LISTEK. ALBIN SPREITZ: Šopek rož na Tvoj grob, naš Ivan Cankar. (Ob 10. obletnici Tvoje smrti.) 42 let si bival med nami, naš Jviatn, ro» mar, sviečenik ljubezni in prvi besednik slo^ venske duše.! -Široko si nam lodpahnil duri v nov svet krasote, kpote in ljiubezni. V Tvoji duši je rasla čudotvorna Tioža najčistejšega in iniaijtišjega hrepenenja. Preko Tvoje doline šentflorjanske je švignii Tvoj pravični bič, ki je Ikončno le Tebe, naš ro« mar, najbolj bolel! Mati, domovina, Bog, to je bil sleherni utrip Tvcjega bogatega srca! Nas učitelje si ljubil,, kakor si mogel Ijubiti le Ti, ai sovra» žil si istočasino naše blapoevstvioi! Romal si po tihih Ikatakombaih svojega srca, prinašal luč !iz brezdanje gloibočine ter islkal si dna, ki ga nisi našel! Svioji ljubczini in svojernu hrepenenju po J/epšem, boljšem svetu si s »Podobami iiz sanj« postavil sporriieinik, sv&> tal kot isolnce! Bojevnik si bil, neustrašen, silen in ne» upogljrv, največji, naijvernejši tolažnik vseh pionižanih in razžaljenih, ljubil si ikralja v cu* aijah, a koinčno si se slklonil prelko svoje duše, in jlel si prdhi'rati njene najtišje misli in sa» nje, kakior pravi Tvioj vieirni drug Fran Al« brecht. Obogatil si <nas z novimi, velikimi spo* znanji in zato si naš, in mi jugoslovenski učitelji smo Tvoji! !