Poštnina plačana v gotovini leto I. — Štev. 13. GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO Krško, dne 23. decembra 1948 NASE Izhaja vsako drugo sredo Mesečna naročnina 5 din Poedina številka 2.50 din Delegatke okraja Krško na HL kongresu MF Z Slovenije Žena delegatke okraja Krško so z velikim navdušenjem sledile poteku III. kongresa Slovenije. Dobro so tudi sprejele zadane bodoče naloge, ki jih je podala tov. Lidija Sentjurčeva, kot glavno nalogo, ki jo naš kongres obdeluje, namreč, da je treba pogledati in razširiti sistematično politično delo zlasti med zaostalimi ženami, okrepiti ideološko delo in razživeti obliko kulturno prosvetnega dela na vasi. Posebna naloga organizacije AFŽ je v zvezi z nalogami plana za leto 1949 plan za izboljšanje družbenega standarda našega ljudstva, zlasti za zgradbo stanovanj. Naši organizaciji je bila vedno dolžnost sodelovati z organi oblasti glede brige in skrbi za mater in otroka. Zelo važno je, da naše žene delavke, matere, poljedelske delavke, naše zadruž-nico sledijo sprovajanju plana, da ugotavljajo, ali pridejo v plan v dovoljni meri investicije za gradnje stanovanj, domov igre in dela, jasli in menze delavcev in nameščencev. Okrepiti politično delo, poglabljati politično zavest v ženah in jih vzgajati v duhu socializma. Z najširšim kulturnoprosvetnim delom, izobraževalnimi tečaji, študijskimi in bralnimi krožki ter vsemi oblikami kulturnoprosvetnega udejstvovanja, moramo dvigniti splošno izobrazbo in tako utrjevati doseženo ena- j kopravnost, da bodo znale usposabljati svoje pravice in bodo zavestno opravljale j svoje dolžnosti. I Vse žene delegatke so z velikim navdušenjem sprejele plan za 1. 1949. Prisrčno so žene sprejele s ploskanjem zastopnice bratstva narodov Hrvatske, Srbije, Bosne, Črne gore, Koroške, Trsta, kjer so delegatke v svoji diskusiji nakazale svoje izvršeno delo organizacije AFŽ in uvidele bratstvo in edinstvo antifašistične fronte žena Jugoslavije. Še posebno so potrdile resolucijo, ki je bila poslana Centralnemu komiteju KPJ. Med potekom kongresa so delegatke skandirale Tito-Marinko in Marinko na kongres! Ko se je sekretar 'Centralnega komiteja za Slovenijo tov. Marinko pred zaključkom kongresa približal delegatkam, so žene pokazale na svojih razigranih obrazih in s ploskanjem, koliko zaupanja imajo do svojega vodstva CK KPS sekretarja tov. Marinka. Delegatke okraja-Krško so po zaključku pritrjevale, da bodo v planskem letu 1949 reševale pereče vprašanje sleherne žene na vasi za hitrejšo zgraditev socializma, za boljšo bodočnost nas vseh. Žene, delegatke podgorskih vasi, so še posebno čutile današnji razvoj življenja in prav sedaj so se čutile enakopravne vsakomur, ko so bile zastopane na Kongresu, ker v stari Jugoslaviji kmečka žena iz podeželja ni bila upravičena zastopati Kongres. . Slavnostni prekop padlih borcev NOV v Kostanjevici Po šestih letih dne 12, dec. 1948 je priredil krajevni odbor Zveze borcev prekop posmrtnih ostankov borcev NOV v skupni grob na istem mestu, kjer so se vršile borbe za življenje in smrt, da se očuva že osvobojeno ozemlje pred nemško nacistično vojsko in domačimi izdajalci, kateri so oktobra leta 1943 hoteli zasužnjiti vso slovensko ljudstvo ter uničiti narodno osvobodilno vojsjto- Prav ob tem času ob priliki vdora na osvobojeno ozemlje si je zlomila vrat nemška vojska, kakor tudi izrodki slovenskega naroda. Ob tej veličastni slavnosti, kjer so držali borci JA častno stražo je spregovoril pri odprtem grobu major JA in sekretar okr. komiteta Krško, podani sta bili tudi dve prav lepi deklamaciji. Kot soborec padlih pa je spregovoril tov. dr. Ivo Ivaniševič med drugim sledeče: Znani in neznani borci so nam dobro znani, ker vemo, da so bili in padli kot narodni borci, ker so zapustili svoje domove zato, ker niso mogli gledati zatiranja in nepravičnosti ker niso hoteli živeti suženjskega življenja. Raje so se napotili na pot borbe svcbo^lo naroda, zavedajoč se vsega Sorja, ki jih čaka, pa se odločili raje pasti častne smrti, kot živeti na svetlem soncu kot tožni sužnji. Naše gore krijejo v sebi težko in mučno krvavo zgodovino našega naroda. Naši gozdovi pokrivajo nešteto število neznanih j in nepozabljenih grobov, katerim danes samo hrast in bukev s svojim rahlim šumenjem prepeva tiho, večno uspavanko, a bor in smreka širita na njihov grob svoje svežo in dišeče kadilo. Tovariši, to so grobovi onih neznanih in nepozabljenih junakov, katerim je Jugoslavija sebe zidala in na katerih je sebe dozidala. To so momenti, ki hude v nas spomin nedavno preteklih dni, ko smo bili zaničevani, t.ptani, ko se slovenski narod ni sme' imenovati narod, ko slovenski človek ni bil \eč človek, še manj kot brezpraven suženj, navadna žival katero je imel pravico vsak drugozemski vojak ustreliti sebi na veselje in si zabeležiti v svoji knjižici eno številko več. Zato se tega razloga moramo danes dobro zavedati, kdo smo in čigavi smo mi sinovi, ne smemo pozabiti na prestane muke in trpljenja. Zveza borcev je zavedajoč se domovinske dolžnosti priredila znanim in neznanim borcem dostojni pogreb in dodelila dostojni grob na dostojnem mestu, kjer bo stal spomenik v trajen spomin. Ti, slovensko dekle sprejmi danes dolžnost. da boš skrbela za 'ta nov brezimeni grob in posadi na njem domačo rožo Vsakokrat ko boš stala ob grobu sp-mni se in zavedaj se, da je njihova smrt dala tebi pa tudi nam življenje. Ob koncu slavnosti so borci JA oddali častno salvo. Pri rečnem nadzorstvu v Čatežu imajo racionalizatcrja in udarnike Dne s. decembra so pri rečnem nadzorstvu v Čatežu ob Savi imeli redko slavnost: proglašeni so udarniki in pohvaljeni. Kljub temu, da je bilo letošnje leto precej nenaklonjeno regulacijskim delom zaradi gostih padavin, in visokih voda, je bil p.an s požrtvovalnostjo delavcev že do 29. novembra t. 1. presežen in sicer plan delovne sile za 1,7 odst., a plan storitve za 7,8 odst. Delavci so za svojo požrtvovalnost in vse priznanje vredno delo prejeli zaslužene nagrade s tem, da so bili proglašeni za udarnike tako so tovariši Curhalek Jožo. P’an:nc Jože in Dvoršak Jože presegli normo za 30 odst. Tovariša Požar Jože in Držič Vinko pa za 20 odst. Vsi navedeni so bili proglašeni za udarnike. Tov. Av-šič Franc je bil proglašen za racionaliza-torja, ker je z uvedbo mehanizacije pri dobavi gradbenega materiala reki Savi znižal prometne stroške in prihranku delovne sile za 50 odstotkov. Pohvaljeni so bili naslednji tovariši: Planinc Franc, Jankovič Jože, Ivanšek Martin, Skale Anton, Gerjevič Andrej, Tomši Rudi in Zihert Avgust. Pionirjem v Zabukovju je otvorjena nova šola Prvo leto petletke nam potrjuje pravilnost poti na vseh področjih obnove, dokazuje našo sposobnost, da gradimo z lastnimi silami lepšo in boljšo bodočnost našim narodom, gradimo socializem. Svobodo smo si sami pridobili, s svobodo smo pa tudi dosegli razvoj na vseh področjih. Osvobojeni smo imperialističnega znanstvenega pritiska, postali smo enakopravni člani v zboru narodov, kjer bo odločala moč kulture in duha, namesto nasilja. Z velikimi napori premagujemo tehnično, ekonomsko in kulturno zaostalost jugoslovanskih narodov, gradimo pa krepko, znanstveno pravilno kulturo. Obnavljamo poslednje šole. Zavedamo se, da je z znanjem oborožen človek nepremagljiv. Da je temu res tako, nam dokazujejo naslednji podatki: v letu 1939 je bilo izdano za prosveto in kulturo 131 milijonov din in leta 1946 že 250 milijonov din in letos smo iz.dali nad 700 milijonov din. V odstotkih znaša ta vsota 17 odstotkov celotnega republiškega proračuna. Če na drugi strani primerjamo proračun nekaterih kapitalističnih držav, vidimo, da izdajajo za šolstvo mnogo manj. Tako je bilo v Veliki Britaniji 1932 leta 10 odstotkov za prosveto, v ZDA pa komaj 1.5 odstotkov. Čc dajemo ljudstvu kulturo, izobražujemo delavce in kmete, delimo srečo in napredek. Mi vzgajamo ljudstvo v ljubezni do lastnega naroda in spoštovanje do vsega kulturnega, svobodoljubnega in naprednega. Naše ljudstvo je vedno kazalo Željo po kulturi, njegov boj za kruh je bil vedno boj za kulturo. Danes je v večernih gimnazijah omogočeno slehernemu, da si pridobi splošno izobrazbo. Tega se poslužuje nešteto aktivistov, zavednih borcev in delavcev, ki si razširjajo svoja duševna obzorja. Da bi čim bolj odpravili monopol nekdanjih imovitih slojev za višjo izobrazbo, omogoča ljudska oblast z dijaškimi domovi, menzarfti in internati ter štipendijami nadarjeni kmečki in delavski mladini vsakovrstni študij na vseh šolah. Napredno sodobno znanje hočemo dati najširšim ljudskim množicam, dati jim hočemo globoko domovinsko vzgojo, kajti to bodo temelji graditve socialističnega družbenega reda. Vse nakane naših sovražnikov bomo o-nemogočili, če bomo bili odločni boj za ideološki dvig množic, za prevzgojo ljudstva v duhu napredne kulture, na -naukih marksizma in leninizma. V teku enega meseca je otvorjena že druga nova šola v našem okraju in to v Zabukovju nad Sevnico. Tudi ta šola je bila med okupacijo popolnoma požgana. Sedaj stoji lepa dozidana in razširjena s tremi učilnicami, od katerih so dve tudi opremljeni. Da je bila šola dograjena, si je mnogo prizadeval tajnik KLO Munko Anton, kateremu je vsa mladina hvaležna. Ob otvoritvi šole je bila prisrčna akademija. pri kateri so se posebno izkazali pionirji in učiteljstvo iz Podgorja. Ne čakajmo, da nam bo kdo drugi prinesel. lepši, bogatejši jutršnji dan. S čutom odgovornosti do dela izvršujemo svoje dolžnosti. Učimo se pri Partiji, prisvajajmo njeno borbenost, doslednost in vztrajnost. Mladina obiskuj kmečke tečaje! Za splošen dvig ljudske izobrazbe, predvsem za izpolnitev osnovnošolskega znanja mladine, kar je posebno važno za'naš okraj, ker je bilo mladine v preseljeni-ških taboriščih za njeno spoznavanje socialističnega gospodarstva, zlasti kmetijstva in zadružništva, je Ljudska mladina Slovenije dala iniciativo za ustanovitev izobraževalnih tečajev po vaseh v Sloveniji. Skupno z ministrstvom prosvete in kmetijstva je Glavni odbor LMS izdelal program za kmetijske tečaje. Tečaji bodo trajali 17 tednov in sicer po tri dni v tednu. Snov bo obsegala naslednje predmete: Kmetijstvo, zadružništvo, zgodovino NOB, ekonomiko FLRJ v prvi petletki, računstvo in slovenščino. V našem okraju se bodo tečaji vršili na vseh šolah, treba je samo zadostne prijave mladine. Posebej je treba omeniti tečaj, ki se bo vršil v Brežicah in sicer za one, ki imajo dovršenih 7. razredov osnovno šole. Ti se bodo v tečaju pripravili za izpit čez 3 razrede nižje srednje šole, na kar bodo lahko sprejeti v učiteljsko šolo. Ni treba posebej poudarjati kako velikanskega pomena in važnosti je učitelj-vzgojitelj na vasi. Saj je bil on tisti, ki je odpiral množicam neznana obzorja in jih vodil na nova pota, seveda zato ni bil nikoli deležen zunanjih oblikovanj, pač pa je ljudstvo nosilo hvaležnost v svojih srcih. Sedaj, ko imamo novo državo s socialistično ureditvijo, pa bo učitelj-vzgojitelj dobil vse priznanje od ljudstva, kakor tudi od ljudske oblasti. Mladina, zavedaj se tega velikega poslanstva in vstopaj v ta poklic. Prijave za tečaj v Brežicah je treba poslati poverjeništvu za prosveto v Krškem. Akcija za pomočhancoskim rudarjem Boj za osnovne delavske pravice bije francoski delavec. Bori se s kapitalističnimi nasilniki za svoje boljše življenje, za zmago delavstva na svetu. Če pogledamo, kako je z akcijo za pomoč francoskim rudarjem pri nas, moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da je vsega nabranega 3.070 din in vse to je daroval klub Narodne milice, kar je vse hvale vredno, ker je situacijo dobro razumel. Nekateri sindikati pa nabranega denarja sploh niso odposlali na pristojno mesto, ker se jim zdi, da ni več aktual- I no. Glavni vzrok slabega odziva pa je sigurno to, da se je akcija vršila kakor mnoge druge akcije prav po birokratsko. S polo v roki — od človeka do človeka z znano besedo »daj«, namesto da bi sindikalna vodstva sklicala člane na sestanek ter jim obrazložila stanje v Franciji, da bi ob tej besedi sleherni naš delavec plamtel v novem odporu do kapitalizma, ne pa, da nekdo sredi dela pozove »daj« in delavec niti dobro ne ve, zakaj. Zato ni akcija dosegla niti političnega niti materialnega, uspeha. Ob vsaki priliki, v vsaki družbi se moramo spomniti francoskih delavcev, ki se bore za nove delavske zmage. »Temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase, po svoji osebnosti, po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah.« Ivan Cankar. Nekaj spominov na Ivana Cankarja Niti en otrok ne sme ostati neobdarovan in prikrajšan veselja pri „Novoletni jelki" Dne 11. decembra je preteklo 30 let, odkar je končal svojo življenjsko pot Ivan Cankar, največji mojster slovenske besede, dosleden demokrat, borec za resnico, za svobodo in boljše življenje vseh ljudi. On je ob Prešernu najpomembnejša osebnost slovenske kulture, rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki. Vsak Slovenec si šteje v veliko čast, če je tega našega velikega mojstra osebno poznal. Prav tako radi poslušamo pripovedovanje tega Slovenca, da iz živih ust čujemo o Ivanu Cankarju. Tudi pri nas v Krškem imamo tov. Vidic Draga, ki je Ivana Cankarja osebno poznal. Na proslavi, ki jo je imel sindikat Okrajnega magazina, je pripovedoval svoje spomine o tem, ki so zbudili veliko zanimanje. Našim bralcem pa je napisal naslednje: »Politični shod v dvorani mestnega doma v Ljubljani. Govornik Ivan Cankar. Kandidiral je za poslanca v dunajski parlament v zagorskem volivnem okraju. Senzacija za Ljubljano. Mestna dvorana polna, največ dijakov-srednješolcev višjih razredov, ki pričakujejo nestrpno nastop Ivana Cankarja. Ivan Cankar dobi besedo od predsednika zborovanja. Absolutna tišina v dvorani. Zravnan, z mirnim pogledom obide svoj avditorij; govori o obstoječih nepri-likah revnega slovenskega ljudstva, kritizira nemar vladajočih za socialne probleme. Nemar slovenskih mogotcev ravno za te probleme, ki pa govorijo in pišejo raje o trenutno manj važnem problemu kakor so enojezični slovenski ulični napisi v Ljubljani in tako se lahko zgodi, da bo Delovni kolektiv osiješke livarne in tovarne poljedelskih strojev je v letošnjem letu dosegel velike uspehe v izdelavi novih poljedelskih strojev. To je uspeh skupnih naporov tehnikov-konstruktorjev, ki so izdelali načrte za stroje, in delavcev, ki so jih izvedli ter tako pripomogli • k mehanizaciji našega kmetijstva. Novi stroji so praktični, njihov mehanizem je preprostejši kakor pri strojih, ki smo jih uvažali iz inozemstva. Novi stroji so boljši zato, ker so prilagojeni zahtevam našega zemljišča in drugim pogojem pri nas. Nove stiskalnice, robkači za koruzo žetveni stroji in sejalnice Osiješka livarna je dobila nalogo, da izdela načrt za nove motorne stiskalnice za seno in slamo. Kolektiv je izdelal načrt pravočasno. To je bilo neposredno pred otvoritvijo zagrebškega velesejma, pa še za velesejem je bilo treba izdelati vsaj vzorec. Od načrta do stroja ni lahka pot, posebno v tako kratkem roku, kakor ga je imela osiješka livarna. In vendar je kolektiv izpolnil nalogo. Ta uspeh je vezan na ime mojstra Pinteriča. Danes tovarna izdeluje že serijsko motorne stiskalnice svoje konstrukcije. Tudi nova ročna stiskalnica za seno in slamo je prav tako plod stvariteljskega dela kolektiva livarne. Kmetje, ki imajo prišel nekoč tujec v deželo, videl povsod naše slovenske napise — samo človeka nikjer. »Pa kje je vendar ta narod, ki govori ta jezik?« Prastari človek z dolgo sivo brado leze iz podrtine in mu odgovori »Pa ta narod j jo že zdavnaj umrl od — lakote...« j Premiera Cankarjevega dela »Za naro-; dov blagor« v Ljublj. gledališču. Spet sen-| zacija za Ljubljano. Igra skrbno priprav-i Ijena po vešči roki češkega režiserja Taborskega. Reprezentančna loža čaka na avtorja. Čas hiti, prvo znamenje odrskega zvonca za pričetek predstave. Cankarja ni. .. Taborski škili skozi luknjico v zastoru na desno stran proti loži. Cankarja ni... Delo Cankarja se igra brez avtorja! In vendar ne... Šušlja se na koncu igre po odru, da je Cankar le prisostvoval premieri; ne v reprezentančni loži, ampak visoko gori pod stropom gledališča, tam kjer sedijo na cementnih sedežih tako imenovani navadni ljudje. Hvaležnost naroda: Ivan Cankar je pravkar umrl. Njegova sobica na Rožniku mora biti še v takem stanju kakor jo je zapustil pri odhodu v bolnico. Rad bi jo videl in rad bi si vtisnil v spomin sliko zadnjega bivališča proletarskega misle-zadnjega bivališča proletarskega misleca. Stopim z ženo v kuhinjo hiše. »Prosim vas lepo, ali bi mogla videti Cankarjevo sobo?« Odrezav odgovor: »Ne vem, kaj imajo naenkrat ljudje s Cankarjem. Njegove dolgove naj bi raje plačali!« Ubogi Cankar! In mi ti nismo dolžni ničesar? - kmetu! I stare ročne stiskalnice za seno in slamo, ker se težko prenašajo. Zato je tehnik-so se često pritoževali, da so nepraktične, konstruktor Adamovič obiskal nekoliko kmetijskih obdelovalnih zadrug in naprednih poljedelcev, jih povpraševal o nedo-statkih starih stiskalnic, izdelanih v inozemstvu, jih ogledoval pri delu in si zapisoval opombe o tem. Tako pridobljene izkušnje so mu mnogo pomagale pri izdelavi načrta za novo ročno stiskalnico, ki se že tudi izdeluje serijsko. Nova ročna stiskalnica je težka 400 kg (stara je tehtala 800 kg), je bolj praktična, se laže prenaša, a možnosti ima iste kakor inozemska ročna stiskalnica. Velik uspeh kolektiva je proizvodnja novih zelo dobrih robkačev za koruzo in žetvenih strojev za ricinus (njihova zmogljivost je za 25 odstotkov večja kakor inozemskih, ki jih rabimo pri nas). Letos so izdelali tudi načrt za našo sejalnico za žito, ki jo bodo izdelali serijsko. (Konec prihodnjič) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII ■IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIII Na meni, na mojih plečih, na plečih de-lavca-proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda — proletarca. _______ Ivan Cankar 11 n 1111111 ■ 11111111111111111 i 11111 ii n 11 n 11 n i n 11! 11111111! 11111 m i il uiFiTi iTTi Ze lanskoletna prireditev novoletne jelke v Ljubljani je vzbujala vso pozornost mladine, kakor tudi odraslih. Otroci so se zbirali v »Partizanski«, »Pravljični dvorani«, drugje zopet okrog umetnikov in partizanov, jih spremljali v pripovedovanju kar se da živo in jim bili neizrečeno hvaležni. Nič sebičnosti ni bilo opaziti med otroci. Vsi so si bili enaki in bili v tej enakosti srečni in zadovoljni. Tako je bilo lani v Ljubljani. Letos mora biti tudi pri nas tako lepo, ne samo tako, temveč še mnogo lepše. Ne sme nam biti žal truda ne žrtev, ki jih bomo vložili za zadovoljstvo naših najmlajših. Obdarovali jih bomo in s primernimi prireditvami razveselili, da bodo čutili, da so otroci ene države, ki skrbi za vse enako. Povsod, kjer so otroci in to je povsod — moramo dati vse od sebe, da bo res veselo. Novoletna jelka mora biti skrb vseh množičnih organizacij. Gotovo so se že v vseh krajih porazgo-v rili o prireditvi novoletne jelke. Na sestankih, kjer ni manjkalo ne naših žen, ne mladine, ne članov Zveze borcev, učiteljev, zastopnikov kulturnih društev, fiz-kulturnikov, tovarn, zadrug itd. so prišli prav gotovo povsod do zaključka; da ne sme niti en otrok ostati neobdarovan in prikrajšan veselja ob novoletni jelki. Glavno skrb bo imel krajevno ljudsko prosvetni svet, ki bo imel ves pregled nad I prireditvami, obdaritvijo in podobnim. ! Kar se programa tiče, ne smemo biti v zadregi. Povsod imamo pevske zbore, ima I mo recitacije, dramatske skupine, parti-! zane, fizkulturnike, lutkovne odre in še j marsikaj podobnega. Skozi vse prireditve j naj se preplete eno: letos bomo zaključili i drugo leto naše petletke, ki se je povsod končala zmagovito. To moramo tudi podčrtati ob vseh prireditvah. Otrokom bomo na preprost način po stričku Mrazu, ki naj bo pri vseh prireditvah osrednja oseba —- pripovedovali, kaj vse so storili naši delavci, novatorji, racionalizatorji, udarniki v tovarnah, rudnikih, podjetjih, da je naše drugo leto tako dobro poteklo. Ker je že mraz stal pred durmi, a nekatere delavske in nameščenske družine še niso imele dovoljne količine drv, je okrajni sindikalni svet v Krškem začel ustanavljati delovne brigade za sečnjo drv. Kako so se sindikati odzvali temu klicu, nam najboljše pokaže naslednja slika: Akcije se je naj lepše udeležil poštni sindikat iz Krškega, ki je prav dobro razumel situacijo in se hitro znašel. Poštarji so šli veselo na delo, zraven pa so si vzeli tovarišico poštarico, ki jim je kuhala, ter so napravili 73 kub. metrov drv in jih zvozili do komunikacije. Delovni kolektiv Pionirja je za svoje gradbene delavce napravil 75 kub. metrov drv. Krajevna mešana stroka sindikata se je udeležila masovne sečnje dvakrat po en dan in trikrat po1 dnevno isto ob nedeljah. Napravila je 60 kub. metrov drv. i Pri marsikaterem zadružnem domu so se • prav posebno izkazali pionirji. Zakaj jih , ne bi pohvalili na primeren način, katere-I ga si zamislijo prireditelji novoieme jelke. Pohvali in graja naj se posamezne primere. Dobro in slabo naj bo prikazano na lep in vzgojen način. Noben izmed otrok ne sme biti užaljen, vsak naj odnese od prireditve obilo lepih poučnih spominov, ki ga bodo spremljali skozi vso leto 1949. Kjer imajo lutkovni oder (Blanca), jim bo prav prišla igrica »Kako je dedek Mraz ozdravil kužka«. Igro se dobi pri izvršnem odboru ljudske prosvete Slovenije. Otrokom je posebno pri srcu ples. Cim več zabave naj bo v vseh točkah, otrokom je treba govoriti po domače, preprosto, da bodo pripovedovanje dojeli tudi najmlajši. Akrobatske točke in »čarovniki« — to je za mlada srca, zato, kjer je le mogoče, ne pozabite na nje. Partizanski kotiček naj bo prav posebno pripravljen. Z dobro voljo boste lahko malim pripravili resnično partizansko življenje. Saj ni kraja pri nas, ki ne bi imel partizana. Ta naj pripoveduje otrokom, kako je bilo takrat, ko se je boril za svojo in njihovo svobodo. Otroci naj čutijo, da je partizan tisti, ki je izgnal okupatorja in kaznoval domačega izdajalca. Ugankarski kotiček bo verjetno najbolj obiskan. Zato se moramo nanj temeljito pripraviti in paziti, da bodo uganke res uganke, in da bo rešitev teh ugank otrokom tudi kaj pametnega povedala. Uganke naj bodo besedno ali pa živo prikazane. Njih rešitev naj bo povezana z narodno osvobodilno borbo, z borci za čim večji kehtarski donos, s pionirskim življenjem in podobno. Od samih prirediteljev novoletne jelke zavisi, v koliko bodo uspeli ugankarski kotički. Uspeh novoletne jelke v posameznih krajih zavisi od tega, v kolikor bodo delale množične organizacije. Delajmo tako, da bo letošnja novoletna jelka v vseh naših krajih izraz naše velike ljubezni do otrok. Naj ne bo niti enega, ki ne bi bil deležen veselja novoletne jelke. Sindikat Celuloze iz Vidma se je udeležil sečnje drv s svojo industrijsko milico, ki je napravila 12 kub. metrov drv. Okrajno gradbeno podjetje je napravilo 74 kub. metrov drv za svoj delovni kolektiv. Delovni kolektiv okrajnega magazina je v petih dnevih napravil 32 kub. metrov drv, kar pa ni nikakor pohvalno, saj so vso akcijo vzeli premalo resno, kar sledi iz tega, da so se pripeljali ob 10. sekat drva. Toda akcija še ni končana in se razvija načrtno naprej, ker še niso bili vsi sindikati na sečnji. Razveseljivo dejstvo pa je to, da so delovni aktivi pravilno razumeli akcijo in se -je v tako lepem številu udeležujejo. Delavci in nameščenci so veseli, da so prišli z združenimi močmi do drv in še to poceni, tako smo vstavili zopet en kamen več v zgradbo socializma. Delavec Delo brigad pri sečnji drv Zgodovinski razvoj vinogradništva v Posavja (Nadaljevanje) V teh stiskah in težavah je nastopil kot j rešiteli našega bednega vinogradnika IVAN j BALON, ki ga imenujemo očeta novega slovenskega vinogradništva. Balon je bil rojen 13. februarja 1862 v Stari vasi na Bizeljskem, po končani srednji šoli je dovršil leta 1886 vinarsko in sadjarsko visoko šolo v Kloster-Neuburgu ter položil leta 1888 na. dunajski univerzi izpit učne sposobnosti za vinarstvo in sadjarstvo na kmetijskih šolah. Daši mu takratna oblast kot Slovencu ni bila naklonjena, je bil vendar le pod silo razmer in po raznih intervencijah imenovan 1. 1893 za stalnega deželnega vinarskega komisarja v Gradcu. Nastopil je tudi daljše študijsko potovanje po Franciji, posvetil vse svoje sposobnosti obnovi slovenskega vinogradništva ter pritegnil k sodelovanju vinarske strokovnjake Franca Goričana, Josipa Zupanca in Antona Puklavca. S svojo poštenostjo, vztrajnostio in pravnim postopkom se mu je posrečilo premagati po predhodnih dogodkih povzročeno nezaupanje ljudstva. Temeljitost in solidnost njegovega strokovnega znanja sta končno zmagali na srečo slovenskega vinarstva, ki se je začelo na novi podlagi naglo razvijati. Ustanovil je prvo trsnico za nove nasade na Bizeljskem, vinogradnikom je izposloval i brezobrestna posojila in 1. 1897 je priredil na Bizeljskem veliko vinsko in sadno razstavo, ki je vzbudila pozornost in zanimanje po vseh vinorodnih predelih takratne Avstrije. Žal ie še istega leta prerano umrl Značilno za Balonovo naprednost in dale-kovidnost je tudi to, da je že takrat mislil na strojno obdelavo, kar dokazuje dejstvo, da ie zasadil vinograd, ki še danes rodi, v razdaliji 1 80 m. vrste od vrste. Po teh dogodkih in vidnih uspehih je zavrelo v naših okr»>ih navdušenje za ameri-kanske nasade. Nikoli poprej niti pozneje niso bili ljudje tako pridni kakor pri re-golaniu in zasajanju novih vinogradov, dasi i so delali večinoma ob kruhu in vodi. V dobrih petih letih je bila obnova skoraj končana in gospodarska kriza za desetletja premagana Napaka ie bila le v tem. da v hlastnem obnavljanju in radi nedovoljnih izkušenj, predvsem za zaradi pomanjkanja cepičev niso mogli naši vinogradniki posvečati dovolj pozornosti izbiri sort še manj pa selekciji. Razen tega pa je bilo zasajenih tudi dosti za vinograde primernih leg. Vinogradniki v ostalih predelih Slovenije, ki so zasajali vinograde kasneje, iso se lahko tem pogreškam izognili ter imajo vsled tega tudi sortno čistejše nasade. Novi vinogradi so obilno rodili, cena vinu se je dvignila skoraj za 100 odstokov, prejšnja skrušenost in ponižnost vinogradnika se je umaknila čvrsti samozavesti, ki je marsikdaj prehajala že v bahavost. V tem času so, tudi dobro zaslužili dobro izvežbani cep-ljači, ki jih je Ivan Balon pošiljal kot inštruktorje v razne vinorodne predele Slovenije in Hrvaške, ravno tako pa tudi razni obrtniki kot sodarji, tesarji in predvsem zidarji ki so prihajali v naše kraje celo iz Fulaniie. Tudi prodaia cepičev in trsnice so dajale takratnemu vinogradniku lep vir dohodkov. blagostanje ljudstva je naglo rastlo, življenjski standard se je v splošnem dvignil, a tudi kulturno ie naš človek napredoval, kajti v stalnem stiku s prihajajočimi tujci in-z lastnimi, sedaj mogočnimi potovanji se mu je širilo obzorje. Lahko rečemo, da je bila v dobrih deset let po obnovi za ob-sotelskega vinogradnika zlata doba v kateri niti malo ni slutil prežeče pošasti v obliki prihajajočih gospodarskih kriz, ki so stalne spremljevalke kapitalističnega gospodarskega sistema. Že v zadniih letih pred prvo svetovno vojno, še bolj pa po njej je naš vinogradnik padal v vedno večjo odvisnost od raznih trgovcev in prekupčevalcev, ki so znali priložnost izkoristiti ter se na račun vinogradnika obogateti. Zaradi tega so zaradi uvoza cenejših vin ter vsled nebrižnosti in nerazumevanja oblasti za vinogradniške potrebe cene vinu vedno padale, produkcijski stroški so pa naraščali, ker je nova trta vsled nastopa novih bolezni zahtevala ved- no skrbnejšo nego. Ker ni šlo vino po primernih cenah v promet, so se začela romanja s pokušnjami od kupca do kupca, ki je seveda izrabljal stisko vinogradnika in tiščal cene v večji meri navzdol, tako da so iste padle od 10 do 12 Din v letu 1923 isto kot v dobi trtne uši t. j. ob obdnem pridelku ni imelo vino nikake cene, ob majhnem pridelku pa ni imel vinogradnik kaj prodati. Kakor prej tako so tudi sedaj uspevali samo posamezniki, ki so z raznimi špekulativnimi mahinacijami znali izkoristiti konjunkturo, delno pa so se cbržali na površju tisti, ki so ob skrajnem odrekanju najosnovnejših življenjskih potreb obdelali svojo zemljo v zgodnjih jutranjih urah, v ostalem času pa ceneno prodajali svojo delovno silo večjim posestnikom. Ker je v teh razmerah postalo vinogradništvo nerentabilno in vinogradnik nikakor ni mogel kriti s svojimi dohodki svojih potreb je z . leta v leto lezel v večje dolgove, ki so j naglo rasli predvsem zaradi tega, ker so za | denar v zavodih v prvih letih prejšnje Jugoslavije zaračunavali 25—30 odstotkov ob-; resti dasi vemo, da je kmetijstvo v predvojni dobi obrestovalo povprečno s 6 odstotki. V vinorodne predele se je zopet naselila revščina in beda, naraščala je prisilna in prostovoljna prodaja zemljišč, za-čelo se je tudi izseljevanje v domače, a še v večji meri v tuje industrijske centre. i (Se nadaljuje) želi OKRAJNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE KRŠKO vsem svojim članom in organizacijam veliko uspeha pri izpoljnjevanju planskih nalog FIZKULTURA O in šport šahu! Šah je bil v našem okraju vedno ena izmed najbolj priljubljenih iger naše mladine in odraslih. Vendar v stari Jugoslaviji se ni mogel razviti, ker protiljudski režimi niso imeli interesa za vzgojo delovnega ljudstva. Razveseljivi so današnji uspehi šahistov na strokovnem in organizacijskem polju, ob vsestranski pomoči in skrbi naše ljudske oblasti in slavne KPJ, ki vzgaja novega socialističnega človeka. Povsod se ustanavljajo šahovska društva, sekcije, aktivi in krožki, ki pridno študirajo, igrajo turnirje, dvoboje. V oktobru so se sestali šahisti okraja v Brežicah, kjer so izvolili svoj Okrajni iniciativni šahovski odbor, ki naj bo ope-rativa na okraj Krško. Naloge OŠO so: izvršiti vse predpriprave za ustanovno skupščino, na kateri bodo izvoljeni naši najboljši v OŠO, organizirati in ustanavljati nova društva, sekcije in aktive po vsem okraju, izvrševati navodila ŠZS, statut ŠZJ, ideološko in strokovno vzgajati šahiste in nove kadre, posredovati sekcijam za nabavo šahovskih garnitur in pomagati izvrševati delovne plane sekcij. Zelo razgiban šah ima ŠS »Razlag« v Brežicah, ki igra mladinske in članske turnirje za določitev 4. kategorije. Za počastitev »Tedna Republike« se je odigral v Brežicah okrajni brzoturnir, katerega zmagovalec je tov. Steger Ljubo iz Brežic. — Na dvoboj Celje-Maribor smo poslali 4 šahiste iz Krškega in Brežic. Na mladinsko prvenstvo za Celjsko okrožje dno 25. do 28. t. m. bomo poslali prvaka, Nujno je organizirati turnirje za okrajno mladinsko in člansko prvenstvo. Novoustanovljeno ŠD Krško naj bo vzgled vsem ostalim krajem in obratom, da zavestno pohite z ustanavljanjem svojih organizacij. V vsakem večjem obratu in kraju (KLO) predvsem s sedeži šol se mora ustanoviti samostojna sekcija ali aktiv. Nujna je pritegnitev žene v šah, kakor tudi pouk pionirjev, ki so naša bodoča generacija. Za organizacijo in sodelovanje so prvi poklicani naši prosvetni referenti in učiteljstvo, tako, da ne bo v 1.1949 kraja ali obrata brez lastne šahovske sekcije. Tovariši šahisti in ljubitelji šaha! Ob vstopu v novo leto 1949 si zadajmo za nalogo in obveznost, organizirati in popularizirati šah v vsem okraju, z razširitvijo mreže, aktivnim in študijskim delom, pritegnitvijo članstva in mladine, žena in pionirjev. Bodimo točni in dosledni pri izvajanju delovnega plana, poročili, ter ideološko in strokovno vzgojo. Vse delo naj se usmeri na tekmovalni sistem, na osnovi česar so nam uspehi zajamčeni. S tem svojim nesebičnim delom bomo še bolj aktivno sodelovali v borbi za izvedbo petletnega plana in tako izpolnjevali naloge in sklepe V. kongresa KPJ z vzgojo zdravih in poštenih socialističnih ljudi, ki so nam jamstvo za srečnejšo bodočnost. 1'llillllll!lllllll!llillllll!ll!lllllll!!M 1 ■llll]|ill]!lilll;ril!illtl!!IIIIIIIHIl!lilllililll!lrl!l |illl!llil!lll!|!||llllllll|llllllll|!|||||||||||!l||||| | ll![|[||i[|||||!||l|;i| | llllll|[1|li|l!||i||[|il| li!Mlllll]llllllli!l!lll!lll|: (postali so najboljši (Nadaljevanje) VII. Z vijoličastih gor se je odluščil večer. Dolinica pod nami je bila zastrta v mlečno, prosojno meglo. Včasih jo je prodrl pasji lajež ali ropotanje voza po cesti. Vse okoli nas je dihalo pokoj. Tudi na naših obrazih je bil pokoj, mir, tišina. Sedli smo okoli ognja, ki ni več gorel visoko. V svitu plamenov so bili podnevi zagoreli obrazi nekam bledi, medli in zopet mehki, vendar če bi pogledal v oči, bi videl, da je v vsakem očesu gorel svetel plamenček. Včasih je počila suhljad. Dišalo Jo prijetno po smoli, kajti žgali smo suho b°rov° dračje. Sem in tja je kdo stegnil od večernega hlada premrzle roke in si jih pogrel nad rdečkasto žerjavico ob robu. Tudi meni je bilo hladno, zato sem se primaknila bliže ognju. Pionirji so se naveličali šal, zato so obmolknili Začela sem pripovedovati o svojih doživljajih v delovnih brigadah. Pravila sem o progi, kako težko smo se privadili delu, kako so SG nam odpirali žulji, kako smo tekmovali ZpSt.avico- kako so nam iztirili vagon-ckr. Pripovedovala sem o vseh tistih svet-lih in lepih uricah, ki sem jih doživela s tovariši v brigadah. Pravila sem o veselju ob pohvalah, ob delovnih zmagah. Za hip sem se sama znašla v Bosni ob tabornem °Snl-u- * ®eb°j sem nejasno videla tovariše iz Niške brigade, ki je tudi delala na našem odseku. Tudi v hroščevski bri-gadi v Sv. Križu je bilo iepo. V tej brigadi so bili zlasti pionirji. Pionirji so me napeto poslušali. Ko sem končala sem se pogovarjala o letošnjih delovnih ’ akcijah, v brigadah v Novi Gorici, na avtostradi’ I v Novem Beogradu. Sklenili smo, da na- I pišemo brigadam v Novo Gorico’ lepo in toplo pismo. Morda bi se še dolgo tako pogovarjala, da nisem slišala nad sabo vzdih »Oh le čemu nisem šel v brigado«; zdrznila sem se, »mar ni pionirjem dobro tu«, me je prešinila misel. Obrnila sem se. Za seboj sem zagledala zamišljen pionirjev obraz. Oči so gledale zvedavo, pionir pa je potihoma povedal: »Veš, tovarišica, bolje bi bilo, da bi tudi jaz delal v Novi Gorici, saj sem dovolj močan, letos bom star dvanajst let.« Pionirji so se razživeli, vsi so začeli zatrjevati, da so že dovolj močni za delo v brigadi. Takrat so me pionirji skoraj ujeli, tako so me presenetili. Nato sem jim razložila, da so še prešibki, ne bi prenesli težkih naporov, ki pa jih z lahkoto prenašajo mladinci. Rekla sem, da tudi naša oblast ne želi, da bi se njihove mlade ude tako nesmotrno izrabljalo, kajti naša država bo rabila zdrave in krepke državljane, zato naj se pionirji krepe po taborenjih. Ker nisem vedela, kaj naj jim še povem, sem umolknila, tudi pionirji so molčali. Strmeli smo samo še v ugašajoči ogenj. Meglica iz đol'ne se je že dvignila. Kot pergament bela cesta se je valila v temi. Na Lokah smo videli v vrsti premikajoče se lučice. Rudarji so odhajali s svetilkami v rov v nočni »šiht«. Na izla-ški cerkvici je že zdavnaj odbilo devet, spati bi že morali. Iz brigade sem vedela, da so taki večeri ob tabornih ognjih nepozabni, zato smo obsedeli. Naslonila sem se na pionirko na ramo. Tudi drugi so se naslanjali. Nad nami je bilo zvezdnato nebo, pod nami pa Izlake. Nazadnje smo se dvignili. Skozi vas smo šli molče. Skozi neko rdeče zastrto okno je padala medla svetloba na cesto. (Se nadaljuj") I______K il I TU R A IN PROSVETA ■ 0 drami in o Mokrodolcih Poleg knjig, prireditev, filmov so tudi odrska dela mamenjena ljudstvu, so sredstvo za njegovo izobrazbo in vzgojo. Če : pogledamo našo slovensko dramatiko in j igranje po naših ljudskih odrih, moramo I omeniti številne probleme, ki so v zvezi z našo dramsko umetnostjo. Največji problem je ravno pomanjkanje dobrih in idejnih dram za naše ljudske odre. S tem pa ni rečeno, da sploh nimamo dobrih in idejnih domačih dram, le da jih mnoge gledališke družine ne znajo izbrati in poiskati. Središče našega dramskega ustvarjanja je vsekakor ljubljansko gledališče, ki se odlikuje od vseh republiških gledališč vprav po tem, da ima na repertoarju največ domačih, slovenskih del. Nedvomno je poleg Cankarja Finžgar največji pisec dram pri Slovencih. Seveda, so tudi drugi ustvarjali dobre, tipično slovenske drame, kjer je središče slovenski človek-kmet. Omenimo samo Jurčičevega Domna ali Desetega brata, Finžgar j evo Verigo, Divjega lovca ali Razvalino življenja. Po ideoloških globinah pa je nedosegljiv Cankar, katerega tridesetletnico smrti smo pravkar obhajali. Torej, za igranje je važen izbor drame. I Pa ne samo to, važno je tudi igranje sa-: mo, scenerija, obleke — sploh vse, kar spada k igranju. Po naših deskah je še : vedno preveč prisiljenosti in patetičnosti ; pri igranju. To se zasledi posebno pri dvogovorih, kjer igralci včasih kar deklamirajo. Ponekod se igralci še trudijo, da bi govorili knjižno, tako kot je zapisano, izgovarjajo »1« tam, kjer bi moral biti dvo-ustnični »1«, ne znajo uporabljati polglasnikov itd. Treba je govoriti sicer pravilno slovenski, a kljub temu preprosto, ljudsko in brez afektiranosti. Kar se pa mimike tiče. je pa potrebno, da se igralci vžive v vlogo. Zato naj režiser premisli, preden razdeli vloge. ! Vsako dramsko delo ima svoj prizvok I časa in okolice, v katerem je nastalo. Seveda, dramatik lahko napiše tudi zgodovinsko dramo, v kateri dogodke pa ni sam doživljal. Tedaj pa se je moral dobro seznaniti s časom in krajem ter običaji, skratka vse pogoje in značilnosti je moral dati drami. Te okolnosti moramo pri igranju upoštevati. Poudarimo jih s scenarij o in oblekami. V grajsko sobano iz 16. stoletja ne bomo rinili pohištvo iz 20. stoletja. Scenarija mora biti v skladu z vsebino igre. Res je, na ljudskih odrih ni mogoče ustvarjati razne bleščeče scenarije, zato pa je treba izbrati kraju in odru primerno delo. Da, tudi kraju. Za mesto drugo, za vas zopet drugo. Raven izobrazbe je na žalost še različna. Na srečo pa naše ljudske igre po večini ne zahtevajo kompliciranih scenacij. S skromnimi sredstvi se da tudi iz starih kulis marsikaj novega narediti. Vedno iste in enolične kulise ubijajo gledalce, igra pa je lahko še tako dobro igrana, bo vendarle izgubila na efektu Tudi naš okraj ima svoje ljudsko gledališče. Svojo sezono je o tvorilo s komedijo — Mokrodolci. Ne bom govorila o delu samem, nakovali bi samo nekaj mnenja o naših igralcih. Naše okrajno ljudsko gledališče je gledalce na splošno zadovoljilo z izborom igre kot tudi z nastopom. Nedvomno zasluži prvo mesto tov. Staut v vlogi narodnega poslanca. Tov. Staut je igral vlogo poslanca pristno in originalno, kar kaže veliko vešče v igranju. Tudi tov. Ljubič v vlogi poslančevega nečaka in tov. Kravsove v vlogi poslančeve žene kažeta precej sigurnosti na odru. Precej igralskega talenta kaže tudi tov. Robinova v vlogi Gizele. Tudi ostali so se dobro odrezali, toda še zasledimo nekoliko prisiljenosti in patetičnosti. Idejnost v »Mokrodolcih« se najbolj pokaže v revolucionarnem nastopu revolucionarnega učitelja Staneta Brinška v zadnjem dejanju. Kot revolucionarni učitelj bi tov. Medved v svoji vlogi ne smel nastopiti tako viharno in veterno, temveč bolj usmerjeno in odločno. Ta revolucionarni izpad bi moral pustiti v publiki najgloblji vtis. Iz vsega tega lahko sklepamo, da bo naše okrajno ljudsko gledališče doseglo še lepe uspehe, če bo šlo po tej poti naprej. V Krškem so ustanoviti Okrafno sindikalno gledališče Pred nekako štirimi meseci se je sestalo v Krškem nekaj ljubiteljev gledališke umetnosti z namenom, da na sedežu okraja v Krškem ustanove Okrajno sindikalno gledališče. Le to naj seznanja široke ljudske mase z lepoto naše slovenske besede, jih kulturno vzgaja, z izvajanjem lažje glasbe pa jih postopoma uvaja v lepoto klasične godbe. Namen gledališča pa naj bi bil tudi pritegnitev vseh nadarjenih mladih ljudi in jim preko njega utreti pot na gledališke deske, to se pravi, ustvarjati nove kadre. Za svojo premiero si je pripravljalni odbor izbral sicer nekoliko preobširno, a vendar prepričljivo komedijo »Mokrodolci«, ki jo je spisal Fran Roš. V njej nam avtor na humoristični način odkriva vse one nezdrave razmere predaprilske Jugoslavije, ki so nujno morale privesti do osvobodilne borbe širokih ljudskih mas in pa do današnje socialistične ureditve. Po njeni uspeli premieri se je zanimanje za gledališko umetnost v našem okraju zelo dvignilo. Zato so starejši igralci sprožili zamisel, da svojo nalogo razširijo in tako združijo pod okriljem tega gledališča vse kulturne prireditve vseh množičnih in sindikalnih organizacij. Vendar nas preseneča dejstvo, kako je moglo to novo, mladostnega zaleta polno društvo prezreti obletnico smrti tako velikega kulturnega delavca kot je baš naš Ivan Cankar. Dne 13. decembra smo v tukajšnjem domu telovadnega društva ustanovili OS-KUD. Velika udeležba je dokazala, da gremo s pomočjo naših požrtvovalnih in u-videvnih ljudskih oblasti pravilno pot k socializaciji, da bo umetnost, ki je bila prej monopol samo gotovih slojev, danes zajela in zainteresirala prav vse delovne ljudi. V delovni odbor so bili izvoljeni zares delovni ljudje, zastopniki oblasti, sindikatov, izvršnega odbora OF in AFŽ. V najkrajšem času pa bo dala ta nova gledališka družina opereto. Zamisel tov. kapelnika in dirigenta krškega orkestra Pfeiferja Joža je našla oduševljen odziv ne samo pri glasbenikih, ampak tudi pri vseh doslej neaktivnih amaterjih odrske umetnosti. Garancija za uspehe je naša uvidevna ljudska oblast in trdna volja vseh sodelujočih, ki bodo dokazali pri operetni premieri, da imamo v Krškem gledališče, ki ne zaostaja za ostalimi večjimi diletantskimi odri. Borimo pa ■ se s težavami, ki so običajne pri vsakem začetku. Manjka nam razen dobre volje vsega. Vendar korakamo pogumno naprej, ker vemo, da bomo z našo dobro voljo in pa s pomočjo glavnega odbora enotnih sindikatov premagali vse težave. KINO KINO SEVNICA 21. in 22. decembra: sovjetski film Capajev 25. in 26. decembra: angleški film Sedma tenčica 29. in 30. decembra: sovjetski film Morski jastreb 1. in 2. januarja 1949: sovjetski film Beli volčjak MESTNI KINO KRŠKO 22. in 23. decembra: sovjetski film Prelepa Vasiljica 25. in 26. decembra: sovjetski film Aleksander Matrosov 29. in 30. decembra: sovjetski film Učenka I. razreda 1. in 2. januarja 1949: jugoslovanski film Parada mladosti OPOZORILO Opozarjamo vse naročnike in KZ, ki sprejemajo naš list po pošti, da nemudoma poravnajo zaostalo naročnino. Obenem opozarjamo vse KLO in odbore OF, ki so sprejemali list, da poravnajo svoje obveze. Uprava »Našega dela« Okrajjni odbor LMŠ Krško žel! vsej mladini mnogo uspeha pri izvajanju nalog v borbi za izgradnjo socializmu! Veliko uspehov pri vzgoji naših yil<3tyilvf uspehov pri (Roditvi socializma. Mnogo uspehov v izvrševanju t. etje Titove petletke in veliko uspehov v kulturno-prosvet nem delu, v izboljšanju delovnih pogojev za dvig standarda naših delovnih množic želi vsem članom borcem za dvig produkcije Zveza sindikatov Slovenije okrajni svet Krško MESTNA PODJETJA BREŽICE Kavarna in okrepčevalnica Del.-nameščenska restavracija Klavnica in mesnica Pekarna in s'aščičarna Krojaška in šiviljska delavnica Vodovod Uprava hiš MLO in NI Pogrebni zavod Javna tehtnica Ekonomija Zaloga pive se bodo v planskem letu 1949 še bolj prizadevala ustreči vsem željam odjemalcev Srečno 1 novo cth leto 9 2e|' vsem vinogradnikom našega okraja in vsem našim odjemalcem Državno trgovsko podjetje BREŽICE (potrošniška zadruga z o. j. BREŽICE Z OBRATI: Poslovalnica Brežice I, garant, preskrba Poslovalnica Brežice II, prosta proda ja Poslovalnica .,Kurivopromet" Poslovalnica „S a d j e - z e 1 e n j a v a:‘ želi srečno -Novo leto 1949 in zagotavlja, da bo dala vse sile od sebe za izvedbo plana, s točnim in solidnim o s kr bou anj e m p otro šnikov, lakor razširjanjem in utrjevanjem zadružništva VSEM ODJEMALCEM ŽELI .JBBBBBBBBt JBBBBBeBBBHBBk ,■■■■?' '1HHSE, nnr uni I5*h- jtamme rmmt srnam*, MMaiiimimm ja&tr.UUM 'HNBliBBBBBk ,*bb5556bbk ntBaannsBicet laser ■■■■ uni ■■■■' ■■■■ lin ■■■■ ■■■* Bsaa es55 co55 ■ege nena naaa ittini ni«B asinB esaa l||| EE USPEHA POLNO NOVO LETO *■■■« ■■■nar 5555 5552 ■555 5555 CKAfl H*"s »JSM BCI■ saga llllllllllllllllflll ms BSaU BBBB Raaa eema sur« v m a krško POSLOVALNICE: KRŠKO I - K ŠKO 10 - BREŽICE 6 - BREŽICE 7 - SENOVO 3 SEVNICA 4 - SEVNICA 9 - DOBOVA 5 - CERKLJE 3 - SV. PETEK U delavcem in namešlem ždimo, mnoga S us pekov i/ tcet^em letu petletke