnjevanju zahtevane i/.obraz-Zacj. S'J,eJ° v 8 dneh po objavi na gornji naslov: Trgovska delovna organi-*- p". ol.'ca.Jesenice, Kadrovska služba, Titova 22, Jesenice. O izbiri bo-Mavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. IZLETI s posebnimi vlaki KURENTOVANJE V PTUJU - 17. februar PUSTNI VLAK PELJE V PULJ - 16. in 17. februar BENETKE - 9. marec CARIGRAD - 6. do 10. marec, z vlakom in letalom V pripravi so izleti za DAN ŽENA. Za skupine organiziramo naročene izlete po Jugoslaviji. PLANICA 85 Ogled SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI 15., 16. in 17. marca Prevozi s posebnimi vlaki. 15. marca ugodna cena za šolske skupine. KOBLA Z BELIM VLAKOM na smučanje na Koblo —- vsako soboto iz Ljubljane, Kopra in Nove Gorice. Med zimskimi šolskimi počitnicami vsak dan. Za ŠOLSKE SKUPINE organiziramo prevoze na smučanje na Koblo s posebnimi vlaki. ZIMA 85 V februarju in marcu, še nekaj prostih mest, zato ne odlašajte z rezervacijo. SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Izbirate lahko med široko ponudbo bivanja v vseh slovenskih naravnih zdraviliščih. MEDNARODNE IN DOMAČE ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE, REZERVACIJE SPALNIKOV, VOZOVNICE ZA ZELENI VLAK Prijave in informacije: v turističnih poslovalnicah TTG Ljubljana (511-851). Maribor (28-722), Celje (23-448). Koper (21-358) in (23-494), Postojna (21 224), Portorož (75-670). Rogaška Slatina (81 1 -488), Murska Sobota (21-189). Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629). Bohinjska Bistrica . (76-145). MERKUR kranj MERKUR Trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška cesta 1 TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o., Kranj Gregorčičeva 8 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge VODENJE PRODAJALNE ŽELEZNINA RADOVLJICA Pogoji: — VS, SS, VK izobrazbe, ekonomske, komercialne ali poslovodske smeri, 3 do S let delovnih izkušenj, delovno razmerje za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur — Trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška 1, kadrovsko-socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri. KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. 3 AVTOMEHANIKOV 2. AVTOELEKTRIČARJA 3. DELAVCA V MLEKARNI Pogoji: pod 1. — poklicna šola za avtome-hanika, pod 2. — poklicna šola za avtoelek-tričarja, pod S, — osnovna šola. Prošnje za zaposlitev z dokazili O strokovnosti sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa. Sjouki uraivi V TOZD Tovarna avtopnevmatike Sava Semperit zaposlimo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2 STROJNA VZDRŽEVALCA Delo je troizmensko. Pogoji: — strojni ključavničar ali avtomehanik, zaželjene so dvoletne ustrezne delovne izkušnje, — primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti, — poskusno delo traja dva meseca. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o doseženi izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi ali se osebno zglasite na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6. © metalka METALKA LJUBLJANA TOZD Triglav Tržič, n. sol. o., Cesta na Loko 2 Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta objavlja javni razpis prostih del in nalog VODENJE KOMERCIALE Od kandidatov zahtevamo, da poleg zakonsko predpisanih splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje: — VSI, SSI ekonomske, tehniške ali pravne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — zaželjeno znanje tujega jezika, — organizacijska sposobnost, — sposobnost sodelovanja, — družbeno-politične in moralne vrline. Kandidati naj v zaprti ovojnici (z oznako »za razpisno komisijo«) pošljejo ponudbe ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Po sklepih delavskih svetov temeljnih organizacij ter na osnovi določil statutov temeljnih organizacij, razpisne komisije temeljnih organizacij v delovni organizaciji SŽ — ŽELEZARNA Jesenice, Jesenice, z o. sol. o., 64270 Jesenice, c. Že-lezarjev 8 razpisujejo naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJE TO HIJ\DNA VAIJARNA JESENICE, Jesenice 2. VODJE TO ENERGETIKA JESENICE, Jesenice 3. VODJE TO ŽEBLJARNA JESENICE, Jesenice Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod tč. 1. in 2. morajo imeti visoko šolsko rzobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji, — pod tč. 3 morajo imeti višjo šolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji, — da imajo moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat izbranega kandidata bo trajal štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (diploma, opravljanje dosedanjih del in nalog, delovni dobi) v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« in z natančno navedbo temeljne organizacije za katero se prijavljajo, v roku 8 dni po objavi oziroma do vključno 2. 2.1985 na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, 64270 Jesenice, c. Železarjev 8. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj, Tomšičeva ulica 3 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ KV FRIZERJEV (moški, ženski in kombinirani) Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Tomšičeva ulica 3, Kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju podatkov. Združena lesna industrija Tržič ZLIT Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Združene lesne ind. objavlja prosta dela in naloge ANALIZA IN ŠTUDIJ ČASA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — lesne smeri, lesni tehnik, — delovne izkušnje 2 leti, — čas uvajanja dva meseca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo prošnje /. dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Zlit Tržič, komisija /.a medsebojna delovna razmerja DSSS, in dostavijo v splošni sektor DO. Interesenti bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po obravnavi na komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. «• GLAS 12. STRAN SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE JESENICE PETEK, 25. JANUARJA 1985 Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) 6. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljnih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice za obdobje 1981—1985, 4. in 5. člena pravilnika .o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v občini Jesenice ter sklepa 8. seje uporabnikov z dne 26.12.1984 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, katerih temeljna organizacija združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice in imajo sedež v občini Jesenice, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci in sicer v skladu s 6. členom pravilnika. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v LB, TBG PE za stanovanjsko gospodarstvo območja Jesenic. 2. Razpisna vrednost posojil upošteva oceno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve od 1.1. 1985 do 31. 12.1985 in znaša: iz sredstev vzajemnosti iz sredstev solidarnosti to je skupaj do 31. 12.1985 140.000.000 din 5.000.000 din 145.000.000 din A. C. Razpisna vsota po posameznih namenih je naslednja: Za kreditiranje nakupa novih stanovanj v stanovanjskih blokih v letu 1985 100.000.000 din Za kreditiranje družbeno usmerjene individualne in ostale individualne gradnje, .prenove stanovanj in stanovanjskih hiš 40.000.000 din Za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš upokojencev in invalidov, ter borcev NOV 5.000.000 din III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte v osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah zazagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; — da bodo delavcem dodeljevala standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice; — da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti. V primeru, da razpoložljiva sredstva in pogoji dopuščajo, da se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja; — delovne organizacije, ki bodo posojilo uporabile za obnovo in sanacijo obstoječih družbeno'najemnih stanovanj v smislu racionalnejše porabe energije in spremembe načina ogrevanja (toplotne izolacije, ukinjanje ogrevanja s tekočimi gorivi itd.), bodo pri dodelitvi posojila imele prednost, — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejeti sanacijski program, če poslujejo z izgubo. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. za soinvesti-torstvo izven območja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji po zadnji objavi in sicer: II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL 1. Na razpisu za dodelitev posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: 1.1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju: organizacije), ki imajo sedež na območju občine Jesenice in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana občine Jesenice za obdobje 1981 — 1985, ne glede na to kje imajo sedež njihove delovne enote, ki: — združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu; — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu; — niso sposobne združevati sredstva vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosto začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti; 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo dve leti in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugih in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti; 1.4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci, ki varčujejo pri bank' za stanovanjsko posojilo najmanj, dve leti; 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice pod pogojem, da varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti; 1.6. Upokojenci in invalidi, ter borci NOV, ki imajo stalno bivališče na območju občine Jesenice. 2. Osnova zu izračun višine posojila je pri nakupu zadnja cena po dokumentaciji pri graditvi in prenovi pa cena 52.000 din/m' stanovanjske površine. 3. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu se upošteva povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS v letu 1984, ki bo objavljen v Uradnem vestni-ku SRS. 4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je pet odstotkov letno. 5. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah. 6. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z gradbenim dovoljenjem). Če je delavec že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za razliko v m; do standarda stanovanjske površine za njegovo družino. Pri prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50 % del po predračunu izdelanem od gradbenega strokovnjaka. 7. Glede dokumentacije, tehničnega poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice. Poprečni čisti OD v letu 1984 Višina posojila v % od vrednosti in dokument, predložene ob razpisu Doba vračanja največ do 100 % največ 50 % 10 let od 101 %do 120% največ 40 % 8 let nad 120 % največ 30 % 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov. IV. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko dobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — imajo z banko sklenjeno dvoletno pogodbo o namenskem varčevanju. Rok dvoletnega namenskega varčevanja se upošteva ob sklenitvi pogodbe za posojilo z banko. — dobijo soglasje organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem lastniki hiš, vseljivega stanovanja (primerna stanovanjska hiša, počitniška hiša, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine), — porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo, — pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, — predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali so-investitorsko pogodbo, — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun, — delavci, ki bodo posojilo uporabili za prenovo in sanacijo že obstoječe stanovanjske hiše zaradi racionalnejše porabe energije ali spremembe načina ogrevanja (kvalitetnejša izvedba toplotne izolacije ali uvajanje racionalnejšega sistema ogrevanja), lahko dobijo posojilo brez namenskega varčevanja. Morajo pa imeti sklenjeno pogodbo o namenski vezavi lastnih sredstev. Upravičenci iz te alineje bodo imeli pri dodelitvi posojil prednost. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup in prenovo je odvisna (ne velja za borce NOV): — od razmerja med višino povprečnega osebnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, — od višine posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je pridobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu Posojilo izraženo z odstotki od maksimalne vsote vseh posojil do 100 % od 101 %-120 % nad 120 % največ 40 % največ 30 % največ 20 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, da znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: Pri poprečnem mesečnem dohodku na člana družine Od zneska posojila do 100 % od 101 %—120 % nad 120 % 20 % 40 % 60 % Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom Faktor na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu: do 100 % 5 od 101 %—120 % 2,5 nad 120 %' 1,6 Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena posojila na podlagi: — pogodbe o namenskem varčevanju občana, — pogodbe o predhodnem varčevanju občana z vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke. Vsota vseh posojil za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov, — zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov, — graditvi stanovanjske hiše v lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov, — prenovi 80 odstotkov od dokumentirane cene, upoštevajoč dejansko stanovanjsko površino oziroma največ 90 m2. Delavec lahko dobi posojilo za nakup stanovanja, ki je v planu stanovanjske gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težavnem zdravstvenem stanju, — kupuje stanovanje, vseljivo v najkrajšem roku, — ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju na V. kategorijo), — je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga mora v petih letih izprazniti. Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: — za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše cena po predloženi dokumentaciji, — pri graditvi stanovanjske hiše povprečne cene za leto 1985, ki znaša 52.000,— din/m2, — pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena iz predračuna vendar ne višja od povprečne cene za leto 1&85, ki znaša 52.000 din/m2. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka vseh članov v zadnjih treh mesecih leta 1984. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil. Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca ali njegova zakonska oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti. Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne namene naslednja: Za namen Doba vračanja posojila za izračun mesečne anuitete prvih pet let Dejanska odplačilna doba vračanja posojila nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš 20 let graditev stanovanjskih hiš 15 let prenova stanovanj in stanovanjskih hiš 10 let 16 let, 9 mesecev 13 let, 3 mesece 9 let, 5 mesecev Delavci vračajo posojila v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let odplačila nižja, po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din. V. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz siedstev vzajemnosti traja do 15. 3. 1985. Vloge za kreditiranje nakupa stanovanj v stanovanjskih blokih sprejema Ljubljanska banka TBG PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območja Jesenic do 15.3. 1985, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Vloge za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje, ostale individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš sprejema Ljublljanska banka TBG PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območja Jesenic do 15.3. 1985, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Vloge za kreditiranje gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš upokojencev, invalidov in borcev NOV sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice, Titova 18 do 15. 3. 1985 in sicer: v ponedeljkih in petkih od 8. do 14. ure, v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite informacije in obrazce za prijavo na razpis. Odbor za gradnjo stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih sejah na način, ki ga določi. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice lahko spremeni razpisno vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila. Ugovor na sklep Odbora za gradnjo stanovanj rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE JESENICE PETEK, 25. JANUARJA 1985 OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE 13. STRAN GLAS =7 ELIM JESENICE Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Na razpisana dela in naloge so lahko imenovani kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjujejo naslednje: — visokaali višja šola, izobrazba strojne ali elektro smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Elim Jesenice, Hrušica 72 c. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. ZAHTEVNA DELA PRIPRAVE DELA 2. NORMALNA DELA CEVNIH INSTALACIJ - 2 delavca 3. NORMALNA KLJUČAVNIČARSKA DELA - 2 delavca 4. LICARSKA DELA Pogoji: pod 1. — srednja elektrotehnična šola — elektrikar energetik, pod 2. — KV monter ogrevalnih naprav (zaželjena praksa), pod 3. — KV ključavničar (zaželjena praksa), pod 4. — KV avtoHčar (zaželjena praksa). Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Elim Jesenice, Hrušica 72 c, Odbor za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. RAZPIS ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OF V LETU 1985 Na podlagi PRAVILNIKA o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Predsedstvu Občinske konference SZDL RA-* DOVLJICA razpisuje pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev desetih občinskih priznanj OF v letu 1985 Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF organizacijam m posameznikom, ki so z aktivnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena, zlasti Pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje delovnih ljudi in občanov na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevani bodo tisti, predlagani kandidati, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi vsvojem delovnem okolju ali v krajevni skupnosti, in Pa tudi tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in v Povojni graditvi prispevali k razvoju samoupravne socialistične družbe. Predloge kandidatov za podelitev priznanj OF lahko podajo organizacije SZDL in druge družbeno politične organizacije, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, njihovi organi, društva in posamezni občani Predlogi morajo vsebovati osebne podatke (za OZD, družbene organizacije in društva podatke o dejavnosti) in utemeljitev predloga, zaradi katerega naj predlagani kandidat prejme priznanje OF za leto 1985. Žirija bo upoštevala predloge, ki so bili letos že poslani iz posameznih okolij in vse nadaljne, ki bodo prispeli na naslov: Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Predsedstvu OK SZDL RADOVLJICA, Gorenjska cesta 25, Radovljica, najkasneje do 15. marca 1985. 4pk ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Razpisuje licitacijsko prodajo naslednjihosnovnih sredstev: izklicna cena 1. Greder STT G 140, letnik 1972 650.000,00 din 2. Tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1974 150.000,00 din 3. Tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1974 190.000,00 din 4. Vozilo Kombi Zastava K 435, letnik 1978 50.000,00 din 5. Dostavno vozilo IMV BR 1600 s PK, letnik 1978 120.000,00 din 6. Osebno vozilo R 4 TL, letnik 1977 60.000,00 din 7. Prikolica enoosna 3 t, letnik 1963 15.000,00 din 8. Vozilo Kombi Zastava K 435, letnik 1981 100.000,00 din 9. Elektromotor 1 KW (2 kom), za komad 5.000,00 din V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo dne 29. 1. 1985 v Sejni sobi podjetja. Ogled je možen 29. 1. 1985 od 6. ure dalje na Jezerski cesti 20. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pri-četkom licitacije plačati 10 odstotni polog od izklicne cene. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Konfekcija Kranj vabirno k sodelovanju za nedoločen čas s polnim delovnim časom ŠIVILJE P°goji: — KV šivilja ali PKV šivilja (IV. stopnja strokovne izobrazbe), tri mesečno poskusno delo, — delo je dvoizmensko. kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v Jdneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil, Cesta JLA 24 a. Kranj. Na telefonsko številko 23-267 pa lahko dobijo dodatne informacije. Vsi prijavljeni kandidati bodo vabljeni na preizkus znanja šivanja p1 .^cer trikrat po štiri ure. prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opra-vlieni izbiri. nama Trgovska delovna organizacija NAMA LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica Škofja Loka Objavlja naslednja prosta dela in naloge: L 2 SNAŽILK 2. POMIVALKE v restavraciji Pogoji za sprejem: podi. — nepopolna osemletka, — smisel za čistočo in red, — poskusno delo 30 dnj. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom ali skrajšanim delovnim časom (4 ure) v popoldanskem in večernem času pod 2. — nepopolna osemletka, izpit iz higienskega minimuma, — smisel za red in čistočo, — poskusno delo 30 dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah, občasno nočno delo. Delovne izkušnje za točko 1. in 2. so zaželjene. Svoje vloge s kratkim življenjepisom naj kandidati posredujejo na naslov TOZD Veleblagovnica Nama Skoja Loka, Titov trg 1, v roku 8 dni po obja- SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE, DELOVNA ORGANIZACIJA »I KOS« Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 razpisuje prosta dela in naloge za: 1. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. ANALITIKA-PLANERIA Pogoji: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delovnih nalogah v finančno računovodski službi pod 2. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na samostojnih plansko-analitskih delih in naldgah. Posebni pogoji pod 1. — politična in moralna neoporečnost, — smisel za vodenje in samoupravljanje, — znanje svetovnega jezika. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov SOZD DO Ikos, Kranj, Savska cesta 22, kadrovski oddelek, v 10. dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku veljavnosti te objave. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ, Staneta Žagarja 19 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. GOSPODINJE v vrtcu Mojca na Planini — za določen čas Pogoj: -- končana osnovna šola, — en mesec delovnih izkušenj, delovni čas od 10. do 13. ure, — starost 18 let. 2. PK KUHARICE za nadomeščanje po vrtcih za določen čas Pogoji: — tečaj za PK kuharje, — do enega leta delovnih izkušenj, higienski minimum, — samo dopoldansko delo. 3. PK KUHARICE v kuhinji Najdihojca na Planini — za nedoločen čas Pogoji: — tečaj za PK kuharje, do enega leta delovnih izkušenj, —- higienski minimum, samo dopoldansko delo. Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: WO Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj, tel.: 24-381. Osnovna šola PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija za razpis delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA ZA TEHNIČNA OPRAVILA Kandidat za pomočnika ravnatelja mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, — 3 leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima ustrezne osebnostne in organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Mandat traja 4 leta. Nastop dela je 1. 3. 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili e Izpolnjenih pogojih v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka. Šolska ulica 1, Škofja Loka. za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Kemična tovarna Kranj KEMA - EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge SALDAKONTISTA Za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva: — ekonomska srednja šola, — enoletne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah. Poskusna doba traja 60 dni. Prijave sprejema splošni se oglasa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijave. Prijave sprejema splošni sektor delovne Organizacije 8 dni po obiavi oglasa. 3 OOMNJHA GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 75 Prodaja na javni licitaciji naslednja osnovnu sredstva. — 9 prstančnih strojev METER s 464 oziroma 480 vreteni, — 1 prstančni stroj INGOL-STADT s 464 vreteni, — 1 finišer INGOLSTADT KSDs40 odvodi. Izklicna cena je 600.000,00 din za en stroj. Licitacija bo v četrtek, 31. 1. 1985 ob 11. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Ki dričeva 75. Ogled navedenih strojev je možen dve uri pred pričet -kom licitacije. IPETR0L PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina Kranj Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE za bencinska servisa Radovljica Pogoji: — NK delavec Delovno razmerje sklenenio za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. KOKRA KRANJ Trgovska DO, n. sol. o. Poštna ulica 1 Objavlja za potrebe TOZD Veleblagovnica Globus Kranj prosta dela in naloge I. VODJE VZDRŽEVANJA II. ELEKTRIČARJA Posebni pogoji: pod 1. — delovodska šola gradbene, elektro ali strojne smeri, — tri leta delovnih izkušeni ali — poklicna šola za KV elek« tričarje ali ključavničar je, -- pet let delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, pod 2. — šola za elektroinstalater-je, — eno leto delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo. Vloge oddajte v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. ZLIT Združena lesna industrija Tržič Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge MANJ ZAHTEVNA VZDRŽEVALNA OPRAVILA (mazalec) Pogoji: — da ima kandidat dokončano osnovno (osemletno) šolo Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo pismene vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS, Združene lesne industrije Tržič. Interesenti bodo o rezultatih obveščeni v roku 15 dni po obravnavi na komisiji za medsebojna razmerja DSSS. O L AS 14 STRAN MALI OGIASI tel: 27-960 PRODAM Ugodno prodam skoraj nov črnobel TELEVIZOR minirama TRIM. Telefon 21-773 497 Prodam KRAVO simentalko s četrtim teličkom in REPO za kisanje. Zalog 41, Cerklje 535 Poceni prodam za 7.000 din, več OVC za pleme ali za zakol in mlade OVCE, stare po 6 tednov. Mihelič, Polišica 23, Podnart 536 Prodam dobro ohranjeno, 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Pot v Bitnje 26 pri Kejžarju, Kranj 537 Prodam nov ŠIVALNI STROJ ruža selectronik, z rokovnikom, garancija eno leto, cena 4 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 538 Poceni prodam ohranjen PRALNI STROJ gorenje; dve ZIMSKI GUMI, , 13 x 165 s platišči in 4 letne 13 x 165. Ivo Osterman, Olševek 65 - 539 Prodam brejo SVINJO ali menjam za debelega PRAŠIČA. Srednja vas 41, Šenčur 540 Prodam KRAVO simentalko, s prvim teletom ali brez. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 541 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simentalko, za rejo. Jože Košir, Bistrica, Begunjska c. 25, Tržič, tel. 064/50-823 542 Prodam polovico KRAVE, tudi manjše količine. Trstenik 15, Golnik 543 Prodam tri ZAJCE francoske srebrnjake, zelo ugodno. Telefon 74-762 popoldan 544 Prodam KRAVI po izbiri in 300-litr-1 sko traktorsko ŠKROPILNICO. Olševek 27, Preddvor 545 Prodam KRAVO f rizi j ko, s tretjim teličkom (telička). Praprotna polica 24, Cerklje 546 Prodam B KLARINET in navadno ritem KITARO. Štefan Osojnik, Gasilska 3, Šenčur 547 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Markovič, Kranj, Janeza Puharja 6, tel. 27-893 548 Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 21-024 549 Prodam KAMERO chinon, staro eno leto in PROJEKTOR meopta. Telefon 40-630 550 Prodam suha borova in hrastova DRVA. Ilovka 11, Kranj 551 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 14 dni, za rejo in polovico mlade KRAVE. Alojz Zaplotnik, Letence 15, Golnik 552 Prodam 60-basno HARMONIKO melodija. Jože Kralj, Predoslje 137, tel. 24-832 553 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Mavčiče 55 554 Prodam KRAVO po izbiri in novo sušilno NAPRAVO za seno, 10 % ceneje. JavoVnik 4, Kranj 555 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Sp. Duplje 76 556 Prodam FANTOVSKO OBLEKO za 16 let, pli.š, temnomodro. Telefon , 22-072 557 ■ Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ ve-ritas. Naslov v oglasnem oddelku. 558 Prodam SVINČENO CEV, dolžine 2,50 m, premera 40 mm, SVINČENO CEV, dolžine 2,50 m, premera 50 mm, 250 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm in 200 m PPR KABLA 3 x 1,5 mm. Bobovek 2, Kranj 559 DIATONIČNO, 4-tonsko HARMONIKO »F. Kucler«, ročne izdelave, poceni prodam. Peter Torza, Kropa 94 560 Prodam nov 80-litrski BOJLER, PRALNI STROJ gorenje, HLADILNIK in CEVI za centralno. Telefon 22-304 561 Poceni prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Telefon 24-703 562 Prodam trofazni, dvotarifni ŠTEVEC ter ELEKTROMOTOR, 7,5 kw. Telefon 70-237 563 Prodam SITOTISKARSKI STROJ za ročno tiskanje. Telefon 61-184 564 Prodam KLETKO ter par KANARČKOV; in „.prednje in /.adnje steklo za lADO 1200, tri PLATIŠČA za R-12 ter odbijača. Žolimir Jakovljevič, Vrečko-va 9, Kranj 565 Prodam trajnožarečo PEČ EMO 5 in manjšo termo PEČ. Berčič, Finžgarje-va 27, Lesce 566 Prodam KOTNO BHUSILKO. »PAN-CARJE« št. 38, KAD za v kopalnico, rjave barve in ZASTAVO 1300, po delih. Telefon 25-142 567 Prodam 5 tednov staro TELIČKO. Šnujdor. Veštor 17, Škofja Loka 568 Breji TELICI in TELIČKE simental-ke, prodam. Čebašek, Trboje 72, Kranj 569 MALI OGLASI, OBVESTILA Prodam 14 dni brejo SVINJO in PRAŠIČKE, težke po 40 kg. Lahovče 17, Cerklje 570 Prodam eno leto star KOT, MIZO in dva STOLA. Trpčev, Jaka Platiše 5, Kranj, Planina 571 Prodam PLUG in PREVRAČALN1K TV-18,20 in 2,5 kub. m. PLOHOV. Informacije po tel. 45-263 popoldan 572 Prodam črnobel TELEVIZOR ambasador 61 Niš, Emilija Tepina, Ul. Tončka Dežmana 2, Kranj 573 Prodam 10 dni starega TELETA. Naklo, C. 26. julija 5 574 Prodam brejo TELICO. Bobovek 3, Kranj 575 Za R-18 in R-16 prodam originalne smučarske NOSILCE. Telefon 61-425 576 Prodam KRAVO po telitvi. Poljšica 20, Zg. Gorje 577 Prodam ZAJKLJE in ZAJCA, pasme rdeč-novozelandec. Telefon 47-507 578 Prodam malo rabljen OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Pavla Prešeren, Alpska 54, Lesce 579 Prodam KRZNENO JAKNO, striže-na ovca, št. 40 do 42. Telefon 62-681-int. 19 580 Prodam večjo količino SENA. Telefon 064/42-252 581 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Anton Repe, Radovna 4, Zg. Gorje 582 Prodam ARMATURNE MREŽE 9 x 5. Janez Jan, Višelnica 5, Zg. Gorje 583 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje, tam stadler, 24 kW. Zg. Gorje 6/A 584 Prodam traktorske GUME 12,4 + + 11-24. Gaberk 5, Škofja Loka 585 Prodam 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ, PONY KOLO in otroško STAJICO. Grosova 25, Kranj-Kokrica 586 Prodam RADIOKASETOFON grun-dig. Telefon 62-659 587 BRACO PRIKOLICO (2 + 2), s pred-prostorom, staro eno leto in pol, nujno prodam za 10 SM. Sodja, Gradnikova 55, Radovljica 588 SOLO KITARO EKO kopia le? paul, popolnoma novo, s kovčkom in carinsko deklaracijo, ugodno prodam. Brane Šubic, Ul. Maksima Sedeja 21, Žiri, tel. 69-300 dopoldan 589 Prodam več televizijskih ANTEN, GRAMOFON, KOMAT, star MLIN za mletje žita. Jože Zaplotnik, Zg. Veter-nol, Tržič 590 Ugodno prodam nova VRATA širine 75 cm, mahagoni — hrast. Langerholc, tel. 064/60-771 640 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 641 Prodam dva meseca st*re rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 642 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka 643 Prodam PEČ za centralno kurjavo, .35.000 cal. Simon Brgant, Sp. Luša 24, Selca 644 Prodam SVINJO, po prasitvi, težko 180 kg. Sp. Brnik 25, Cerklje 645 Prodam dva PRAŠIČA, stara 9 tednov. Pšata 20, Cerklje 646 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČE, PUHALNIK z elektromotorjem, 9 KM. Zg. Brnik 17, Cerklje 647 Prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ domače izdelave in 8 pločevinastih SODOV za gorivo. Trobec, Preba-čevo 38/A, Kranj 648 Ugodno prodam FOTELJ - LEŽIŠČE. Informacije po tel. 28-891 649 Prodam PŠENICO. Lahovče 32, Cerklje 650 Prodam KRAVO, BIKCA in TELIČKO frizijko. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj 651 Prodam novo PEČ KTK za centralno ogrevanje. Sr. vas 14, Golnik 652 Prodam rabljeno POHIŠTVO (jedilnica, knjižnica, omare, kompletne postelje itd.) Telefon 78-029 popoldan 653 Prodam dobro KRAVO v devetem mesecu brejosti. Podboršt 21, Komenda 654 Prodam PUJSKE, težke 30 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 655 Prodam dobrega KONJA, starega 8 let. Zaletel, Trnje 4, Škofja Loke 656 Prodam suha DRVA. Praproše 1, Podnart 657 Prodam TRAKTOR ferguson - 42. Anton Meglic, Lom — Potarje 3, Tržič 658 Prodam rabljen črnobel TELEVIZOR. Bajželj, Skokova 2, Stražišče — Kranj 659 Prodam dobro ohranjeno PEČ kvip-persbusch. Zupančič, Taleška 1, Lesce, tel. 75-192 popoldan 660 Prodam rabljeni MOLZNI STROJ vastfalia. Medno 18, Ljubljana-Šentvid 661 Prodam 530-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO ali zamenjam za manj šo. Telefon 61-781 662 ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug Ugodno prodam BETONSKE MREŽE, 10 x 6. Cebulj, Adergas 2T, Cerklje 663 Prodam mlade PRAŠIČE za odojke ali nadaljnjo rejo. Predoslje 27, Kranj 664 Prodam PRAŠIČE, težke po 90 kg, po 220 din. Ogled vsak dan. Dido Osmančevič, Log Ivana Krivca 10, (baza), Jesenice 665 Plinski ŠTEDILNIK »Kekec« prodam. Jože Sobočan, Delavska 14, Šenčur, tel. 41-118 666 Prodam TRAKTOR ferrari (zglobni), 30 KM, malo rabljen, ter nerabljen PLUG OBRAČALNIK in KULTIVA-TOR. Telefon 064/23-155 od 17. ure dalje 667 Prodam kompletno AMATERSKO OPREMO za izdelavo črno-belih fotografij. Ogled vsak dan po 18. uri. Kranj, Planina II., Rudija Papeža 34, stanovanje št. 21 668 Litoželezno BANJO in kombinirano PEČ za v kopalnico prodam. Telefon 23-703 669 Prodam dolgo italijansko žensko POROČNO OBLEKO s plaščem, št. 36-38. Telefon 66-889 popoldan 670 Prodam KRAVO simentalko, tik pred telitvijo. Bergelj, Žirovnica 60 689 Prodam mlado, težko KRAVO, v devetem mesecu brejosti, ter ŽREBETA, starega 8 mesecev. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 690 Prodam dve ZIMSKI GUMI 155 x 13, dve letni GUMI 155 x 13, betonsko ŽELEZO premera 6. Naslov v oglasnem oddelku. 691 Prodam otroški JOGI in ODEJICO ter dekliško OBLEKO za obhajilo. Ro-zalija Rajgelj, Zasavska 43, Kranj, Orehek 692 Prodam jalovo kravo z 10 1 mleka in original KABINO za traktor »Štore« 504. Sp. Bitnje 2, Žabnica Prodam MOTORNO ŽAGO dolmar 120, novo, cena 75.000 din in suhe smrekove PLOHE. Šenčur, Beleharje-va45 700 Prodam rabljena OTROŠKA OBLAČILA za deklico od 6—12 let, po nizki ceni. Hervatin, Kutinova 6, Kranj, Orehek 705 Prodam brejo TELICO, ki bo v kratkem telila. Stanonik, Virmaše 26, Škofja Loka 707 Prodam dobro ohranjen traktor T. V. s plugom in 2 novi gumi. Senično 20, p. Tržič Prodam kasetar SANSUI SC-5100, Sladic Boris, telefon 064 21-021. KUPIM_ Kupim suhe smrekove PLOHE 50, 80 in 100 mm. Babic, Bistrica 7, Duplje, tel. 70-007 591 Kupim približno 1 kub. m suhih hrastovih PLOHOV 4-5 cm. Ponudbe s ceno na naslov Janez Pintar, Žale 4, Radovljica ali po tel. 75-838 popoldan ali 21-175 v službi 592 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo stavbno pohištvo »IN-LES« iz programa KOMBIVAK! Obiščite nas! Skladišče gradbenega materiala v Hrastju! Tel: 26-371. . COLOR TELEVIZOR, v okvari ali ne, kupujem. Telefon 061/52-644 vsak dan od 16. do 19. ure 593 Kupim bukove HLODE. Telefon 70-211 594 Kupim božične JASLICE — lesorez, stekleno kroglo — obtežilnik za papir, podobice na steklu in stare otroške igračke. Ponudbe v oglasni oddelek pd. Zbiratelj 595 Kupim rabljene SMUČI, brez okovja, 160-170 cm. Telefon 62-201 680 SPECTRUM in barvni TELEVIZOR, lahko pokvarjena, poceni kupim. Telefon 25-550 popoldan 703 VOZILA Prodam ŠKODO po delih, zimske gume, nove sprednje, zunanje in notranje blatnike, masko in luči. Breg ob Savi 32, Mavčiče PEUGEOT 204, prodam (za dele). Telefon 28-427 252 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. Peter Škrjanc, Šutna 56, Žabnica, tel. 44-643 513 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Telefon 28-071 596 Kupim TAM 5000 ali 4500 kasonar, lahko tudi brez kasona, starejšega letnika. Telefon 064/26-209 597 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do januarja 1986. Pogačar Milan, Beleharjeva 31, Šenčur 598 Prodam ŠKODO 105 L staro dve leti. Radič, Podlubnik 162, Škofja Loka 599 Prodam odlično ohranjen R-4 TLS, prevoženih 32.000 km. Lado Cerar, Gorenja vas — Reteče 61, Škofja Loka 600 Prodam ZASTAVO 750 LE, staro eno leto. Bajrektarovič, Janeza Puharja 4, Kranj, tel. 064/28-550 601 Prodam CERADO za ZASTAVO 1300, primerna za zimo, in dve VLEČNI KLJUKI, eno za ZASTAVO 101, ena za LADO 1500. Cena po dogovoru. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 12. ure. Janičijevič, Kidričeva 38, Zlato po-' lje, Kranj 602 Prodam nove ZIMSKE GUME za R-16 in za JUGO 45. Telefon 064/44-687 603 R-14 TL, letnik 1980, prodam. Pavlo-vič, Oldhamska 1, Kranj 604 Prodam dve novi GUMI SAVA — ra-dial za zastavo 750 in POMIVALNI STROJ iskra, star leto in pol. Lado Bla-žič, Suška cesta 40, Škofja Loka, tel. 60-787 605 Prodam ZASTAVO 101 L, kompletno obnovljeno, registrirano do novembra z vgrajenim stereo radiokasetofonom. Markovič, Bobovek 13, Kranj 606 125-P, letnik 1978, karamboliran, prodam za 4,5 SM (motor nepoškodovan). Leskovar, Stošičeva 4 ali tel. 24-300 popoldan 607 Poceni prodam dobro ohranjen FIAT 127, registriran celo leto, cena 18 SM. Sretenovič, Planina .4 608 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Žnidar, Zg. Brnik 101 609 Kupim MAZDO 1200 ali 1300. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič 610 Ugodno prodam R-4, letnik 1971, generalno obnovljen, za 6,5 SM. Gorenc, Zgoša 24/D, Begunje 611 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Borovška 82, Kranjska gora, tel. 88-676 po 20. uri 612 Prodam 4 aluminijasta PLATIŠČA za golfa, komplet z gumami, 175x13. Telefon 44-686 613 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano za celo leto. Uroš Hafner, Huje 23/A, Kranj, tel. 22-333 614 LADO 1600, letnik 1980, 38.000 km, prodam. Informacije po telefonu 064-83-661 popoldan 615 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, vozno, letnik 1976. Smokuč 40, Žirovnica 616 Prodam VW KOMBI, za prevoz oseb. Rudi Železnik, Breznica 15, Škofja Loka . 671 Prodam dobro ohranjen FIAT 125-P, novejši letnik, s plinsko napravo. Ži-bert, Suha 24, Kranj 672 Ugodno prodam ŠKODO 120 L, letnik 1977. Ogled v ponedeljek po 15. uri. Partizanska pot 12/12/A, Kokrica, Kranj 673 Tovarna obutve PEKO Tržič, n. sol. o. TOZD MREŽA objavlja za svojo prodajalno v Škofji Loki, Mestni trg 11, prosta dela in naloge POMOČNIKA — delavec se sprejme za določen čas za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pogoji za sprejem: — po poklicu prodajalec, — dva meseca delovnih izkušenj na podobnih delih, — poskusno delo dva meseca. Posebne zahteve: — sposobnost sodelovanja, — besedna sposobnost, — računska sposobnost, — splošna telesna spretnost. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna obutve PEKO Tržič v roku 10 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem prijavnem roku. PETEK, 25. JANUARJA 198 Prodam MOTOR suzuky 125 KM Podljubelj n. h., tel. 50-379 674 Prodam LADO 1300 S, letnik 1982, lahko se plača s kreditom in RENAULT, po delih. Golnik 93 675 126-P, prodam. Zg. Bitnje 125, Žabnica (pri krojaču) 676 Prodam FIAT 126-P. Lahovče 61. Cerklje 677 Ugodno prodam VW, letnik 1973. Telefon 42-332 678 Prodam FIAT 125-P, letnik 1976, vozen. Ogled v soboto, 25. 1. 1985 od l* do 17. ure. Janez Jesenko, Podlubnik 160, Škofja Loka 679 MERCEDES 280 S automatic, karamboliran, ugodno prodam. Telefo*} 26-40 0 695 Prodam nove ZIMSKE GUM& 600 x 16 in nov ELEKTROMOTOR, \ kW - 380 V. Struževo 4, Kranj 69» Prodam HUGO 45, letnik 1983. Telefon 50-136 699 Prodam DIANO, letnik december 1976. Telefon 23-217 ali 22-076 Kranj , 702 Prodam 4 nove michelin GUME i° ZRAČNICE 145 x 13 RS radial, 2 rabljeni 165x13 RS, 2 zimski 645x 13 MS-Zakotnik, Virmaše 84, Škofja Loka 706 STANOVANJA Družbeno enosobno STANOVANJE s centralno, na Planini, menjam za dvosobno s centralno. Telefon 28-560 617 Električar, zaposlen v kranju, nujno rabi SOBO v Kranju ali okolici. Možno predplačilo. Stanko Trdin, Oldhamska 1, Kranj 61« Družbeno STANOVANJE, 2 sobi + 2 kabineta, menjamo za dvo- ali dvoinpolsobno STANOVANJE, lahko bre* centralnega ogrevanja. Planina II ne pride v poštev. Kranj, Tuga Vidmarja 8, stanovanje 16 619 Mlajša zakonca iščeta vsaj eno ogrevano SOBO. Šifra: Zidar 620 Dekle išče manjše STANOVANJE ali GARSONJERO v najem, v okolici Radovljice. Šifra: Dom 621 Opremljeno, skromno GARSONJE' RO, oddam v Škofji Loki. Ponudbe pod: Center 681 Zamenjam enosobno, komfortno STANOVANJE v Kranju - Planina g za večje. Ponudbe pod: 13 68* Mlada družina z otrokom nujno išce enosobno STANOVANJE s kopalnico, lahko neopremljeno, v jeseniški ali radovljiški občini. Ponudbe po telefon^ 064/81-913 683 Mlada družina išče STANOVANJA na Bledu ali okolici. Lahko enoletno predplačilo v devizah. Telefon 23-67» dopoldan 68* Uslužbenka išče ogrevano SOBO ^ Kranju. Šifra: Redna plačnica 696 Dve uslužbenki iščeta večje enosobno ali manjše dvosobno STANOVANJE v Kranju, za daljši čas. Šifra: Enoletno predplačilo 69' V najem oddam STANOVANJE s po; sebnim vhodom mlajši upokojenki alj zakoncema brez otrok. Z lokalcem 5 km do Kranja. Telefon 47-518 701 POSESTI GARAŽO na Mlaki pri Kranju od' dam. Informacije v Britofu 9, Kranj ^ Prodam GARAŽO v Tržiču - Zg Bj strica, delno tudi na gradbeni kredi* Naslov v oglasnem oddelku. 6*f V Škofji Loki kupim VRSTNO HlS^ ali večje STANOVANJE Jasna VodeJ pri Kusterle, Škofja Loka, Podlubni* 158, tel. 62-104 62* V Šenčurju pri Kranju prodam st0' rejšo HIŠO z večjim vrtom. Telefo^ 22-669 zvečer 68» ROLETARSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Holetarstvo Nograšek. Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. ZAPOSLITVE ^ Takoj zaposlim KV ELEKTROl^ STALATERJA. Ponudbe pod šifro: PJ bro delo, dobro plačilo ^.. MIZARSTVO STARE, Zg. Bitni? 186, zaposli KV MIZARJA in DELA Ji CA 52* Mlajšo SNAŽILKO za popoldans^ delo zaposlim. Ponudbe pod: 5 ur L 25.000 din 6f Zaposlim ORODJARJA, REZKA^ CA, STRUGARJA. Pogoji: odslužen ^ jaški rok, triletna praksa. Špenko, & \ 064/45-578 JI Mlajšega upokojenca za DELO N ŽAGI iščem. Telefon 70-019, popolda*^ - Takoj zaposlim KV ali PKV Pj£ SKARJA. OD po dogovoru. TelejJ. 064-23-143 % Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ^ po dogovoru. Jalen, Huje 23, tel. 23-8^p Zaposlim kvalificiranega mizabJŽ; Marjan Kovačič, Predoslje 138/A v Šivilja išče delo na domu. Naslon. oglasnem oddelku. 185 (M 67< »82j ke- 671 bn» 671 61 671 Te 671 vo-14 nit 67! ka-tor-69! vrt 5 ber 702 in l£ IS Id PETEK, 25. JANUARJA 1985 OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN O Sprejmem kakršnokoli DELO na do-mU. Pod Šifro: Strokovno 632 Sprejmem kakršnokoli DELO na popoldan ali zvečer, obvladam strojepisje. Telefon 25-162 dopoldan 633 1)EIJ\VCA za pomoč na kmetiji in Pri gradnji ter gradbeno skupino za izdelavo ometa, iščem. Šifra: Dogovor 634 Zaposlim ZIDARJA ali DELAVCA Za priučitev v zidarski stroki. Naslov v glasnem oddelku. 686 . OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige sestavljam davčne prijave. Telefon "»4-60-177 687 obvestila . ELEKTROINSTAI.ACIJE. napelju-Jem. Kličite po tel. 60-584 po 20. uri 172 OBIJVGAM in TAPECIRAM jedilne *°te in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, te'- 28-532 452 Sprejemamo naročila za ohceti, rani?6 pojedine. Rezervacije po tel. "64/40-451 - Bife pri »NENI«, Zg. Bes-n*a 83 635 prireditve_ plSCO, vsako soboto ob J9. uri v DO-MU KS STRAŽIŠČE 175 .Ansambel SIBILA vabi v PETEK, JJ l-od 20. do 03. ure na PLES v disko-2*o SORA Škofja Loka, VSAKO SO-"°TO ob 20. uri v hotel TRANSTU-nisT, ter VSAKO NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 636 Ansambel OGLARJI vas vabi v SO-aQTO, 26. 1. 1985, ob 20. uri na zabavo „ "LESOM v DOM PARTIZAN v Zi-reh. 688 Skupina TEN sporoča, da igra VSA-£0 SOBOTO ob 20. uri v hotelu BOR V ^REDDVORU in VSAKO NEDELJO, P° 17. uri v HALI KOMUNALNEGA ^r-NTRA v DOMŽALAH. VABLJENI! 704 ^aideno - Našel sem šop KLJUČEV. Gorenc, ^flijeva 23, Kranj 637 izgubljeno Izgubila sem VREČKO, v kateri sta dve jakni, lila in modra. Poštnega reditelja prosim, če vrne. Huje 23/A, Kranj 638 OSTALO___ Z elektronsko harmoniko in petjem y,as zabavam na ohcetih in zabavah, telefon 061/741-078 639 Žensko, ki bi bila pripravljena VAROVATI otroka (2 leti in 7 mesecev), 4 Ure dnevno, prosim, če se oglasi po tel. °64/60-037 - Škofja Loka 693 Oseba, ki je 12. decembra 1984 v garderobi na hodniku Zdravstvenega do-^a v Škofji Loki vzela temno moder genski plašč iz tanjšega materiala (pre h°dni), manjše številke, naj plašč vrne. ^a naslov: Vinko Benedik. Partizanska J5 (stolpnica), Škofja Loka, tel. 61-645; ker bo dobil svojega zimskega črne barve (konfekcijska št. 42) 694 DEŽURNI VETERINARJI od 25. 1. do 1. 2. 1985 Za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 23-518 *• občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, W. 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 *a občini Radovljica in Jesenice ŽUPNIK DOMINIK, dipl. Jji. Jesenice, Titova 45, tel.: 22-78l ali 25-779 ZAHVALA Dne 14. januarja 1985 smo se za vedno poslovili od naše drage AVGUŠTINE MOŽINA roj. 26. 3. 1890 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter za slovo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, govorniku tov. Igorju Slavcu, Krajevni organizaciji SZDL; duhovniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepe žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre ANGELE MOHORIČ iz Britofa 232 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom za izraženo sožalje, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Predoselj za lep pogrebni obred, pevcem iz Britofa za ganljivo petje in predstavniku KS za lepe poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI Britof. 15. januarja 1985 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, ata, starega ata, brata in strica FRANCIJA KLANČNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi pevcem za žalostinke, župniku za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, DPO v KS Duplje in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti očeta, starega očeta, "brata, strica in tasta IGNACA MURKA se zahvaljujemo sodelavcem Save — TOZD Vzdrževanje, UKO Kropa, Iskra Kibernetika — TOZD Kontrola TSD, Telcmatika Labore — Terminali, TOZD Orodjarna, DPD Svoboda Primskovo, Folklorni skupini Svoboda Primskovo, PGD Primskovo, AMD Šenčur, sosedom za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, pevcem DU, patronažni sestri Branki za nego v času bolezni, duhovščini in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Šenčur, Kropa, Pristava — Podčetrtek, 22. januarja 1985 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in tete MARIJE JENKO roj. DEMŠAR se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, sorodnikom, znancem; gospodu župniku za lep pogrebni obred: Hvala vsem za podarjeno cvetje, kakor tudi rete-škemu pevskemu zboru, organizaciji RK in Francu Rantu za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Reteče, 24. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA VRHOVNIKA iz Begunj 64 zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, denar in sveče, izrekli sožalje in nam v težkih enutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom in še posebej dobrim sosedom za nesebično po-oc. Iskrena hvala kolektivu tovarne Klan, sodelavcem Klana in RCOU Poljče, vsem gasil-»m društvom, pevcem za žalostinke, govornikoma i/. Klana za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu /upniku za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega očetu pospremili na zadnji poti. VSKM IN VSAKEMU POSEBEJ HVALA! VSI NJEGOVI Begunje, 23. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega HINKA DERLINKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Martin-čiču za dolgoletno zdravljenje, govornikom za poslovilne govore, pevcem bratom Zupan, Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, tovarni obutve PKKO Tržič ter g. župniku za obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica EGIDIJA STRUPIJA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Dušanu Bavdku za skrb in pomoč med njegovo boleznijo; gospodu župniku za lep obred in poslovilne besede ter izrečeno sožalje, pevskemu zboru, gasilcem in govorniku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA DOBNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom za izrečeno sožalje, darovane vence in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala Rozmanovim, Kiparjevim in vsem sosedom iz Kahovč in Brnika. Hvala dr. Beleharju za prizadevno zdravniško pomoč, kakor tudi duhovnikoma, cerkvenim pevcem, zvonarjem in ključavničarjem za lep pogrebni obred in poslovilne besede. ŽALUJOČI: žena Ana, hčerka Mari in sinova Franci in Ivan z družinami ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka MARTINA GRIČARJA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, za izraženo sožalje in darovano cvetje. Hvala sorodnikom znancem ter sodelavcem Iskre TOZD Vzdrževanje, KOGP — TOZD Opekarne. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem upokojenskega društva Kranj in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAKA! ŽALUJOČI: sin Miro z družino Tenetiše, 15. januarja 1985 V S PO M IN Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, ne dan, ne noč, da ne bil bi z nami n navzoč. Ker te je tako kruta bolezen iztrgala i/, nate sredine, ampak nikoli ne bomo pozabili tvojega dobrega srca in pridnih rok. 24. 1. 1985 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil, mnogo prezgodaj ljubljeni sin, mož, ati in brat MATIJA JEREBA / Brebo>niče 17 Najlepša hvala vsem tistim, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje, ter se ga spominjate, na kakršenkoli drug način. ŽALUJOČI: mama Katarina, žena Albina, hčerka Martinka, sinova Matjaž in Tomaž ter sestre GLASOVA ANKETA Umetno jezero, ki bo nastalo za jezom nove vodne elektrarne v Mavčičah, bo potopilo najmanj tri stoletja star mlin na Prebačevem. Gospodar Franc Novak se bo pred visokimi vodami umaknil višje v breg; tam je že zgradil hišo in hlev, spomladi namerava postaviti še mlin, ki ga bo poganjala elektrika. Prebačevo — Tri stoletja ali še več je mlin na Prebačevem kljuboval de- % ročim vodam in povodnjim, vojnam in hudim gospodarskim krizam, pomanjkanju žita in del~. Njegovi sosedje — na Bregu in Podreči, v Trbo-jah, Smledniku in Dragočajni — so že zdavnaj umolknili, prav tako tudi večina mlinov na Belici, Kokri, Sori in ostalih gorenjskih vodah. Trdni gospodarji so ga varovali pred hudim vse do letos, ko ga bodo morali umakniti proč od vode, višje v breg. Umetno jezero, ki bo nastalo za zapornicami nove vodne elektrarne v Mavčičah, ga bo potopilo. Na Prebačevem se bo vodna gladina dvignila na nivo mize v Novakovi kuhinji. Nevarnost je mlinu pretila že dlje časa. Novakovi ob vsem tem niso stali križem rok. Že pred šestimi leti so zgradili nov hlev. Letos bo nared stanovanjska hiša. Spomladi se bodo lotili še gradnje novega mlina, ki bo mlel hitreje in bolje, namesto vode pa ga bo poganjala elektrika. Novakovi se že poslavljajo od Save in starega mlina. Veselijo se, ker se bodo znebili težav, ki sta jih prinašala življenje in delo ob vodi; v novem mlinu bo tudi več prostora in manj ročnega dela. Na vodo in graben pa jih veže tradicija. Mlin je bil ena prvih naselbin na Prebačevem. Včasih, ko še ni bilo avtomobilov in je bilo tudi do železniške postaje v Gorenjski razvojni center r Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko je pripravila osnovno zamisel razvojnoplanske institucije za Gorenjsko po predlogu Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja in delovne organizacije Domplan iz Kranja. K tej zamisli bodo svoje pripombe dali vsi izvršni sveti skupščin občin na Gorenjskem. Razvojni center Gorenjske naj bi skupno usmerjal celoten razvoj Gorenjske, zagotovil celovito in koordinirano družbeno planiranje ter urejanje prostora na Gorenjskem ter se zavzemal za vključevanje gorenjskega gospodarstva v mednarodno menjavo dela. Center naj bi se ukvarjal z modernizacijo proizvodnih procesov in z usmerjanjem v tehnološki razvoj, s selekcijo proizvodnih programov in ugotavljanjem prednostnih procesov, s pospeševanjem in tehnološkim vrednotenjem inovacij, s programiranjem in pripravljanjem večjih naložb. Obenem naj bi poskrbel za organiziranje združenega dela z združevanjem sredstev industrijskih delovnih organizacij iz različnih vzrokov: preskrbe z materiali, energetiko, zaradi poslovnega sodelovanja, združevanja programov, pridobivanja deviz. Posebna dejavnost razvojnega centra Gorenjske naj bi bila tudi planiranje kadrov, ugotavljanje izkoriščenosti kadrovskih zmogljivosti in tako dalje. Da pa bi lahko upravičili ustanovitev centra, je potrebno izdelati elaborat, v katerem naj bi prikazali sedanjo organiziranost dejavnosti na Gorenjskem in se ne nazadnje seznanili z izkušnjami, ki jih imajo sorodni centri v Celju, Mariboru in na Ravnah. D. S. Kranju daleč, so prek Save prevažali ljudi, ki so hiteli po opravkih v Mavčiče ali naprej v Škofjo Loko. »Prebacili« so jih na nasprotni breg in po tem je naselje — pravi ljudsko izročilo — tudi dobilo' ime Prebačevo. Čolnarjenje je bilo postranska dejavnost, glavni dohodek je Novakovim vsekozi prinašal mlin. Nič koliko vreč pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde in prosa so v treh stoletjih zmleli v prebačevskem mlinu; semkaj so vozili žito iz bližnjih in oddaljenih krajev. Gospodar Franc pravi, da so mlin večkrat obnavljali: pred 56 leti so mlinske kamne zamenjali z valji, 12 let kasneje so šest vodnih koles nadomestili z enim, leta 1968 so opustili še to edino vodno kolo in postavili turbino, ki naj bi poganjala mlin in dajala elektriko. Še istega leta jo je odnesla povodenj in potlej je mlin poganjala in ga še danes poganja elektrika. Prebačevski mlirr je bil pred dvema desetletjema že n& robu propada. Silažna koruza in druge krmne rastline so iz njivskega kolobarja povsem izrinile žita — najprej ajdo in proso, potem tudi oves, rž, ječmen in ponekod tudi pšenico. Veliko kmeč- Manipuliranje z zaupanjem obrtnikov Čudni so postopki vodilne strukture pri kranjskih obrtnikih. Vsi kranjski obrtniki smo prejeli vabila za svoj letni občni zbor z obširnim dnevnim redom, seveda brez gradiva k posameznim točkam. Ta nepravilna praksa je že kar udomačena. Pri kranjskih obrtnikih pa so šli še dlje. Vabilu so priložili še »neko pristopno izjavo«, ki naj bi jo obrtniki podpisali in jo izročili skupno z »nekim kontrolnim kuponom« ob vhodu na občni zbor. S pristopno izjavo pa obrtniki sprejemamo in se strinjamo s pravili društva, ki so nam docela neznana in gradiva nikjer ni. V i/.javi pa je še obveza'po placeva nju članarine, v neznani višini. Obrtniki se sprašujemo koliko bo naivnežev, ki bodo pristopne izjave podpisali in oddali pred pričetkom občnega zbora, kljub temu da ne bodo ničesar vedeli o novih pravilih društva in o višini članarine, saj se bodo ta pravila sprejemala šele na občnem /.boru. Pa naj kdo reče, da to ni manipuliranje z zaupanjem obrtnikov. R. Pintar LOTERIJA srečka št din srečka št. din 00 140 91 120 60 80 85041 8.000 3600 740 8850 600 12620 10.000 051800 30.140 32 80 3 60 62 80 60793 10.060 002 200 042613 1,000.060 4772 600 22582 6.000 28382 4.000 87372 6.000 143002 2,000.200 34 100 5 60 104 200 0724 800 43564 4.000 96604 4.000 966 200 987 400 3056 2.000 7237 600 201066 30.000 29647 6.000 242726 200.000 61367 4.000 042157 30.000 18 100 09 120 38 140 49 160 48 120 89 80 58 100 43779 6.000 0208 1.000 51439 8.000 0758 1.100 115709 30.120 4758 900 206009 30.120 63608 4.000 224089 30.080 446988 30.000 245259 30.000 276079 100.000 374559 30.000 409129 30.000 pjgjpjpjpjpjpjpj m ■■■ V soboto, 26. januarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA TOZD Maloprodaja — od 7. do 18. ure: pri Petrčku, pri Nebotičniku, SP Oskrba, Kranj, Planina 1, Župančičeva 24, Planina-center, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor. Od 7. do 17. ure: PC Šenčur V nedeljo, 27. januarja: Od 7. do 11 ure — Gorenjka Cerklje ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg JESENICE Rožca — samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79, Jesenice, Delikatesa — Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8/a, Jesenice, Titova 41, Jesenice TRŽIČ Od 7. do 18. ure - Jelka - Živila Tržič kih gospodinj je prenahalo s peko domačega kruha, prikladnejše jim ga je bilo kupovati v trgovini. Še tisti kmetje, ki so pridelovali pšenico za dom, so jo v zamenjavo za moko oddajali kranjski Senti. Za mlinarje je bilo takrat malo dela in Franc se je že menil, da bi se zaposlil v savskih elektrarnah. Prod desetimi leti je le ujel rešilno bilko. Navezal je stike z ljubljanskim Žitom in od tedaj dalje ima dela dovolj. Tako naj bi bilo tudi v prihodnosti, saj se sicer Novakovi ne bi odločili za gradnjo novega mlina. Vsako leto zmeljejo za Žito 200 do 250 ton rži in poleg tega še 40 do 50 ton žita za kmete iz bližnjih in oddaljenih vasi. Za Francem je več kot štirideset let dela v mlinu. Začel je z dvanajstimi leti; namesto da bi hodil v šole in se pridno učil, je raje pomagal pri mletju žita. Vodna kolesa, mlinski valji in prašenje moke so bili tedaj še zelo vabljivi; veliko tovrstnega idelaizma pa je Franc ohranil do danes. »Pravi mlinar sem postal šele pred osmimi leti, ko so me na občini privili, da sem opravil izpite in pridobil kvalifikacijo,« se šali Franc. Mlinarji so v Novakovi družini tradicija in, kot kaže, se ji tudi Francev sin Tomaž ne bo izneveril. Pred dvema letoma se je izučil za peka in to naj bi bilo zadostno zagotovilo, da se bodo mlinski valji na Prebačevem še vrteli. C. Zaplotnik Zima.noge lomi Zimske počitnice so pri kraju, a se niso srečno končale za vse. Marsikdo se bo sošolcem namesto v ponedeljek pridružil šele čez teden ali dva, na poti v šolo pa jih bo z mavcem na nogi šepavo dohajal. Zaradi nerodnega padca na smučeh ali na zaledenelem pločniku je zanj letošnje zimsko veselje končano. Kakor sta mraz in sneg značilnost vsake zime, tako so tudi zlomljene roke in noge pa nešteti bolj ali manj nedolžni zvini. Tako trdijo tudi na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice, kjer imajo vsak dan »v delu« nekaj zlomljenih nog. Tolikokrat kot od letošnjega novoletnega dne pa do torka, ko smo jih poprosili za podatke o zlomih, že lep čas niso dajali v mavec. Resda se nezgode dogajajo tudi v drugih letnih časih, toda zima je z njimi še posebej radodarna. Počitnice pa sploh, če se smučar pre-objestno spusti po strmini, ki je ne obvlada, ali pa na pločniku spodrsne komu, ki se ni obul za ledene zimske razmere. Lepo število pacientov se je v tem času zateklo po zdravniško pomoč h kirurgu, da je naravnal zlomljene kosti in ponesrečeno nogo, roko ali kako drugo telesno priti-klino žalil z mavcem. Kar 190 zlomov so zabeležili na Jesenicah. Če bi povprašali po nedolžnejših poškodbah, bi bila številka najbrž še enkrat večja. Tudi v Kranju, kjer se v Zdravstvenem domu dvakrat tedensko mudijo strokovnjaki, ki rešujejo frakture, so imeli te tri tedne precej dela. V njihovih kartotekah je 30 zlomov. Zima je še dolga in če bo še naprej snežena in ledena, bo moral bržčas še kdo v mavec. Čeprav seveda vsem želimo, da jo do kraja prebijemo zdravi in celi, kirurgi pa s kar najmanj dela, navadno zimska cesta in smučišča terjajo svoje. D. Ž. Odšel neznano kam Kranj — Že v soboto, 19. januarja, je odšel od doma 80-letni Franc Bre-zar iz Kranja. Ker se nivrnil in ker se je za njim izgubila vsaka sled, so v torek, 22. januarja, organizirali iskalno akcijo. Miličniki kranjske postaje milice so s pomočjo občanov v čolnu pregledali tudi kanjon Kokre, natanko pa so preiskali tudi okolico Kranja do Rupe. Pogrešanega niso našli. Zato naprošajo občane, ki bi o pogrešanem karkoli vedeli ali ga od časa, ko je izginil, videli, naj to sporoče na Postajo milice v Kranju ali na najbližjo postajo milice. Ob odhodu od doma je bil pogrešani oblečen v temnorjav suknjič, sivkaste hlače, rdeč pulover in rdečkast brezrokavnik ter obut v visoke črne čevlje. Pogrešani je nizke čokate postave, ima čelno plešo in srednje dolge rjave lase. Zadovoljni s podaljšano progo Prebačevo — Z novim letom so v Kranju začele veljati nekatere spremembe v mestnem avtobusnem prometu. Med pomembnejšimi je tudi podaljšanje mestne avtobusne linije do Prebačevega. Prej so namreč avtobusi vozili le do Hrastja. Nad to progo pa se niso pritoževali le krajani Prebačevega, tudi vozniki avtobusov niso bili najbolj zadovoljni. Obračališče v Hrastju je bilo namreč prometno zelo slabo urejeno. Avtobus zdaj že od novega leta naprej vozi do Prebačevega in povprašali smo, kako so krajani zadovoljni. Slavka Jenko s Prebačevega 29: »Da bi do Prebačevega vozil mestni avtobus, smo si želeli že leta in leta. Spomnim se, da so nam že takrat, ko je bila vozovnica še po dinar in pol, obljubili: ko bo po 2 dinarja, bo avtobus vozil do Prebačevega. Zdaj ko je po 21 dinarjev, je res začel voziti. Vsak dan se vozim na delo v Savo na Labore in zares sem zadovoljna, ko mi zjutraj ni treba več pešačiti do Hrastja. Res je, krajani smo se akcije za ureditev obračališča složno lotili. Mislim, pa, da pohvalo, da nam je tokrat uspelo, zasluži tudi vodstvo krajevne skupnosti.« L Jože Zupan s Prebačevega 70: »Sem predsednik sveta krajevne skupnosti in hkrati voznik avtobusa na tej progi. Prošenj in želja za podaljšanje proge je bilo nič koliko. Lani se je pokazala možnost za to, vendar bi bilo treba zgraditi obračališče. Krajani so se takoj lotili akcije. Kmet Pavle Erzar je odstopil zemljišče, potem smo se lotili urejanja s prostovoljnim delom. Trikrat smo obračališče morali širiti, da je bilo dovolj veliko. Še posebej moram pohvaliti domačina bagerista Slavka Perdana. Janez Udovič je potem brezplačno na obračališču uredil razsvetljavo. Skratka, akcija je bila končana v tednu dni in prav vsi, ki so sodelovali v njej, zaslužijo pohvalo. Krajevna skupnost je poskrbela le za malice in za električni kabel. Lahko rečem, da smo zdaj tudi vozniki bolj zadovoljni, ker laže obračamo avtobuse. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi vodstvu Potniškega prometa v Alpetouru, ki je po dolgih letih uresničilo dolgoletno željo krajanov.« Ivan Čebašek s Prebačevega 57: »Še ko sem bil odbornik v občinski skupščini, smo se že zavzemali za to avtobusno progo. Zdaj smo vsi zares zadovoljni. Celo iz Trboj in iz Voklega prihajajo sem na avtobus. Ko je avtobus vozil samo do Hrastja, sem se večkrat peljal na delo s svojim avtomobilom. Zdaj se redno vozim z avtobusom. Takšnih je še veliko. Najmanj polovica se jih prej ni vozila j z avtobusom. Tudi v prihodnje ni i bojazni, da bi bil avtobus prešla- j bo zaseden. Poleg vodstva Potni- j škega prometa v Alpetouru mi- j slim, da so bili še posebno zaslu- « žni za to, da imamo zdaj redno j avtobusno linijo, Pavle Erzar, ki S je odstopil precej zemljišča, Mi- | lan Vehovec pa dela pri prometni \ komisiji v krajevni skupnosti.« A. Žalar j S vi Sh St gc de ve dr m tu vo Pc in Si Pc ■se Fr ni r t Dražji mestni promet Če bo še ta mesec sprejet republiški dogovor, bo s februarje^1 lahko Alpetour, tozd Potniški promet, uveljavil višje cene v mestnem avtobusnem prometu — Vozovnica bo stala 30 din Novost so dijaške mesečne vozovnice Kranj — Po novem bo avtobusni mestni promet v Kranju dražji. Cena vozovnice se bo namreč od sedanjih 21 din povišala na 30 din. Dosti ceneje bo kupovati žetone, saj je zanje predvidena cena 26 din, vendar pri Alpetourju, Tozd Potniški promet, predvidevajo uvedbo žetonov šele z letošnjim aprilom. Čeprav so pri Alpetouru pričakovali, da bodo lahko nove prevozov v mestnem prometu uveljavili že s 1. februarjem, pa kranjski izvršni svet, ki se sicer strinja s podražitvijo, ni mogel določiti datuma uveljavitve nove cene. Le-ta naj začne veljati, ko bo sprejet republiški dogovor o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v tem letu. Če bo dogovor sprejet še v januarju, bo mestni promet dražji z naslednjim mese- NESREČE Povozil pešakinjo Kranj — Na cesti A, ki povezuje Likozarjevo cesto in Ulico Jake Platiše, se je v sredo, 23. januarja, pri-' petila prometna nesreča. Voznik Ivan Grahovar je na vožnji proti Ulici Jake Platiše podrl pešakinjo 35-letno Suado Jogič iz Kranja. Jogi-čeva je prečkala cesto pri avtobusnem postajališču. Ker je Grahovar prehitro vozil, inu ni uspelo ustaviti, Jogičevo je zadel, da je padla na cesto in se huje ranila. Odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico. D. Ž. cem, če pa ne, se bodo potniki še ne kaj časa vozili po starih cenah. Ob zahtevku za nove cene avt° busnih prevozov v mestnem prome tu je Alpetour, Tozd Potniški prf met, pripravil tudi doslej najšij"s° ponudbo popustov doslej. Meseci vozovnica naj bi veljala 1200 din, v° zovnica s prestopom 1650, vozovnic za vse proge pa 1750 in vozovnica z vse proge — prenosna 2300 din. Ce nejše bodo vožnje tudi za vse, ki 5 bodo priložnostno vozili v mestne1^ prometu, a imajo mesečno vozovn'c za medkrajevni ali primestni Vx° met; zanje bo vozovnica v mestnejv prometu za polovico cenejša. Prit*1 žno polovico cenejša bo tudi rneSe čna vozovnica za starejše občane . invalide dela. Že doslej je bila & din, po novem pa se bo cena te v. zovnice dvignila le na 550 din. Pravv. co do take vozovnice imajo vsi obe ni, starejši od 60 let (za.ženske) roma 65 let (za moške), enaka je tu cena mesečne vozovnice za upokoJ ne invalide dela. K dosedanjim popustom za ne K tere kategorije potnikov pa po n vem Alpetour dodaja dijaške meS čne vozovnice v mestnem prome . Doslej jih učenci kranjske občine , so imeli, saj prevoznik ni dobi subvencije od izobraževalne skupn ^ sti, kot je to uveljavljeno v dr^e-večjih slovenskih mestih. Krju^jat-mu da Alpetour ne bo dobival do& nih sredstev za kritje popusta d'J škim mesečnim vozovnicam, so se uvedbo le-tega vendarle odločili jaška mesečna vozovnica bo veU 550 din. i L- M-