T ul1-UVHLUH IVULLIU1VH i U V H i\ IIL vil UIUiiluH UIIUUJH »LLHP ULBUWUirffi%WniTOCT .OjstvO 1 29. novem. .Ooslavije Ži\ ... rojstvo nove Jugoslavija 'v^29v november rojstvo nove •Jugo-0' • wel 29. november rojstvo nove 29. november rojstvonove m,9. november rojstvo Jur nner rojstvo nove Ju ber rojstvo Jugosla jstvo nove Jugo slavi' vo nove Jugoslavija 10ve Jugoslavije. Živq love Jl>- "‘-e Žive u rednišfvo samoupravni organi uprava sindikat 2ki Im s pgd Na drugem zasedanju AVNOJ-a, ki se je vršilo v noči od 29.na 30. nov'. J 1943 leta v novozgrajenem domu kui- 1 ture v osvobojenem Jajcu je bila so-j glasno sprejeta deklaracija II. za- I sedanja AVNOJ-a . y h $ jo kralju Petru II Karadjordjevicu - da se uvede naziv maršal Jugoslavije u NOV- u Jugoslavije - da se odobrijo odločbe, uredbe in izjave Izvršnega odbora AtfNOJ-a. V tej deklaraciji so iznešeni uspehi! Nadalje so se sprejeli kot sklepi'pred logi predsedstva AVNOJ-a narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji, ugotavlja izdajalsko dejavnost I kralja Petra II, Draže Mihajloviča | in jugoslovanske emigrantske vlade v J Londonu. Sprejet je bil sklep, da sel AVNOJ spremeni v vrhovnr« zakonodajo in izvršno predstavniško telo Jugo- I slavije kot najvišji predstavnik su-j verenosti narodov in države Jugosla-j vije ter, da se ustanovi Nacionalni I komitet osvoboditve Jugoslavije NKOJ j kot organ z vsemi obeležji narodne j vlade, preko katerega bo AVNOJ ustvari jal svojo izvršno funkcijo, Nadanje je v Deklaraciji proklamira- J no, da se izdajalski" pobegli vladi "| odvzamejo vse pravice zakonite vlade 1 Jugoslavije, da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveze, katere | je v inozemstvu v imenu Jugoslavije i sklenila " pobegla vlada " v cilju te1 pogodbe in obveze uničiti ali ponovno1 skleniti oziroma odobriti. Sklenjeno je bilo, da se ne priznajo ! nobene mednarodne pogodbe in obveze,'; katere bi v bodoče event.zaključila ; takoimenovana "pobegla vlada". Ravno tako je bilo sklenjeno, da se Jugoslavija zgradi na demokratskem federa1 tivnem principu kot državna skupnost I enakopravnih narodov. Na istem zasdanju so bili sprejeti še nadaljni sklepi kot : - da se odvzamejo pravice zakonitostil "pobegli vladi" Jugoslavije v Lon- [ donu, - da se prepove povratek v Jugoslavi-' - o dodelitvi naziva maršala Jugoslavije tovarišu Josipu Brozu- Titu - o ustanovitvi Državne komisije za ugotavljanje zločinov akupatorjev in njihovih pomagačev - o priključitvi Slov.Primorja, Istre Reke, Zadra in Jadranskih otokov k novi Jugoslaviji. Sklepi II. zasedanja AVNOJ-a se smatr jd kot zaključek organiziranja najviš jih držav, organov nove Jugoslavije. Predstavništvo AVNOJ-a in NKOJ-a sta prevzete funkcije uspešno izvršila in usmerjala nadaljno izgradnjo nove Jugoslavije na osnovi novo izdelanih zakonov in predpisov, ki so urejala družieno- ekonomske odnose in organizacijo kulturnega življenja na Osvobojenem ozemlju. PRAZNIK 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE SE SMATRA KOT ROJSTVO NOVE JUGOSLAVIJ \ V & , 29.XI.1943 “S.; OD MEKDAj DO DAUE.S Slavko Knaf&lj 11955. Organi samoupravljanja so v veliki meri pripomogli k rezultatu gospodarjenja. 195*. Proizvodnje v tem letu je bilo 353,4 milj. din pri 325 zaposlenih delavoih odjetje je ustvarilo 216 milj,proizvodnje z 212 zaposlenimi delavci, kar predstavlja l,o2 milj.din na zaposlenega. Plan proizvodnje je bil prekoračen za 21 $, produktivnost kapram letu 1954 pa je narasla za 5,2^. V tem letu je bilo že izdelani!} ali l,o8 milj. na zaposlenega, ka± ca $0.000 kom badminton reket, pred-I zopet za 6 več kot v letu 1955. vsem za izvoz, I V I. četrtletju je večji izpad elek-Okrepljen je bil konstrukcijski biro j tfcične energije vplival na izvršitev in bila ustanovljena "Priprava dela".j planskih nalog. Nabavljenih je bilo nekaj novih stro-j Dokončno sta se preselili skladišči Jev, skobelni za železo, rezkalni za 1 surovin in got, izdelkov, kjer obrati los, nihalna krožna žaga, polavtomat-* jeta šo danes. V lotu 1956 se je že ska stružnica in srtalni strojčki. j proizvedlo ca 300,000 kom badminton Prvič so naši delavci- iz smuč, dolav-roket. Novi stroji - kot 50 t ezoent nice šli na prakso v inozemstvo k j stiskalnica, rezkar, težki sedlarski firmi Kbstle, V mesecu maju je bila j str Postopke pri delu ^v na delo iz sredstev prodanega to^ in drus° v korist bcljših delovnih in, zdravstvenih pogojev. h Izvoz je zavzel že vidno mesto v naš: Vornjaka. Klimatske in exhautorske naprave v n°vih onratih so močno izboljšale do-l Pr°izvoc3-nji 'tedanje stanje, delovni pogoji so posijali znosnejši. Razvoj, proizvajalnih sil, krepitev družbenega in ekonomskega samoupravljanja, izpopolnjevanja organizacije proizvodnje in drugi pogoji -gospo_ darjenja, so v zadnjem času odločno postavili na pot zahtevo, da se" izpopolnijo sedanje in ustvarijo nove oblike poslovnega sodelovanje ter intergracije in da se odstranijo vse subjektivne motnje za dosego teh ciljev. 0 teh nalogah je dal navodila že Izvršni svet FNRJ, kakor tudi IV. plenum CKZKJ, ki je dal v svojem delu temu problemu tudi vidno mesto. Naša industrija se vsekakor v načrtnem razvoju zadnja leta zelo hitro razvija. Za ta razvoj sta poleg drugega značilna zlasti nagel tempo in širina osvajanja proizvodnih planov in pa asortiman artiklov. Posebno dinamičen razvoj je bil zabeležen v naši industriji v obdobju od 1. 1957 do 196o( če označimo leto 1957 z indeksom loo, potem je ta razvoj .1.19*® že znašal 169)« <- Temu primerno so se razvijala poslovna združevanja med industrijskimi podjetji, ter saznamujemo največji proces teh medsebojnih odnosov v 1. 1959 d-o 1960, v letošnjem letu pa je prišlo do prvih medsebojnih razgovorov o združevanju tudi v proizvodnji in trgovini s športnimi artikli. Svet kolektiva našega podjetja je že na svojem lo.rednem zasedanju dne 2o. sept. razpravljal o poslovnem združenju podjetij športne proizvodnje in trgovine. Tedaj je ta zamisel obstojala samo v okviru naše republike s tem, da VL se v to poslovno združenje povezila vsa podjetja športne industrije in pa edino trgovino, t j.1iSloveuaija - j šport". Predpostavljalo se je sicer j tudi možnost vključitve športne in- j dustrije J' Šport- Heruc" iz Zagreba. I Ko se je pričelo s to iniciativo, se J niti ni moglo predvideti, da bodo ti || prvi, začetni koraki rodili zanimanje: in da se bo v športni proizvodnji in ij športni trgovini pričela borba za čim! i ' večjo integracijo športne proizvodnje^ in trgovine. . -f ! Nasprotno od naše zamisli poslovnega j; združenja, kjer naj bi vsako podjetje! ostalo še naprej samostojno in se ve-| zalo le v okviru pogodbenih odnosov, J je šlo beograjsko podjetje "Športkom-j binat" v svojih zamislih tako daleč, I da je z enostavnim spajanjem, oziromaj fuzioniranjem drugih proizvodnih pod- I jetij in nekaterih trgovskih podjetijj skušalo ustvariti v tej stroki mono- I polen položaj za južne republike na- j j še domovine .-{Združila so se n.pr. proizvodno podjetje "Partizan" Beograk "Šport" Skopje, trg.podjetje "Jugo-šport", namera je bila pridružitve šej "Bosna športa" in pa trg. podjetja l| "Partizani Beograd.) Zaradi te^a so tudi nekatera podjetja, ki so bilaogrožena s tem združe- lj njem monopolizma izrazila pripravlje-’ nost, da se pridružijo našemu poslov-; neniu združenju in tako temu, ki ohra-| njuje, kot že rečeno samostojnost po^ jetij, dajo jugoslovenski značaj. * t I r Te prve želje in formulirani pogodlie-l j ni odnosi so pred kratkim rodili tudi; konkretne zaključke in po sestanku vseh zainteresiranih podjetij v Zagrej lfcU, so praktično že vsi delavski sveti podjetij načelno izglasovali priklju-| čitev k temu poslovnemu zdruz,en(ju. KDO NAJ BI BIL V BODOČE ČLAN POSLOVNEGA ZDRUŽENJA •S- Kot Se rečeno se je iz prvih skromnih korakoir krenilo že zelo daleč ‘in danes lahkb govorimo, da so se za priključitev v poslovno združenje Športnih podjetij odločil* sledeča podjetja: 1. Tovarna-šport.orodja "ELAN" Beg* nje na gorenjskem 2. Predrag Heruc, Zagreb, 3. Planica Šport, Ljubljana 4. Šport oprema,Ljubijana- Vižmarje 5. Slovenijašport, Ljubljana S. Trg.podj.s šport, potrebščinami "Partizan", Beograd 7. Trg, podj,s šport, potrebščinami "Šport" ,Sarajevo. IME POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ^ ozirom na široko združenje se je . na zadnjem sestanku predlagalo, da s« prevzame ime "Športna industrijska in trgovska skupnost" z okrajšanim imenom"Interšport". To poslovno združenje naj bi imelo svoj sedež v Ljubljani. PREDMET POSLOVANJA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA nebi našteval celotnega predmeta Poslovanja poslovnega združenja, ven 4ar v glavnem plan te^a združenja, ima sledeče naloge: sprejemanje skupnih planov proiz-v°dnje, predvsem glede na specializa posameznih podjetij v okviru t£ §a združenja, p • sprejemanje skupnih planov prodaj klanov združenja, 3. sprej .manje skupnih investicijski ■Programov za razširitev trgovske mrjs '^e članov združenja, skupna prodaja proizvodov flanov druženja itd. Iz gornjega se vidi, da se v poslovnoi združenje včlanjena podjetja prostovoj-ljno podvržejo ureditvi proizvodnje, to je specializacije posameznih podjetij, kar je zelo važno, baš v odno-su proizvodnih podjetij do "Elana", ki v glavnem daje ton proizvodnje špor tnih artiklov za zimski šport in telovadno orodje in to v širšem jugoslovi, kakor tudi zunanje trgovinskem pogle-j d'u. , | Gre se za dogovor, da se nebi razvijale večje, oz. nove kapacitete,kakor so potrebe na domačem ir možnosti plafc mana na tujem tržišču, na drugi stra-j ni pa, da bi se z osvajanjem novih proizvodov zadovoljile vsaj osnovne i potrebe v razvoju športa pri nas. Kar se tiče sodelovanje v trgovini je1 v glavnem namen združenja v tem, da je včlanjena trgovina po pogodbi zaveza-j na prvenstveno kupovati in prodajati I proizvode podjetij, ki so včlanjena v|| poslovno združenje, pod pogojem, da j ta podjetja trgovini nudijo za enako | kvaliteto proizvodov enake cene in odgovarjajoče dobavne roke. Le v slu-j čaju, da so druga nevčlanjena podjet-; ja sposobna nuditi trgovini boljše in primernejše pogoje(nižje cene) je I možno, da bi včlanjena trgovina kupo-| vala proizvode pri drugih konkurenč- j nih proizvajalcih. Jasno je, da je v | trgovini v okviru dogovora tudi pot- J rebno razširiti aBortiman z dodatnimi1 artikli,ki pa jih ne proizvajajo včlaj njena podjetja. Za izvrševanje nalog,j za katere se bodo pogodil,zavezala pod! jetja, pa se bo osnoval poseben biro,j katerega namen bo,da bo vsklajeval poU godbene obveznosti,predvsem po vprašaj nju specializ.podjetij,kooperacije inj pa prodaje. Vsekakor smo mnenja,da so osnovne idej je tega poslov.združ. šport.podjetij I in trgovine postavljene na zdrave te-i melje, vzpodbujajoča za vsa včlanjena] podjetja, ing, J. Osterman o © R 0 € A C N © o | .raven in vrsto drugih subjektivnih | in objektivnih faktorjem od katerih I je v veliki meri odvisen končni us— J p<3-h reorganizacije.. J Reorganizacija industrijskega podjot j ja mora biti utemeljena v njegovem l razvojnem programu ter mora temelji4 J ti na, metodičnih sistematskih in j planskih postopkih s tem, da rezul-I tira V ustreznih organizacijskih re | šitvah. | . • . .... } Kadar pristopamo k kompleksni in re plativno dolgotrajni reorganizaciji ! podjetja.moramo nujno.osvojiti plan-j ski način dela, ki se v osnovi deli t ha : ; a) izhodiščna analiza s posnetkom J ■ obstoječega stanja-; 1 b) proučitvi obstoječega in perspektivnega proizvodnjega progra- G ma podjetja; c),problematiko pristopa z izdelavo določenih programov in planov dela; d) ožjo strokovno problematiko organizacijskih režitev ter o) načrta in'postopka uvajanja sprememb. V ta namen je bil v podjetju že v okvir, razgovorih izdelan okvirni program reorganizacije, ki v osno- vi zajema številna področja poslovanja oz. dela v podjetju, Ta je v nadaljevanju služil kot izhodišče za izdelavo delovnega načrta. Pri tom je bilo potrebno upoštevati široko in obsežne področje dela ter obstoječe možnosti in obremenitev kadra v podjetju-s tekočimi'-nalogami, ker je realizacija zadane naloge, ki je po svoji vsebini kompleksna in- strokovno zelo razno lika, odsriena od sodelovanja strokovnjakov iz■vseh' področijh dela v podjetju. V'skladu z že omenjenim planskim načrtom"dela na reorganizaciji je bil delovni načrt del^ jen na tri dele : l/ pripravljalna dola, ‘ki naj na. posameznih področjih dele v obliki proučevanja in oblikovanja izhodiščnih organizacijskih rešitev, postavijo temelje bodoče organizacije. 2/ dokončno oblikovanja in prilagajanje organizacijskih rešitev konkretnim oz. specifičnim pogo- j jem posameznih služb oz. dejavnos- i tim podjotja. 3/Uvajanju in atrjevanju organiza - i cijskih postopkov ter izdelavi us- | treznih predpisov poslovnikov in podobno. Kljub temu, da delo na ro-l organizaciji v prejšni meri dodatnoj obremenjuje posamezno strokovne kadL re, smo v podjetju pristopili k vzporednem reševanju problematike [ iz posameznih strokovnih področij, I e čimer se nadejamo časovno krajše , dobe realizacije zadane naloge. Delovna področja v operativnem do- | lovnem načrtu smo razdelili na : 1. Sheme podjetja : - funkcionalne , j - organizacijske I - shema del. samoupravljanja i 2. Materialna problematika i - standardizacija materiala - šifriranje materiala - določitev planskih cen - materialno poslovanje z doku- j tpentacijo - por čila . . . I - poslovnik NS 3. Tehnična in tehnološka problema-i tika - oštevilčenje artiklov proizv. i programa - poslovanje s tehnično dokumentacijo - planiranje proizvodnjo - kalkulacije - delavniška dokumentacija - poslovnik TB 4. Obrafcun proizvodnje - stroškovnik podjetja I . stroškovna mesta . obrai. enote j . ekonomske enote . vrste stroškov . načrt zajemanja str oškov . načrt medsebojnih prenosov . določotev kaikulac. enot itd. - planiranje in obračun režije: . tehnika planiranja , letni plani kalk. enot , metodologija za sestavo plana . postopek izračuna gibljivih planom režije . ugotavljanje in prenos odstopanj . izkazovanje rezultatov - poročila - obračun proizvodnje : . elementi strukture obrač. proizvot nje . prikaz obračuna po obračunskih ene tah in v okviru teh po nalogih . prenos režijo na zaključene naloge . izkazovanje režije nedokončanih nalogov prenos odstopanj na dovršene nalo ge . v . analize odstopanj - poročila itd. - dokumentacije : . fazno kalkulacije , primo- predajnice . predajnice . kartoteke itd. 5. Obdelava metodologije in poslovanja posameznih strokovnih služb oziroma dejavnosti ter enot v podjetju, z izdelavo' organizac. predpisov, s sodelovanje^'-pri uvajanju in kontrolo izvajanja, -~'TCaj~'se jeziš! Saj tovarišica sedi s teboj v družbi- zakaj nebi kvantali0 IZ OJAČANIH STEKLENIH VLAKEN Pred. kratkim smo v naši tovarni •, i izdelali prvi par t;akoimenovanih i plastičnih smuči in se s tem uvr- ! stili med ostale inozemske proizvajalce, ki so plastične smuči žo proizvedli ali pa jih pripravijajoj za proizvodnjo. . I i Prvi vidnejši proizvajalec plast ič-r nih smuči je bila tvrdka Kneissel, ki se ni hotola odzvati splošni kampaniji, ki je nastala med proizvajalci smuči v zvezi z izdelavo 1 metalnih smuči. Firma Kneissel je i edina od danih firm, ki ni izdela-1 la metalnih smuči, temveč je vse 1 silo pos\etila izdelavi plastičnih smuči oz. smuči iz ojačanih steklenih vlak©«. S temi smučmi je sicer prodrla na svetovnem tržišču, , vendar so tudi drugi poizvajalci ' izkoristili njene izkušnje in pristopili k izdelavi plastičnih smuči tako, da je danes že več proizvodov na trgu. Zato po našem miši-i ljenju Kneissel ni s to svojo od- ! ločitvijo pridobil ničesar, temveč 1 prejo izgubil, ker jo v svojem a- j sortimanu ostal brez metalnih smuči;. Poznamo več sistemov za izdelavo plastičnih smuči. Med njimi je naj-! originalnejši sistem Heldemann od firme Rosignol v Franciji* Bistvo izdelave teh smuči je v plastičnih j zračnicah,okoli katerih se navijejo steklena ylak»a in prepojijo s smolo. Vse skupaj se vtakne v ustrezen 1 model smuki*.zračnico se pa napih- i nejo. Na ta način pritisnejo zrač- j nice steklena vlakna prepojena s smolo ot stene modela in se pusti i O smolo strditi. Po strditvi ima strp' jena masa obliko smučke, ki jo na-j to ša opremijo z zgornjo in spod- i njo ploskvijo ter z robniki* Drugi sistem, ki ga uporablja *e- I •ina manjših proizvajalcev je ze- j lo enostaven. Spodnjo politilenskoj maso, ki ima zgoraj že ojačana steklena vlakba in zgornjo ploskev, ki ima ravno tako na spodnji stra-i ni ojačana steklena vlakna, prile-j pijo na leseno sredico in nato smučke obdelujejo na običajen na— i čin. Ta postopek ima to slabost, i da se laminat t.j, ojačana stekle-! ha vlakna z drsno oz. zgornjo plo—: skvijo dobavlja v ravnom stanju j ter zato po oblikovanju smuči nastajaj jo notranje napetosti, ki kasneje 'povzročajo deformacijo L smučke. i Tretji sistem, ki smo ga osvojili i tudi mi obstoja v tem, da se posa-i mezne sloje laminata lepi med so- i boj obenem z lepljenjem na sredicoj in z lepljenjem zgornjo in spodnje! ploskve. J^ako zlepljen laminat ni—; ma notranjih napetosti, ker so po-1 samezni sloji laminata že lepljeni i v ob1iki smučke, I Glavni problem pri plastičnih smu-1 čeh je v tom, da morajo biti ste- i klena vlakna pred strjevanjem smo-; lo napeta, To pa jo zagotovljeno le pri drugem in tretjem sistemu I izdelave plastičnih smuči. Vendar j pa imata ta dva sistema pomanjklji*-vost v tem, da je zlepljene smuči J zelo težko oblikovno reskati oz. i oblikovati. S smolo ojačana steklena vlakna so namreč tako trdjda, da so vsa rezila že v zelo kratkem času popolnoma obrabljena. Smučko je možno oblikovati bodisi na tračni žagi, bodisi na rezkarju, toda v obeh primerih je treba računati z zelo pogosto zamenjavo žagnih listpv oz. nožev. Elastične 3muči so izredno elastične ,zadržujejo svcjo obliko bolj od metalnih smuči in so zato po vfeej verjetnosti tudi trajnešje, Matefial za izdelavo je izredno drag tako, da računamo, da bo cena smuči od 45 .000- 50,000.- din za par. Že v letošnjem letu nameravamo izdelati cca loo parov plastičnih smuči •in jih dati na poskušnjo našim kupcem, ter slovenski reprezentanci,•V kolikor ee bodo poizskuel dobro obnesli je pričakovati v prihodnjem letu večje naročilo teh plastičnih smuči. Mimogrede bodi povedano, da naša to-j varna letos, na KSlnskem sejmu raz- j stasrlja same nove stvari. Prvič se bo pojavila s čolni iz ojačanih steklenih vlakec,z eloksiran^mi smučarskimi palicami, z lahkimi aluminijastimi palicami z plastičnimi ročaji in krplicami za smučžrske*palice 'ter z garnituro smuči, ki je oprern-Ijenaiz novimi modernimi etiketami, ing. 0, Vrtačnik PERSOmtE... V mesecu oktorbu so bili na novo sprejeti sledeči delavci : j JESENKO Marjan - mizar KV isTEFELIN Prane - mizar KV pC*OBNIK Jože - mizar KV CEMIČ Franc - mizar KV •TUNKOVlC Franjo- priučeni mizar JAMŠEK Majda - ekonomist KOSMAČ Milan - ključavničar KV pElNKICHER Matevž - delavec , Ali naj se podkrižam po novem ali starem pravopisu .? K? V L Vsom želimo mnogo uspeha in zadovoljstva pri dolu ! * V mesecu oktobru so zapustili podjo^ je: MIKEC Marija - po sporazumu na las_t no željo,- šolanje,' PINTAR Alojz - po sporazumu na lasjt no željo,- šolanje NOČ Zvonko - po '-sporazumu na las^ no željo zaradi zapo_ slitve v drugem podj MOHORIČ Franc- po samem zakonu žara* popolne in trajne ne-t-sposob.za delo - bo invalidsko upokojen, SAPAČ Jožica - po sporazumu na las_t* no željo, .Stanje delovne silo 31, X, 19C2* V rednem delovnem raz.merju : moških 247 žensk 21o SKUPNO vseh 457 “Vajenci: 3 f » V začasnem delovnem razmerju : moških žensk 2 2 V dopolnilnem ali honorarnem delov, razmerju : 4 moški . I.1o#1962= Sovjetski delegat Brožnjev jo govoril na množičnem zborovanju velenjskim rudarjem. 2.10.1962- Ameriški predsednik Kennedy je povabil alžirskega premiera Ben Belo v VVashingtun, OZN je prevzela upravo v Zah.Irijanu. 3.10.1962- V letalskem oporišču Cape Canaveralu so izstrelili novo ameriš- * I ko vesoljsko ladjo" Sigma 7 5 v kateri leti kozmonavt ,Valter Schirra. 4.10.1962- Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Leonid Iljič Brežnjev je odpotoval s posebnim letalom iz Beograda v Moskvo. Ameriški kozmonavt VValter Schirra,ki je v vesoljski ladji 6-krat obkrožil Semljo* je srečno pristal. 5.1o,19t2- Francoska skupščina je izglasovala nezaupnico vladi Pompidouja. 4.10.1962- Predsednik de Gaulle je sprejel skle^ o razpustu parlamenta. 7.10.19^2- Po več kot 60 letih britanske oblasti je postala Uganda 33 neodvisna afriška država. 8.10.1962- Iz Saud.Arabije je pobegnila v ZAR skupina vletalcev z dvema le-laloma. Alžirija je postala lo9 članica OZN ! 10.10.1962- Vojaške operacije saudsko-jordanskih sil na meji janenske republike so se spremenile v agresijo, II.lo,19^2- V baziliki sv.Petra v Rimu se Je pričel vatikanski ekumenski koncil, ki ga je otvoril s svojim govorom papež Janez XXIII. 12, lo.1^62- Indijski premier Nehru je sporočil, da so dali indijski armadi ukat, naj vrže kitajske čete z indijskega ozemlja. 13.10.1962- V Beogradu je bil podpisan 10 polilicrre brzojavke dolgoročni sporazum o blagovni izmenjavi med Indijo in Jugoslavijo, 14.10.1962- Invazijske jordanske in Saudske čete so se zaradi močnih naJ 'p'adov 'jemeftsfce“revoluci vdj ske 'morali le umakniti iz obmejnega območja Je-; mena. * i : 16.lo.l9i2~ Alžirski premier Ben Be-| la je prispel na uradni obisk na Kubb 18.10.1962- V vzh,Berlinu so se nadaljevali razgovori med partijsko vladnima delegacijama Poljske in DR Nemčije, 20.10.1962- Alžirski premier Ben B^-la je vodil alžirsko delegacijo na zasedanju General.skupščine OZN. v 1 21.10.1962- Indijske čete so se moral-6 umakniti pod kitajskim pritiskom, V | Jemen so prispele nove vojaške enote1 ZAR. 22.10.1962- V številnih italijanskih} mestih je prišlo do demonstracij gle4' de Južne Tirolske, Predsednik ZDA Kenned.y je razglasil | blokado Kube, 1 23.1ot1962- V zvezi z blokado Kdbe 1 se je ob 21,lo uri na zahtevo ZDA, J ZSSR in Kube sestal .Varnostni sve^te. i 24.lo.l9o2— Ukaz ameriški mornarici j in letalstvu o blokadi Kube je začel j veljati ob 15 uri. 25.10,19*2- Zvečer se je pričela dru| ga seja Varnost.sveta v zvezi s Kuboi v zvozi z novim zakonom o socialnem zavarovanju. j Z novim zakonom o soc. zavarovanju • (Urad. list FLRJ št. 22/62), ki bo v J ! celoti začel veljati s 1. jan. 1-96} i postalo vprašanje nesreč pri delu I i in bolovanj osrednji problem gospo- ■ ! barskih organizacij, ker bode* morale \ J kriti celotne izdatke social,in zdravi I stvenega varstva, t.j. stroške bolo- ( j Vanja do 3o dni, pri nesrečak pri de-j j pa poleg nadomestila še vse stroš-i L ke zdravljenja. j statističnih podatkih je število I nezgod v občini Radovljica v prvem ; Polletju tega leta nekoliko nižje kot: l v letu 19^1, vendar pa je v večini I Podjetij zelo naraslo število izgub- 1. | 1jenih dni zaradi bolovanj. | TT I v našem podjetju se je število nes- 1 j 1>e6 pri delu v I. poli. zmanjšalo za | i -Mo fo napram nesrečam v letu 19»l,ze-! ! '*-0 Pa je porastel odstotek bolovanj. 1 ^ I.poll. 1961 je bil odstotek bolo- ! l Vanj napram izvršenim dninam samo J ^»1 f, kar znaša 1,4 f0 nad republiškim j Povprečjem, letos pa znaSa že 7,3 /o j l ali 236 f porastka. To stanje -tfseka- I j kor ni zadovoljivo, posebno ker smo j 1 Se na vse načine prizadevali, da bi I stalež znižali. Nastavitev kontrolor-* : bolnikov v mesecu marcu tega leta , i >)e bil tudi eden izmed ukrepov, da bi; I P^prečili porast dela nezmožnih za- I ! radi bolovanj, vendar pa tudi s tem j Iukrepom nismo dosegli tistih rezulta-1 ! + I I °T» ki smg jih pričakovali. Nikakor I | Se ne moremo sprijazniti , da ogromnaj ifinančna sredstva, ki smo jih in ki 1 jih še vlagamo v zboljšanje delovnih pogojev zaposlenih (preure- j ditev skoraj celotnega podjetja, izboljšanje organizacije proizvod- 1 nje, gradnja novih sanitarij itd.) i niso rodila rezultatov, ki smo jih ■ pri vseh teh ukrepih pričakovali ,in I ki bi vsekakor morali biti. Prav zato smatramo, da na podlagi vseh ukrepov, ki smo jih storili, sani I problema bolovanj ne bomo rešili in bomo morali iskati vzroke drugje J predvsem pri naši zdravstveni službi. I Imeli smo primer bolnika, ki je krc-j nični alkoholik. Zdravstvena komisi-* ja ga je poklicala na preglfed in je i odločila, da ostane še nadalje v staležu ter zahtevala, da mora na I 7 I zdravljenje v eno izmed 3 bolnic 1 za duševne bolezni, vendar je bolnik lečečemu zdravniku odklonil od- l hod na zdravljenje. Postavljamo si vprašanje zakaj se ne izvajajo skle-j pi zdravstvene komisije, ker smo prepričani, da bo ta človek nadalje-{ val star hačin življenja in da se ne1 bo nikoli pozdravil ter da bo stalnoi brenpe podjetju, socialnemu zavarova-j n ju in družbi. Zavedamo se, da ga ne! moremo kot človeka - bolnika posta- i viti na cesto brez vsakih dohodkov, j vendar pa bi se moralo v takih pri- I merih postavljati ostrejše ukrepe, predvsem od organov, ki so za to postavljeni. Kot drugi primer bi navedel zavaro- j vanko, ki se je v mesecu novembru ir i 1961 malenkostno poškodovala na palcu roke. Zavarovanka je hotela to nezgodo izkoristiti največ zato, ker ji je bila nezgoda priznana kot nezgoda pri delu, t.j. 100 $ plača ter visoko povprečje v zadnjih } mesecih. Na vse Račine smo dokazovali, da zavarovanka namerno preprečuje zdrav-vendar tu nismo uspeli. Šele zadnja prijava našega kontrolorja bolnikov, ki je zavarovanko dobil pri delu na polju, je pomagala, da jo je zdravstvena komisija vrgla iz bolniš. staleža z ugotovitvijo, ki smo jo mi skozi ves čas nj'enega zdravljenja ugotavljali, da je namerno preprečevala zdravljenje. Zavarovanki je uspelo, da je zaradi te malenkostne n®-g de bolovala celih lo mesecev. Vprašujemo se koliko iasa bi lahko še bolovala, je ne ¥il našel na delu naš kontrolor bolnikov ? Takih problemov M lahko navedli še več. Pri izvajanju novega zakona o social, zavarovanju bo podjetje postavljeno pred problen, ker bodo posamezne ekonomske enote vedno bolj odklanjale manj sposobne in bolehne delavce in postavljamo še vprašanje, kaj bomo s temi ljudmi, ki jih je konkretno v našem podjetju že polovico vseh, ki so v staležu. Stalež bolnikov bo ras-tel poselmo v podjetjih, kot je naše, ko nima svoje lastne ambulante, kjer bi bila omogočena stalna evidenca in kontrola nad bolniki, enako pa je po našem mišljenju soc. zavarovanje večkrat premalo zainteresirano pri zmanjševanju bol»iškega staleža, oziroma pri reševanju zgoraj omenjenih proble mov konkretno v gospodarskih organizacijah. Prav novi zakon bo social, zavarovanju omogočil, da'bo neomejeno predpisoval prispevke gospodarskim organizacijam, pa tudi če bodo prizadeti osebni prejemki zaposlenih. Dokler ne bo tu postavljena neka meja do katere bo lahko socialno zavarovanje bremenilo podjetja,to- ] liko časa bo stalež rastel, ker za—j vod za soc« zavarovanje ne bo za- I interesiran, da ga zmanjšuje, kaj- j ti dohodki mu bodo tako ali tako zagotovljeni, če ne po rednem potu,l pa potom dopolnilnih prispevkov in j ostalih mer, ki bodo bremenile pod-1 jetja. Ne mislimo kritizirati verjetno pa fco samo izvajanje zakona pokazalo ali so naša mnenja upravi-I čena, oziroma ali bodo podjetja vzdržala to Vreme, ki ga bo z novim' letom od njih zahteval Zavod za soc.i zavarovanje, oziroma skupnost zava- ; rovancev. Bojan Zajc ■ 1 nesreče ?! i AMBR,ŽIČ IVICA, delavka NK, zaposle4 na na del.mestu robničenja smučine1 dne 3»X.62, uravnavala robnike.Pri tem delu se je z robnikom zadela v zapestje leve roke ter je zaradi za-*-strupitve morala k zdravniku. | VZROK: Nevaren način dela. Izgublje-j-nih 7 delovnih dni. HROVAT JANEZ, ključavničar KV, je dne" 9.X.62. razkladal železo U profila iz viličarja.Pri tem delu se je 1 komad železa zvrnil nazaj ter imeno-r vanemu nalomil palec desne noge. VZROK: Nevaren način dela, Izgublje-r nih 2o delovnih dni. DUDIČ MILENA, delavka NK, je dne lij ,X.62 .hotela z dletom priviti priti- | dilni vijak na izvijaču. Pri tem de-f lu ji je dleto spodletelo in z njim 1 zadela v zapestje leve roke. VZROK: Nesmoteren način dela.Izgub- I 1jenih 6 delovnih dni. KIRAR CVETKA je dne 2o.X.£2. pri razkladanju lesa poškodovala ob robu I delovne mize kazalec leve roke. . VZROK: Nevaren način dela.Izgubije-! nih % delovnih dni. Jože Lipnik _Se ka^' o aktivi in pas j Ti V celotni se vštejejo tudi'drugi . . , i dohodki, ki ne izvirajo iz prodaje j : "blaga,■ kot n.pr.: inventurni yiš- i ! ki, prejete obresti, odpisane ob- • l„veznosti, najemnine za osnov, sred-| stva itd. Take dohodke krajše ime-’ * - 4 i nujemo " izredne dohodke". I ' ‘ ' rče' od celotnega dohodka pdštejemo iposlovne stroške in izredno stroške, |nam ostane "dohodek". Predpisi o ;poslovnih stroških so zelo obširni. 0 aktivi in pasivi še samo' toliko: Vredn6str'o2, znesek aktive je v bilanci vedno lahko samo enak pasivi. To je razvidno tudi iz prikazanega primera v prejšnji številki. Ker v pasivi vedno samo"ugotavljamo vire, ki pokrivajo akti"vč(lastni skladi, dolg do dobaviteljev, krediti in druge obveznosti)*, ne mote biti pasiva" prikazana v drugačnem"znesku kot aktiva. Ker Se ugotovimo pod ak-T• , . • , . , . . . (Podjetje ne more in ne smo kar po tivo, da imamo hišo, ki je vredna . svoji volji knjižiti mod poslovne n.pr.3,000.0Q0.-'-.-din, potom s pasivo; , . I stroške razne izc ugotavljamo premoženjsko stanje, t.ji -• ■ . .. i , ike sestavljajo v glavnem : s kakšnimi viri jo po stanju ob do- , ločenem obdobju hiša pokrita. Dotič-jl) porabljeni izdelavni material v ni, ki ima hišo vredno. 3 milijone in p ■■. proizvodnji; ravno toliko posojila v banki, ali avto v celoti kupljen 'na kredit, še zato nima nit’i 'dinarja lastnega pre- j moženja. ■-"" '■**- Poslovne stroš- I [2 J režijski stroški, ki so v zvezi | C . . z rednim poslovanjem podjetja koti Kako ugotavljamo dohodek Po zakonu o prispevku iz dohodka poz-j-namo : .1 1) colotni dohodek • '.. 2) dohodek 2f). čista-sl o hod ek . i • ' 'i' 2 zakonom je tudi določeno, kaj vse ~j se všteje v celotni dohodek podjetja.i Po najnovejših predpisih se všteje v' 'celotni dohodek vsa prodaja blaga in l storitev za kar je podjetje prejelo )' a) režijski ■material( za vzdrževanje, pisar .mat.., časopisi, i td.) , , b) poštnina, zavarovanje, potni stroški, razne usluge drugih, obresti od kreditov, c) amortizacija, d) vodni prispevek, obresti’čd poslovnega sklada, članarine zbornicam, prom.davek itd-., s) osebni prejemki, kot dnevnice-, i začas. delov.razmerje, stroški i ta prevoz na delo, nagrade va.- J jencev itd,. že tudi plačil-Ov plačana -realizacija) Po predpisih, ki so veijali do leta ■ ! Preobširno bi bilo naštevati vse-poei 19*1, se je v celotni dohodek vštela -j fakturirana prodaja, np glede na to j tavke, .zato ,so naštete samo na.jvaž- ! nejšo.Sovoda pa za posamezne stroš-i kdaj je prispelo plačil#. za tako pro-i ke veljajo predpisi o višini, ki na^-'lajo. 0 problemu plačano realizacije : vež lahko bremenijo poslovne stroške, bo govora še posebej. I Tako ne more podjetje dnevnice knji-* žiti na stroške v vižini, ki jih saraai določi, temveč same do odrejene višine., kar pa morebiti izplačuje več,se j izplača iz oseb. dohodkov, in je od-ta4-kih prejemkov za obračunati tudi vse | prispevke( soc. zavarov. , prorač.prispi) Ta.-:ih predpisov je mnog., n.pr.: urod-i-ba o obračunavanju amortiz., obresti od poslovnega sklada, članarine, v,.d-i ni prispevek, odpis drovnega inventar-i-ja, stroški investicijskega vzdrževa-j nja, zavarovanje, stroški za kadre, I itd. Predpisi so zelo različni.Neka- | tere stroške se sme knjižiti v poslov-j-ne stroške samo -do odre;jene višine, | kar podjetje obraiuna ali izplača več^ pa mora kriti iz oseb. dohodkov ali • > .1 skladov (n.pr.i dnevnice, potnine, prevoz na delo, zavarovanje, članari-: ne), druge spet se'sme ali more knji-l žiti samo v odrejeni višini(n.pr. amortizacija, obresti, invest.vzdrže-l vanje itd). Opazili ste, da osebni dohodki( plače) niso všteti med poslovne stroške. Osebni dohodki se'krijejo iz čistega dphodka. Marsikateri so mogoče vpraša, zakaj je tako važno, kaj se sme knjižiti v poslovne•stroške kaj pa ne. Omenjeno je že, da če od celotnega dohodka odštejemo poslovne stroške, dobimo"doho-dek". Od zneska dohodka pa plača podjetje 15 io prispevka iz dohodka. Po odbitku prispevka iz dohodka ostane čisti dohodek, ki ga podjetje deli na osebne dohodke in sklade.. Od skladov pa podjetje spet plača prispevek v višini 30 Čim več bi torej podjetje knjižilo v poslovne stroške, tem manj bi bilo dohodka in tem manj bi bilo tudi prispevka iz dohodka. Shematski prikaz delitve celotnega dohodka izgleda tako: 1) celotni dohodek loo 2)# Manj poslov, stroški - 60 3/ Ostane dohodek 4O 4)’ Manj 15 ^ prispeVka od dohodka j 5) Ostane čisti dohodek 34 6) Manj izredni prispevek iz dohodka 25 v primeru, da«-4isti dohodek presega odrejeno razmerje do vloženih sredstev in določenih oseb,dohodkov) •• n.pr. 2 7) Ostane čisti dohodek za podjetje, ki se deli na: 32 8) Obvezni rezervni sklad ja skupni rezervni sklad . 3 9) Osebni dohodki 2o 10) Za sklade podjetja ' 6 11) Za prispevek od skladov 3 0 sami delitvi čistega dohodka pa kaj več v prihodnjič, Mojster nadaljevanje. Tr v tej tovarni stavbnega pohištva se 1 nismo dolgo zadržali. Po obsegu je ! Precej velika. Po ogledu so nas po-Vabili v tovarniško restavracijo, kjer s° nam priredili kosilo. Po jedi se j razvila, splošna razprava o perspektivi lesne industrije na področju Beo-r Brada in o težkočah, ki jih imajo.Ta-j k° smo si medsebojno izmenjali misli, t ekušnje probleme, s katerimi se Pečava lesna industrija. Pato smo se odpeljali na ogled -turi- j etičnih in kulturnih znamenitosti H • e°grada. Ogledali smo si podrobno ^^njavo Kalimegdan in vojni muzej in Dc< tod tudi vso okolico. Dobro se vidii E°to6je Save in Donave. Ob zaključku | nam predstavniki lesne industrije bT-V- . uije priredili sprejem na republiški: gornici. Tu so nam pripravili majhno f fcusko in se nam zahvalili za tako ^“eviini obisk oz. izrazili zadovolj- | , da smo jim njihov obisk vrnili. ^ ts» smo zaključili obisk Beograda se odpeljali proti jugu, lahko re-em v neznano. Bil je že mrak tako, da1 nismo mogli orientirati, povedal Pa tudi nihče ni ničesar, kam zdaj. 2vedeli smo šele, ko smo prispeli na i ^ kraj. Potovali smo namreč na pla- I ^ n° Kosmaj, kjer smo tudi prenočili, j ^^lednje jutro smo že ob 7 uriodbr-r 1 naprej proti južni Srbiji in to j ^ra8ujevac. Tu smo imeli priliko vi-j t ^ finalno proizvodnjo. Po.djetje le,Utna(iiOa " se pretežno okvarja le z j aterimi artikli za sobno pohištvo. ! Jože Rezar Podjetje ni obširno, ima cca 2oo delavcev in je popolnoma v rekonstrukciji, ker jim je pred leti ogenj do tal uničil staro tovarno. Zdaj so na istem mestu delno zgradili novo, tako da. proizvodnja nima zastoja. Pač so delovni pogoji i še vedno težki. Nimajo še exhavstor- i skih naprav, katere močno pogrešajo. ; Izdelke imajo okusno opremljene in površinsko dobro obdelane. Vendar pri površinski obdelavi niso prišli še na industrijski način proizvodnje.. Vse izdeljujejo iz panel plošč in nato furnirja. Od daleč smo videli tudi tovarno avtomobilov "Crvena £astava",j nato pa smo šli v mestno grobnico. Tu smo položili venec pred spomenik padlih in si ogledali še ostale grobo-, ve v tem parku. Direktor tovarne "Šu-! madija" nam je opisal boj kragujevač-; kega ljudstva med NOB. Povabili so nas tudi v restavracijo, nam pripravir-li zakusko. V razgovorih smo izmenja-i li razna mišljenja in izkušnje o les-J ni industriji. | Čas nam je bil povsod odmerjen. Iz Kragujevca nas je pot vodila proti južni Srbiji v Niš. Vozili smo se ne-l kaj časa po stari cesti ob močno naras' li Moravi. Tu nam je vožnja kaj hitrol minila, saj je avtobus na dobri cesti] drvel kar s precejšno brzino* Med vožf-njo smo si ogledali okolico in naras—| lo Moravo. I I I l Že v prejšnji številki " Naša smučina" smo govorili o mladinski konferenci. Predvidena konferenca dne 12. X. 1962 ni bila sklepčna zaradi premajhne udeležbe in zainteresiranosti članov LMS— Elan, predvsem tiste mla-t dine iz oddaljenih krajev. To delno 1 opravičujemo zaradi slabega vremena in slabo organiziranega prevoza, kar pa je. krivda odbora samega. l Star pregovor pravi: " Vsaka šola ne-1 kaj stane ", zato smo si pri organizal ciji ponovne konference poslužili delegatskega sistema. Iz vsake ekonom-1-ske enote smo izvolili nekaj mladincev, ti so zastopali svoje ekoromske enote. Tako nam je konferenca uspela.I Udelesilo se jo je okoli 50 mladincev^ delegatov in ostalih. Konferenca je potekala v najlepšem redu. Izvolili i smo predsednika, blagajnika novega odbora. Bilo je diskusije v kateri smo iznašali različne probleme, ki so i se pojavljali skozi vse leto. Nekateri predlogi so bili zelo koristni in jih' bo moral novi odbor bolj natančno ob— i ravnavati„ Novi odbor bo moral bolj načelno reševati vse probleme, ki se j bodo pojavili tekom naslednjega leta' j in uspeh ne bo izostal. Občinski komite LMS Radovljica nam je poslal nekaj knjižic o novi ustavi, katere smo! razpočali na konferenci. Mnenje odbora je , da se pozneje, ko bodo posame^ ni mladinci pregledali iste, skliče I k,nsultacijo, kjer bomo skupno obrav-! navali člene nove ustave, ki nas kot neposredne proizvajalce zanimajo . V novi odbor LMS-Elan so bili izvoljeni : ! ie voli! Florjan Mali - predsednik Anton Bizjak - sekretar Marija Kolman - blagajnik Boža Brcar - tajnik ji Ostali člani : I Angelca. Peternelj Majda Dobida Jože Bešter Janez Potočnik Novemu odboru želimo mnogo sreče in uspeha pri nadaljnjem delu v mladinski organizaciji. V okviru "Meseca varnosti v prometu"! je komisija za prometno varnost in vzgojo v prometu v podjetju organi- i zirala v prostorih obratne ambulanta! razstavo o prometni varnosti. | Razstavljenih je bilo poleg 70 foto-i grafi j o prometnih nesrečah in drugi] propagandni material, ki opozarja nevarnosti na naših cestah. Razstava je v glavnem dosegla svoj namen in vzgojni vpliv na zaposleneil Ker razstavljeni material, predvsem | fotografije prometnih nesreč prika- j zujejo nazorno napake, ki se dogaja'! jo na naših cestah. l Pripominjamo, da bi sindikalna orga-'j nizacija kot pobudnik te razstave l lahko vložila pri tem več truda in pozornosti. DANES Ml JUTRI Ivan Kavčič Tako jo napisal med .okupacijo v kon-j centracijskem taborišču v celici smrti neznani talec, Njegovo preroške besede so se izpol-'i nile dne 4. maja 1945s ko je Kokrški j odred osvobodil Begunje na Gorenj -skem, preko kaj ljudi predvsem zanima,o čem l J poroča, kaj naj obravnava. V tem I °2iru je pri nas žal vse premalo aktivnosti, vse preveč mrtvila} da ne i reČem ftezinteresiranosti.. In to ni P^av !. Vsakdo bi moral biti zainte-1 1>Gsiran na tem, da zve iz avtentične— j vira, kaj se dogaja v tovarni iz- ! območja njegovega delokroga, s a^Šnimi problemi se bori ta ali oni J c^rat, katere uspehe dosega, kakšne Pei>spektive obstojajo za napredek itd; ^ato bi bilo potrebno, da je uredniš- 0 v kontaktu ne samo z upravo, tem-; z vsemi obrati,To povezavo pa lah+ stvori le kolektiv sam in sicer s ; iJ°1‘očanjem in dopisovanjem. kokrat zopet 3 m nazaj. Koliko dni bo rabil, da bo prilezel na vrh dro-| ga ? 2/ V inozemstvo gre nedolžno dekle. Po preteku 1 leta so vrne domov in prinese s seboj dva svoja otroka. Dvojčkov ni imela. Kako je to mogoče 3/ Gospodinja gre nakupovat. V prvi trgovini izda tretjino vsebine denar-i-nico,v drugi trgovini tretjino preo-! stalega denafja in v tretji trgovini zopet tretjino od denarja,ki ji je š< ostal. Predno je odšla iz stanovanja je misleč, da bo imela premalo denar+ ja dala v denarnico še 8 "kovačev". Toda, ko se je vrnila domov vidi, da ji je točno teh 8"kova.čev" ostalo. Koliko denarja je gospodinja izdala pri nakupovanju ? 4/ Ce ena in pol kokoši zležo v enem in pol dnevu ena in pol jajca, v kate rem času zleše 12 kokoši 12 jajc ? 5/ Nariši četverokotnik, katerega la-ho s premico razdeliš v tri trikotnike! Sledijo rešitve nalog iz prejšnje šte vilke : Pa pojdimo k današnjim nalogam: , ti o leze na drog,ki je visok toč-' ll m. Vsak dan zleze 4 m visoko, ai n°či zdrkne po sluzastem drogu vsa- 1/Ravnotežje smo porušili, ko smo od vzeli 1 kom železa. Ko smo iz skodelice z utežmi vzeli 1 kg je bila teža železnih kosov še vedno prevelika in sicer za 0,1 kg, kajti ravnotežje smo dosegli šele, ko smo odvzeto kg utež dodali železnim kosom. Vsega je bilo v skodelici 1,1 kg preveč, ko smo odvzeli 1 kos železa, torej teh4£ ta kos, ker imamo decimal.tehtnico, 11 k&.Vseh 5 kosov železa tehta 55 kg 2/ Ivan je star 8 let, oče ima 58 le stari oče(po materi) pa tudi 58 let. 3/ Rešitev je več, najenostavnejša je pač sledeča: ( glej ob naslovu ). R - r DOMA■ IN PO SVETU j NOGOMET : ; 'Povratna nogometna tekma med "Slove-! nijašportom" in Slanom se, je, končala ;z zmago "Sl oveni ja žporta,,:in sicer 5:1.' i ' ! |Devodo3et razburljivih minut na NEP \stadionu v Budimpešti Jugosl.nogomet- i ina reprezentanca je po. 31 lotih zmaga*-; lla.nad Madžari z 1:0. Strelec gola je ■ Jbil Galič v 7° minuti. Še ostala sre- i Ičanja z Madžari: |b reprezentanca:Jugoslavija- o Madžarska |Mladi reprezentanti: Jugoslavija - t .. j« , '2 :1 Madžarska iMladinci: Jugo e lavi ja-Madžarska 3 i [SMUČANJE : : 0 iJesenski smučarski problemi: Skakalci,! jtekačn in alpski smučarji so v prečej-.'jšnOm zaostanku s pripravami. Premajhno ifinančne možnosti ovirajo načrte naših j [vrhunskih smučarjev, i (Avstrijci in Francoz j na snegu že od Sl. oktobra. Oto Mencinger BOKS : Eoksarsko srečanjo v Kijevu: V boksarskem srečanju med reprezen-taneama Kijeva in Jugoslavije so zmagali pred 8ooo gledalci ruski boksarji s 14: 6. Za Jugoslavijo so zmagali Zefcedek, Jakovljevič in Sretenovič. KONJSKI ŠPORT : Jugoslovanski žrebee turniške vzreje !l Astor " jo na vajetih lastnika Zambsriija zmagal na kasaških tekmah za " Veliko nagrado Trsta" (l,boo.ooo lir ). I Huda prometna nesreča naših športnikov . V avtomobilski nesreči so izgubili življenje: nogometaš Bruno Belin, Čeda Lazarevič in Vladimir Joeipovič, ter bivši najboljši pla valeč Boris Škanata. Nesreča se je pripetila na cesti Beograd -Zagreb :Planica lota 19&3, Spot je na vrsti j (Planica. Po izrednih dogodkih v Oberet-jdorfu, kjer jo naš Šiifear dosegel re-lkordno daljavo in po letošnji veliki prireditvi v Kulmu je na vrsti zopet i^lanica. Ta velika prireditev bo pri ! nas od 22, do 24. marca. Naše barvo j bodo po vsej verjetnosti zastopali ti-I1c skakalci: Šlibar, Jemc, Pečar,Oman, jKoprivšek, Zajc in Nahtigal. iPLAVANJE : i jMlada Avstralka Down Fraser jo prva !plavalka na ovetu, ki je preplavala .llo y boljše kot v eni minuti.Fraser-;jeva je preplavala omenjeno progo v 159,9 sekunde, : S Tudi to bomo kmalu gledali ! © C==J~/, m KAJ NAJ OBLEČEM ZVEČER ? Jesen in zima sta sezoni zabav in prireditev. Marsikatero od vas čaka še mnogo obiskov pri znancih, plesov, večerov v kavarni in restavraciji.' • Bajvečkrat si belite glavo z garderobo. Kaj naj oblečem? Vedeti morate, da ima vsako vabilo posebno noto in namen, Malo je treba pomisliti, kdo pride in če morete se prej pogovorite s povabljenci o značaju obleke. Če to ne gre, potem se oblecite raje za nianso bolj preprosto kot pa preslavnostno. Tudi v preprosti obleki se boste bolje počutile, kot pa v preveč slovesni. 4 Za vabilo k znancem na kakšno slovestnost, zmenke s prijatelji - vsi se dobro poznate in večkrat srečujeta se boste oblekle lepo, a ne pretirano elegantno. Najboljša bo pač slavna " malo 4rng, obleka", katera no bi smela manjkati v nobeni garderobi. Ta črna enodelna ali dvodelna- obleka vas ne bo nikoli pustila na cedilu in skoro za vse priložnosti boste v njej pravilno oblečeno. če ste namenjene zvečer s soprogom ali kavalirjem v kavarno ali restavra-j-cijo bo najprimernejše oblačilo enodelna ali dvodelna obleka. Lahko je s®šita klasično kot angleški kostim s kakšnim aktualno modnim dodatkom, material pa je lahko tudi bolj svečan in veieren. Pulover ni najprimernejše oblačilo za restavracijo ali kavarno, pa čeprav je lep in vam ga nihče ne očita. Posebno se lahko oblečete, če morate kdaj na kak bolj svečan obisk na Praznovanje ali obletnico. Vaša obleka naj bo elegantna a decentna. Najboljša bo zopot črna obleka z majhnim dekoltejem in rokavi. Važni so tu-modni dodatki, ki morajo biti večerni in brez graje pristojati obloki ; a NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: - 1. Mesto v SSSR 2.Nogora.klub v Španiji-ptica pevka-polni stik, 3. avto moto zveza- >< soglasnik- vas pri Bledu- samoglasi-nik- tvor, 4.oseb.zaimek- MAO- avt. oznaka okraja Sarajevo- jeza-oziral. zaimek, 5» samoglasnik- žen. ime — večji kamen- soglasnik, i. želim reševalcu, 'J, soglasnik- uporabna za sekanje drva- podoba,rizba-samoglas-nik,8, del voza- števnik- kemij.znak za 'radij- PJA-oseb,zaim.(obratno) ,9. obrtnik živil.stroke- simbol enega naših kupcev- pesnik- samoglasnik-organ vida, lo,zanos,polet- ime dubrovniškega matematika,fizika in filozofa Boškovioa- hitro hlap.teko-fiina. NAVPIČNO ; A) odersko delo-priimek amer.film. komika(Bob), B) gluhi- soglasnik -kurir, C) oseb.zaimek-ohišnica- avt, oznaka okraja Karlovac, D) EL- država v ZDA- soglasnik,E) soglasnik-mesto v sred,Kitajski, F)začetnici pesnika(Kraški piloti)-obleke(srboh* - R, G)teroriBt,organizac,y Franciji oče- kem.znak za plutonij, H)športn° oblačilo-soglasnik- pleme,l)žen, im®' samoglas-nik-medme±,J) EBO- najbolj razširjena org. v Sloveniji-oseb. zaimek,K) kem.formula za rutenij-indijanski okras v šotoru- R, L) soglasnik- država v Afriki,M) začetek Irske-izrastek na bradi, N) sukanec-ime film.igralke Gardner-16.in 21.črka v abecedi,0)smučar. disciplina- vzdevek za biv.predsed. ZDA, P) Jug.film.igralka(Ana)-zahrbten napad. Janez Kosmač Za jrešitev nagradne križanke so bil izžrebani : l/ MIHOLIČ Avgust 2/ GAŠPERIN Cilke Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!