201
O svečanosti na čast sv. Cirilu in Metodu.
(Na dalje.)
Odbor hrvatskih romarjev v Rim se je unidan do gosp. Kuha ca, velecenjenega izdatelja narodnih jugo-Blavenskih pesem, obrnil z vprašanjem: ali v svoji zbirki muzikalnih starin nima tudi kake hrvatske maše, zložene za moški zbor, ker bi odbor želel, da se 5. dne julija, to je, na praznik onih slovanskih apostolov bere v Rimu sv. maša v hrvatskem jeziku. Na to vprašanje je gosp. Kuhač odgovoril, da sicer ima staro hrvatsko mašo, katero je zložil dalmatinski frančiškan pater Peter Knezovič in Senjski liturgiji od leta 1725. priredil, al ona maša ni popolna in je le za en možki glas zložena. Al pripravljen bi bil, to mašo dopolniti in mesto „BenedictU8" in ,,Agnus Dei" vložiti dve sta-roslovanski pesni. Ena teh dveh je zložena in uglasbena od sv. Cirila okoli leta 860., druga pa je delo sv. Adalberta okoli leta 995. — Odbor je ponudbo g. Kuhača rad sprejel s pogojem, da se pristavi tudi peBen „U slavu sv. Apostola Cirila i Methoda", zložena od Med. Pučiča, vglasbena pa od opata Liszta. Ko sta se odbor in gosp. Kuhač pogodila, je ta takoj mašo izdelal in sicer je pridjal pesni sv. Cirila staroslovenski, pesni sv. Adalberta pa staropoljski tekst. Da bi pa to, Hrvatom toliko dragoceno mašo, tudi drugje lahko peli, dal jo je odbor natisniti in tisek je danes uže končan. Vsak cerkveni zbor in vsako pevsko društvo, katero se zaveže to mašo peti 5. dne julija, dobi par-tituro brezplačno. Obrne naj se v to svrho do g. Andreja Jagatica ali pa g. Kuhača v Zagreb. — To je
jako zanimiva novica vsemu slovanskemu svetu, ki hoče vredno obhajati veliki praznik slovanskih aposteljev.
Biskup Strossmavr in kanonik Rački bivata uže od 16. dne t. m. v Rimu, da priprave oskrbujeta za sprejem slovanskih popotnikov, ki pridejo iz vseh krajev tje, da se osobno poklonijo sv. Očetu Leonu XIII. o velikem prazniku sv. Cirila in Metoda.
Zanesljivo oznanilo o romanji Slovencev v Rim objavlja gosp. dr. Jarc, predsednik ljubljanskega katoliškega društva, v včerajšnjem .,Slovencu", kjer med drugim beremo tole: „Po3ebni železnični vlak, ki vozi samo romarje za Rim in jih ima sprejeti tudi iz slovenskih krajev, pride 27. t. m. (ponedeljek) okoli 4. ure popoludne v Ljubljano, gre le malo pomudivši se dalje v Trst, od kodar se romarji s posebnim paro-brodom odpeljejo v J a k in (Ankono), in 28. t. m. zvečer dospejo v Rim. Potniki se sprejemajo v Mariboru, na Zidanem mostu, v Ljubljani in v Tr tu; na drugih postajah se vlak nikjer ne bo nic ustavljal. Cena je za celi pot od Ljubljane do Rima in nazaj v Ljubljano v III. razredu malo čez 30 gold., v II. razredu 48 gold. Kranjski romarji se torej 27. junija popoludne o pravem času (raji prej kot prepozno) znajdejo na ljubljanskem kolodvoru. Kateri so se oglasili dozdaj pri meni, so uže naznanjeni dotičnemu opravljajočemu odboru na Dunaju, in ta skrbi, kolikor le mogoče, da se bo vstrezalo potnikom glede vožnje, hrane in sprejetja v Rimu, ter se olajšajo vse s potovanjem sklenjene težave in neprijetnosti, zlasti ker večina romarjev ne razumeva laškega jezika. Po-vrnivši se iz Rima bodo obiskali romarji tudi sloveča božja pota v Asisi in Loreti in utegnejo okolo 8. julija sopet doma biti. Kdor bi se še hotel vdeležiti tega tolikanj imenitnega potovanja, ki primeroma le malo stane, naj to prijavi do petka (23. t. m.) gospodu dr. Jarcu ali neposrednje gosp. dr. J. P. Jordanu, Weihburggasse št. 21 na Dunaj. — Druga prilika za Rimsko potovanje je v drušnji s Hrvati čez Reko, od koder parobrod odrine 28. junija zjutraj ob 7. urit ali pa po suhem 22. junija ob 1j23, zjutraj iz Ljubljane čez Gorico in Benetke. Dotične izkaznice (Legitimationskarten) dobivajo se tudi pri gosp. dr. A» Jarcu.
208
O svečanosti na čast sv. Cirilu in Metodu.
(Na dalje.)
Za slavj. popotnike v Rim se je pod predsedstvom kardinala Ledohovskega sestavil poseben odbor, v ka
209
terem so ti-le visoki gospodje: msgr. Cataldi, prefekt papeževih ceremonij; msgr. K ruši č, ravnatelj siavjan-skega sv. Jeronima; o. 0'Callaghan, prior sv. Clemensa; o. Pavlicki, prokurator pri sv. Klavdiji; msgr. Torroni, ravnatelj grškega kolegija, in markese Baviera, ravnatelj „Osservatore Romano". Ta odbor se je spravil v zvezo z vsemi krajnimi odbori slavjanskimi, da se dogovori o dnevu prihoda popotnikov, jim priskrbi stanovanja in dneve vredi tako, da jim bo njihovo bivanje v „večnem mestu" toliko prijetno, kolikor koristno. Ob enem se je lepo okinčala stara cerkev sv. Klemena, v kateri počiva po Cirilu in Metodu v Rim preneseno truplo sv. papeža Klemensa I. in pa truplo kmalu po svojem prihodu v Rim zamrlega sv. Cirila. Odbor je dal napraviti tudi fotografije neke podobe teh svetnikov, katero je izdelal nek poljsk umetnik, in pa medalije za razdelitev med popotnike. Za stroške vsega tega je podaril sveti Oče izdaten znesek, zraven tega pa dovolil tudi se nekaj prostorov za stanovališča revnejšim popotnikom. Po prihodu škofa Strossmav-erja in kanonika Račkija, predsednika odbora zagrebškega, se je odbor vnovič zbral v poljskem kolegiji in je za trdno določil program slovesnosti, ki se imajo vršiti v cerkvi sv. Klemensa. Po tem programu bodo tukaj svečanosti 3 dni trajale, namreč 3., 4. in 5. julija, vsako jutro bode se obhajala pontifikalna maša deloma po slovanskem, deloma po latinskem obredu s homilijami (govori) v raznih slovanskih jezikih. Zvečer bo govor v slovanskem jeziku, zadnji dan pa v laškem z večernico „Te deuin4' in „Tantum ergo". Prihod vseh popotnikov v Rim je določen na večer pred praznikom sv. apostolov Petra in Pavla. Od tega dne naprej se bo rimski odbor s provincijalnimi predstojniki združil in premenil v glavni (centralni) odbor in se preselil v palačo Alfieri, kjer je kardinal Bor-r orne o, blagodušni protektor popotnikov, ponudil svoje krasne dvorane na razpolaganje. On bo napravil popotnikom na čast tudi dva „zabavna večera", pri katerih bo drušvo katoliških miadenčev predavalo tudi glasbene skladbe. Da pokaže sv. oče Leon XIII. svojo očetovsko ljubezen do slovanskih narodov tako, kakor zgodovina tega ne pomni, je tudi milostljivo dovolil, da po avdijenci (sprejetji) romarjev se v vatikanskih dvoranah napravi velika akademija, pri kateri se bodo deklamovala dela slavnih slovanskih pesnikov v pričo sv. Očeta in pa častitke sv. Cirilu in Metodu, — se ve da tudi brez zahvalnic sv. očetu Leonu XIII. ne bode ta velikanska slovanska „beseda".
„Obzor" poroča, da je uže 22. t. m. veliko bosni-ških popotnikov prišlo v Zagreb, ki so potovali v Rim k Cirilovi in Metodovi svečanosti. Največ med njimi je bilo Frančiškanov, vendar pa tudi veliko meščanov, kmetov in tudi dve ženski. Bošnjaki potujejo vsi v svoji narodni noši.
Zagrebški izvršujoči odbor je dal natisniti hrvatsko mašo o. P. Kneževiča, katero je za tisk priredil g. Fr. Kuhač. Kdor se zaveže, da bo ali celo mašo ali pa kak posamezni njen del na dan praznika sv. Cirila in Metoda dal v cerkvi pet, utegne partituro dobiti brezplačno pri gosp. Kuhaču ali pa pri vredništvu „Katoličkega Lista" v Zagrebu.