številka 4 četrtek, 1. februarja 2001 220 SIT
^^ Foto: vos
Minister za okoije in prostor Janez Kopač:
Spoštovane bralke in bralci!
Ndslednja številka bo izšla že v sredo, 7. februarja.
Uredništvo
"Ministrstvo za okoije m prostor ima zelo jasno staiisie, da na neposrednem urbanem oko-iju kmetijska zemijišča prve kategorije ne smejo ovirati prostorskega zaokroževanja. "
Stran
Prvi koncert • po trnovi poti do zvezd
Prvi primeri gripe na Ceiiskem
v niikrohiološkem Uhoratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo C«tje so pri štirih bolnikih Ufiotovili oku>l)o i virusom ^ripe Hpii A. Bolniki so imeli tipične klinične /nak« i^rlpe: hude bolečine v mišičnih in sklepih, i*luvc>bol, nahod, bolečine pri po/iranju in povišano temperaturo 40 stopii\j Cef7.ya, ki je trajala od 3 da -1 dni» '*VsIu?bi /«epidemiologijo siccr bckyimo porast obolelih s prt^hladinimi obolenji, vendar o epidemiji zaenkrat îUî ne moremo govorili. Nedvomno pa jo ludi na fVIjskcm /Mci krožili virus gripe. Píídobnc informa* cije dobivamo z več obmi^Čij Evrope in obstaja mivžnosl, da se oboles'anje razširi v
epidemijo," pravi mati, Alenka Ska/a. dn med., spccialisika epidemiologije.
V sporočilu za javnost so zapisali, daje za omejevanje Širjenja preWadnih obolenj pri-porcjcajo intenzivno prezračevanje prostorov, v katerih se ljudje zadržujejo, umivanje rok, uporabo papirnatih robčkov za enkratno uporabo za brisanje nosu. skrb za dobro le lesno pripravljenost 1er uživanje sadja in zelenjavo.
Bolnikom svetujejo počitek, lajšanje bolečin 1er pitje velikih količin toplih napitkov.
■ mkp
"Divje" ideje premikajo svet, zakaj ne bi občine? stran 0
Cesta Šoštanj - Črna spet aktualna	stran ^
Tudi gospodinje na spletu ?
Ob pr^iisiavUvi Ircb sadohniht obetavnih projeklou, iii jih ue bi bilo f/rez hi' Irc^a nalfrcdka mlernet lehtto-logij, >iJio v peiek v mali tiv<ir(int Hotela Paiia kar nekajh-at slišali, d<i se pri-frravljauci tnulijo, ih bi bili lahiio razumljivi in uporab-nikmii prijazni. Vs? to zalo, iia nt bi bih doslopni le listim, ki i''sak<idneuno uporabljajo nied-mrežje in ki si zit^ljenja brez inlemcta in ['.-pošttí sploh ne znajo veí prnUlavljati. Da bo njihoi/cilj dosezi, k'> bcMÍo njihove sU^riii/e uporabljale ludi gftspodinje^} Je ze tako, da je nastopil čas useživljcfij-skega učeiija, ko nikomur f«' ne bo dano, da se ne bi nenehno izobrazeval m učil. Sicer ga ho povozil Čas. Vseeno pa si težko predslavlfanu kako bom, recimo, (fripraut-la svoja mamo, da bo informai jo o ktd-turnih dogodkih u ohčini ali najbolj ugul-nem letovanji* v kakšnetn od sloi'enskih zdrai/iliŠč poiskala s pomoč/o intern et a. Pa četudi bo i/eknjski župan Srečko Meh hitro izf>olnil obljulxj m prav vsakemu velenjskemu )šiosf/<jdinjslvu poklonil zastonj internet naslov. Če nebo dovol/ h lier, ^a bo bojda inehitela država, je nbÍjubú nii-
Tako mi siim
nister Pavle Gantar, ki bo z novim minis-írstv<mi za infomujcijsko družbo pO' skušala poskrbeli predvsem za Čim cenejši dttslop do interne-ta m ludi zjužanje stn>škov uporabe. Tako obljubljajo. Tef^a se bo zagotovKf razveselil vsak, kj internet uporab-I/a in /c bolj ti sli, ki imajo najstnike, ki bi ga z veseljem več. A kaJ^h'i položntca Telekoma vsak mesec znova preveč udari ffo žapu. Pa čeprav na/stniku priv<išč^ klepete s (tri-jatelji po vsem svetu ali brska/ije po naj^ novejSih trač novicah iz sveta shoiv busi-nessa. Tudi na šolah, k/er so $i v preteklosti uredili računalnike učilnice, so te iV vedno premalo dostopne tistim, ki morda doma še vedno nima/o teh s^xlo' bnih tehnologij. Ker je računalnikov na Šolah {rremalof! Prepričana sem, da lakih mladostnikov ni malo. /ato bo bolj f)o-membno. da politiki naredijo čim veČ za odpravljanje razhk v znanju in možnostih za uporabo mlernet a, sploh pri mladih. V osnovnih in sreilnjih šolah. In šele potem dot na. Bomo pa obljubljenih zaslon j in-lernet naslovov tudi veselt, a neï
■ Bojsrta Špe^^l
2140655455072
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
'«»-^ČAS 1. februarja 2001
" ONOVitEC e
Boj proti odvisnostim tudi stane
ŠOŠTANJ - V občini Šoštanj, kjer se problema odvisnosti od drog in posledic, kijih to prinaša, dobro zavedajo, bodo letos za izvajanje preventivnega programa namenili 400.000 tolarjev, kar je 100.000 tolarjev več kot lani. Sredstva namenjajo lokalni akcijski skupini za boj proti odvisnostim, LAS-u. Letos bodo posebno pozornost namenili sistematičnemu skupinskemu delu z otroki in njihovimi starši.
■	mkp
Drugo srečanje s starši
ŠALEK - Na osnovni šoli Šalek, ki se je edina od šol v mestni občini Velenje prijavila na razpis za drugi krog poskusnega uvajanja devetletnega programa, nadaljujejo aktivnosti za izpolnitev pogojev. Prva dva dni prihodnjega tedna bodo namreč pripravili drugo srečanje s starši učencev prvega razreda devetletke.
Starši učencev podružnične šole Paka bodo potrebne informacije slišali na srečanju v ponedeljek, 5. februarja v prostorih tamkajšnje šole, starši učencev matične šoJe pa dan kasneje, v torek, 6. februarja. Srečanje bodo obakrat začeli ob 17. uri.
Kot je povedala ravnateljica šole Šalek Irena Sivka, so na tokratno povabili tudi otroke. Zanje bodo pripravili ustvaijalne delavnice, v katerih bodo lahko ti pobliže spoznali življenje in delo na šoli.
mtp
Praznični februar OS KDK
ŠOŠTANJ - Na domiseln način, s prikazom vseh februarskih praznikov, bodo učenci osnovne šole Karla Destov-nika-Kajuha Šoštanj, v ponedeljek, 5. februaija, ob 16. ure dalje, v kulturnem domu, izvedli prireditev z naslovom Praznični februar.
V februarju se skrivajo svečnica, slovenski kulturni praznik - Prešernov dan, valentinovo, obletnica Kajuho-ve smrti, pust... Nenavadni februarski dnevi, ugotavljajo na tej Šoli. Zaznamujejo jih svetloba, umetnost, ljubezen, radost in kanček žalosti.
■	mkp
"Mravijalcu" letos štiri miiijone
ŠOŠTANJ - Za prenovo Trga bratov Mravljakov v Šoštanju, ki ga v mestu načrtujejo že vrsto let, občinski proračun letos namenja le 4 milijone tolaijev. Sredstva bodo porabili za začetek projekta. Pravijo, da se sicer zavedajo, da je toliko denarja v primerjavi s tistim, kar potrebujejo za celostno ureditev trga premajhna. Bodo pa, kot načrtujejo, postopoma, v več letih, tudi ta projekt spravili pod streho.
■	mkp

h
SVETOVALNO IZOBRAŽEVALNI CENTER Škalska 7, SLOVENSKE KONJICE tel.: 75718 16, fax: 575-52 23
Vpisuje v študijskem letu 2001/2002
STUDU NA DAUAVO
na VISOKI POSLOVNI ŠOLI EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA.
Rok prijave do 5. marca 2001.
Informacije: SIC Slovenske Konjice 03 757 18 16, Laško 03 73412 80
Minister za ot<olje in prostor Janez Kopač na delovnem obisku v Velenju
Kmetijska zemljišča ne smejo ovirati urbanega zaokroževanja
VELENJE, 24. januaija - Na delovnem obisku v premo-l^ovniku in Esotechu je bil minister za okolje in prostor Janez Kopač, ki seje sestal tudi z vodstvom mestne občine Velenje.
V	premogovniku se je z vodstvom pogovarjal o energetskih problemih, saj naj bi to področje prešlo pod okrilje ministrstva za okolje in prostor. Govorili so predvsem o nalogah, kijih mora udejanjiti vlada v času priprav na liberalizacijo energetskega trga znotraj Slovenije še v letos. Težav je veliko še zlasti, ker od 33 podzakonskih aktov, ki bodo opredeljevali to področje, kar 29 še ni sprejetih. Minister je poudaril, da na tem področju v preteklem pol leta ni bilo nič narejeno. Še zahtevnejše so priprave na leto 2003, ko se bo slovenski energetski trg odprl tudi do tujine.
Direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin je ministru predstavil podjetje, njegove strateške cilje in poslovanje. Opozori! je na probleme, ki jih energetiki povzroča resorska neopredeljenost, saj v vladi nimajo sogovornika. Odmika se tudi rok, ki gaje energetski zakon postavil za odprtje notranjega trga z električno energijo. Dr. Žerdin je tudi opozoril, da sta energetika ter področje okolja in prostora, glede na naravo dejavnosti močno konfliktni in da v Evropi takšna združitev ni običajna.
V	Esotechu je direktorica Zofija Mazej Kukovič ministru predstavila uresničene ekološke in energetske projekte, še posebej razžveplal-no napravo Mežica, kemično pripravo vode v elektrarni
Brestanica ter razvojne ekološke projekte toplotnih obdelav odpadkov in komunalnih čistilnih naprav. Povsem neposredno pa so mu prikazali tudi informacijsko tehnologijo z uspešno izvedeno videokonferenco med Dunajem in Velenjem. Minister se je sestal tudi z vodstvom mestne občine Velenje, kjer so ga opozorili na mnoge težave, ki jih imajo na področju prostorskega načrtovanja zaradi nedorečene zakonodaje. Župan Srečko Meh je še zlasti izpostavil zaplete, ki nastajajo na področju razreševanja problematike odlaganja odpadkov. Sto osem občin severovzhodne Slovenije je zato pristopilo k skupnemu projektu zažigalni-ce, ki naj bi jo uredili v Kidričevem, ki pa je zdaj zaradi nasprotovanja tamkajšnjih krajanov vse bolj nejasen. Meh pričakuje odločno strategijo vlade na tem področju, žal pa minister do teh vprašanj še nima jasnih stališč. Predstojnik urada za okolje in prostor Marko Vučina je Kopaču predstavil cel kup problemov, ki jih imajo na področju prostorskega načrtovanja zaradi nedorečene zakonodaje in zapletenih postopkov pridobivanja potrebnih soglasij. Kopač je obljubil, da bo vzpostavil posebno resorsko komisijo, na kateri se bodo zbirali predstavniki vseh pristojnih teles za dajanje soglasij. Zdaj seje namreč dogajalo, da so
potovali dokumenti od enega do drugega. Opozoril gaje tudi na to, da bi morala geodetska služba čim prej uporabljati digitalni katastrski načrt, ki je za mestno občino Velenje že narejen, daje treba poenostaviti postopke za umeščanja nujno potrebnih komunalnih naprav (včasih so se ta vprašanja razreševala z razlastitvami), popoln kaos pa vlada v Sloveniji tudi na področju preprečevanja
vna vprašanja pa še vedno urejajo na enoti državne uprave v Žalcu. Tkm pridobivajo tudi soglasja za posege v prostor.
Govorili so tudi o ohromitvi gradnje na velenjskem področju, kjer trenutno ni niti ene gradbene parcele za individualno gradnjo, nadaljnje prostorsko načrtovanje pa stoji, ker čakajo na soglasje kmetijskega ministrstva, ki mora soglašati s posegi na
Med pogovorom z občinskim vodstvom
črnih gradenj, saj jih po trenutno veljavni zakonodaji ni mogoče legalizirati. Samo v mestni občini Velenje jih je po tako imenovanem Jaz-binškovem zakonu "nastalo" 380.
Tone Brodnik z urada za javne gospodarske službe je opozoril na problematiko določanja funkcionalnih zemljišč. Zakonodaja je tu namreč nedorečena, pojasnila, ki so jih teijali od ustreznih državnih organov, pa nejasna in nasprotujoča. Kopač je obljubil, da bo zaplete razrešil, prav tako pa je pomoč ponudil tudi pri razreševanju statusa krajevne skupnosti Vinska Gora, ki sodi v mestno občino Velenje, upra-
kmetijskih zemljiščih. To še posebej velja za načrtovano stanovanjsko gradnjo v sadovnjaku nad rdečo dvorano. Janez Kopač je prižgal iskrico upanja, ko je dejal: "Ministrstvo za okolje in prostor ima zelo jasno stališče, da na neposrednem urbanem okolju kmetijska zemljišča prve kategorije ne smejo ovirati prostorskega zaokroževanja. S takšnim stališčem, ki nasprotuje mnenju ministrstva za kmetijstvo, smo uspeli ob sprejemanju soglasja k prostorskemu planu mesta Maribor decembra lani in prepričan sem, da bomo to storili tudi v primeru Velenja."
■ Mira Zakošek
Soštanjski proračun, v nJem bo 830 milijonov tolarjev, sprejet
Novih naložb - razen šole - ne bo
ŠOŠTANJ, 29. januarja -Namesto Petra Rezmana, svetnika Zelenih, kije odstopil kot član sveta, bo v njem odslej sedel Vojko Kmeža. V času lokalnih volitev je kandidiral na listi Zelenih, potem pa pristopil k socialdemokratom.
Šoštanj ima od ponedeljka tudi proračun za letos. Ne razlikuje se bistveno od tistega, kar je predvidel že osnutek, pa čepravje bilo nanj kar precej pripomb. Nekatere izrečene že na seji, ob obravnavi osnutka, druge kasneje v
pisni obliki. V občinski blagajni se bo letos nabralo 830 milijonov tolaijev, kar je dobrih 14 odstotkov manj kot lani. V Šoštanju letos ne bo nobene večje nove naložbe, razen začetka gradnje nove šole, za kar je proračun rezerviral 66,5 milijona tolarjev. là sredstva bodo namenili za pridobitev projektne dokumentacije, odkup zemljišča, prvo fazo komunalne ureditve ter za nadzor in vodenje investicije. Drugega novega in večjega, ne bo.
Za približno 6 odstotkov
Vojko Krneža (SDS) Je v svetu zamenjal Petra Rezmana (Zeleni).
višja je poprečna gradbena cena stanovanjske površine in za prav toliko višji so tudi stroški komunalnega urejanja zemljišč v letu 2001. Kot primer: poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine znaša dobrih 127 tisoč tolarjev. Cene ne presegajo poprečnih gradbenih cen in stroškov komunalnega urejanja v drugih občinah, tistih, s katerimi se lahko v Šoštanju primeijajo.
(Dalje na 3. strani)
rnT^^l^n kaš čan izdaja: Casopisna-založniška in RTV ■ÉMÍLLJ družba, d.o.D. Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 220 SIT, mesečna naročnina 830 SIT, trimesečna naročnina 2.420 SIT, polletna naročnina 4.700 SIT, letna naročnina 8.800 Siï.
Uredništvo: Boris Zakošek {direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Miiena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tetinični urednik), Damir Šmíd (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja
propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a. p, p, 202. teleton (03) 89817 50, telefax (03) 897 46 43.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: Delo, d.d. .Tiskarsko središče, Ljubljana, Dunajska 5.
Nenaročenih fotogralij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o ODV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
1. februarja 2001
DOGODKI
Predstavitev treh za mesto pomembnih pra/efifov
Velenje obljublja meščanom zastonj internet naslove
VELENJE. 26. februarja-V muli dvorani Hotdu l^ika j« MO Velenje pripravila preti sta vi lev treh projektov, povezanih s sodobnimi rac u milnih ki m i tehnologijami, kijih narekuje čas. Največji, imenovan ^*raČuna-I nisko podprl projekt povezave turističnih informa* cg ski h sistemov*'je nacional* nef^ pomena, saj bo me<l seboj p4»veAal 16 (^Kin na meji 7 Avstrijo in poskri)el celovito informiranje gostov odo* ^ajai^ju v teh občinah. Druga dva sta bolj '^velenjska". Predstavili so namreč tudi nove zasnove internet splet* nega sistema predstavitve občin na v/orcu velenjske občine in delo pn>jektne skupine velenjskih podjetnikov« ki so svoj pn>jekt delovno po-imenovjili ''Velenje E-mesto*\
Prvi predstavljen p roje ki je priCcl naslajali prav na pobudo velenjske občine in tukajšnjega turistično inlorma-cijskcga centra (TIC-),vveliki meri pa ga financira Phare. Kol smo izvedeli, se za računalniški program» ki je nastal v okviru projekta, že zanimajo večja slovenska turistična mcsia, zato bo k pilotnega nastal nacionalni. V naslednjih tednih bodo dcIavci TlC-ov sodelujočih (^bčin de-leî^.ni podrobnega Izobraževanja, saj bo, ko bo projekt zaživel v praksi, zahteval stalno vzdrJ^evanje in dnevno sveže informacije, ki jih bodo, računajo pripravljavci, spridom uporabljali tako lurisli kot domačini.
Direktor podjetja M'taj Janez Temlin je številnim županom in predstavnikom slovenskih občin ter lurLsiičnih organizacij, ki so poleg gospodarstvenikov in ministra za informacijsko družbo dr. Pavleta Gantarja sodelovali na predstavitvi, podrobno predstavil novo zasnovo internet spleincga sistema, ki
Mala dvorana Hoteta Paka je bita dobro zasedena, na predstavitev treh sodobnih projektov pa je prišel tudi dr. Pavie Gantar, minister novega ministrstva za informacijsko dnižbo. Prav s pomočjo tega ministrstva naj bi bil internet Slovencem kmalu še dostopnejši in cenejši.
so ga razvijali skupaj z MC) Velenje- Tudi ta projekt je piloten in naj bi bil kasneje uporaben tudi za druge občine. Cilj je najti Čim boljSo pol, da povežejo občino z vsemi jav-nosi mi. predvsem pa z gospodinjstvi. In to na čim lažje ra-zumljivin dostopen način. Ob tem jelemlin omenil, daje ž-upan Srečko Meh med nastajanjem projekta omenil, da bo Velenje prvo mesto v drŽavi, ki bo svojim občanom podelilo elektronske niuslove. "Če bi se to zgodilo, bi bila komunikacija med občino in meSčani res prava,'* je zaključil. Županje v nadaljevanju povedal, da je trdno odločen, da se bo to res zgodilo. Aje,žaL treba urediti veČ tehničnih stvari, kot je pričakoval, zato še ni mogel povedati. kdaj naj bi se to zgodilo. Minister Gantar mu je priporočal, da pohiti, .sicer ga bo prehitela država! Obetavne oliljubeî
'Irciji projekt **Velenje E-mesto" nam je predstavil Peter Krepe I podjetja Oore-nje. Pri predstavitvi so bili
prisotni tudi predstavniki drugih velenjskih podjetij, ki v obetavnem projektu .sodeluje-jo: Esolech, Premogovnik, Era, PIA, Smarteom ... Namen njihovega združevanja je obvladovanje internet tehnologij, uporaba novih virov
in izpiîpolnjevanje /nanja ter vzpodbujanje dela in kreativnega razmišljanja. Del projekta zajema tudi izobraževanje na daljavo.
■ Bojana Špegei
REKLI so...
.Innez .Sir^e, predse<lnik nacionalnega tunstlčne« ga zdruk'nja o projektu računalniške pove/^ve turi* stičnih informacijskih sistemov: "Projekt je na eni strani pilotni, ker obravnava omejen krog občin, od katerih so ene bolj druge manj razvite. Osnovni smisel projekta je pripraviti res kvalitetno, sistematično, urejeno in organizirano evidentiranje turističnih podatkov, kijih primerno programsko obdelamo 7 bazami in oblikujemo za predstavi lev pre ko inicmeta in drugih možnil^ medijev tako, da bo to koristilo samemu turizmu v teh občinah, kot tudi informiranju turistov in potnikov. Ti se bodo tako lažje odloČili med množico dogodkov, gostilnami, hoteli in znamenitastmi za tiste, ki jim bodo najbolj všeč. Projekt mora bili končan do ktmca marca. Najtežji del je za nami. Pripravili smo kvaliletnosistemaiično zajemanje podatkov, kar je vedno največji problem, zavedamo se. da bo usposabljanje ljudi za dek) v turističnih centrih zelo obsežno in dolgotrajno. Računani, da bomo morali po tem, ko bo projekt že deloval, določene stvari še dcjpolniti."
(Nadaljevanje z druge strani)
Sprejeli so tudi odlok o organizaciji in delovnem po-drtičju občinske uprave, ki so ga v občini sicer Že sprejeli leta 1995, vendar se je vmes zgodilo t udi nekaj sprememb zakona o lokalni samoupravi in je bilo treba odlok spremeniti že zaradi tega. Po njem - to le kot zanimivost -v Šoštanju ne bodo imeli redarske službe, kar utemclju-jejos tem, da imajo tako malo parkirnih mest, da lahko red nad njimi zagi^lavljajo tudi preko komunalnega nadzora in občinske inšpekcije.
Po okvirnem programu dela sveta za letcxsbo naslednja seja, k(3l načrtujejo, v marcu.
■ Milena Krstić • Planine
Accord letnik 2000
Vrhunski
do 360.000 Sir
ceneje!
POSLOVNI
Transakcijski račun
s prenosom vâSegâ računs vam poleg vodenja poslovnega račtjna, v banki nudimo še:
•	polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja
-	klasični limit na poslovnem računu
•	depozit na poslovnem računu
•	opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje
•	izdaja poslovnih čekov
-	premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko.
îéimo vam veliko uspehov pri poslovanju.

/O 1 banka Velenje
Bankê V6lenje d.d.. Velenje.
b^nine skupino Nove QubIJanske banke
UPI Ljudska univerza vpisuje v spomladanski semester
Množica tečajev in delavnic
ŽALEC-Na UPI Ljudski univerxi Žalec vpisujejo v tečaje in seminsirje. ki bodo potekali .spomladi» Raz« pisali »o jih Veliko, od jezikovnih du splo.^nih. Jezikovno izobrai^evanje, opažajo ludi pri njih, je v vzponu in lo na najni/iiOnejSih stopnjah in v najrazličnejših jezikih (ra7pisujcjo angleščino, nemščino, italijanščino, Iran-eoSčino, Španščino), za odrasle in cHroke, znotraj tega pa nudijo speciliéna znanja -poslovni jezik, pogovorni jezik... Izvajajo tudi individualni pouk po potrebi in želji naročnika.
Na področju tečajev^ seminarjev in delavnic ponudbo spreminjajo in dograjujejo. Programe, ki niso veČ aktualni, nadomeščajo z novimi, s takimi, po katerih je povpraševanje. Za nekatere, v pomladanskem semestru ra/pLsane oblike, je bilo že v prvih dneh veliko zanimanja, denimo za tečaj voditelja čolnov, vodenja pc^slovnih knjig, retoriko, avtogeni trening in delavniee s podrt>čja ustvarjanja.
Istočasno se že pripravljajo na novo izobraževalno leto. "Na visokošolski programih načrtujemo tri novosti, ponovno bomo razpisali vi.sokošolski študij predšolske vzgoje, Študij razrednega pouka v 3. letnik in kmetijsko fakulteto, smer poljedelstvo - vrtnarstvo. Poleg v.seh ostalih programov-organizacije dela in visoke upravne Šole, bomo tako dovolj dobro dogradili paleto na^ ponudbe," je povedal direktor Andrej Sotošek.
■ Milena Hrstič • Planine
Popravek
4.0.0.
CeliskA C. 45, Slovenj Qradec. tel.: 02/8812 500 Hr«kstovec 24. Velenje, tel.: 03/^$4 712
S posluhom za člováka
V prejšnji Številki Nalega časa smo objavili imena vseh, ki so sodelovali v dobrodelni akciji za Miha in Diandro, ki bolehata za cerebralno paralizo. Njuna mama nam je po objavi članka sporočila, da je med največjimi sponzorji pomotoma spregledala prispevek velenjskega podjetje Blues, torej družino Angeli, ki je prispevala kar 350 tisoč SIT, za kar se jim opravičuje.
■ Uredništvo
v SREDISCU POZORNOSTI
""^ČAS 1. februarja 2001
Kakšne možnosti in k/e ima občina Sostanj v svojem razvoju na dolgi rok?
'^Divje^' ideje premikajo svet, zakaj ne bi občine?
"Prav je, da ljudje, ki smo šli čez štirideseta leta priznamo, da gre naša krivulja počasi navzdol, čeprav se dobro počutimo inje naša učinkovitost še velika. Ne more pa biti gibalo razvoja. S tistimi, ki so stari petindvajset let, se ne moremo primerjati v ničemer, še najmanj po revolucionarnosti idej. V Ši>šta-nju pa potrebujemo prav to - revolucionarne ideje. Starejši smo mladim lahko v pomoč toliko, da Jih umirimo, da rečemo, to Je pa malo predivje. Ampak, prav divje ideje potrebujemo, da se izkupljemo iz težke situacije, v katero je občina Šoštanj zašla".
'Ibjc cmiod misli,s kalcrimi sije mag. Cvetka Tinauer, dircklorica podjclja Perspektiva d.o.o., pomagala,, daje ponazorila listo, kar bi hilo, po njenem, za iibčino ŠoSiaiij v prihodnje najbolje. V tem podjetju so izdelali osnutek dolgoročne razvojne strategije občine, ki bo doživel še široko javno razpravo, potem pa, ko bo sprejel, postal za Šoštanj nekaj svetega.
Pa vendar se vrti...
Občina Šoštanj je v zadnjem obdobju naredila dva izjemno pomembna in daljnosežna koraka-prvi je sprejet in potrjen dolgoročni prostorski plan občine, ki jc iz pridobivalne-ga prostora premogovnika izvzel preecjšen del občine in ji omogočil novogradnje; drugi pa i/delava dolgoročne strategije razvoja. Izdelavo strategije razvoja je občina zaupala Savinjsko-Šaleški razvojni agenciji Mozirje, la pa s soglasjem župna občine Šošlanj podjetju Perspektiva. Kaže, da se je Milan Ko-pušar dobro odločil, predvsem pa, se zaveda, da potrebuje dokumenl, ki ga bo usmerjal. Zalo je prvi izvod, res še v osnutku, pripadel njemu. Cire pa za nebij, s čimer občina Šoštanj doslej še ni razpolagala.
Kako Je strategija nastajala?
Za.siav!jenaje ptxljeiniško. Pri izdelavi so sodelovali vsi tisti, ki jih zadeva, ne glede na lo, ali živijo in delujejo v Šoštiuiju. Lahko, da tudi kje drugje, pa se učinki njihovega delovanja poznajo lokalni skupnosti. Opravili so pogovore s preko .'iO .subjekti - nc ljudmi - ampak institucijami. Vključili so republiško direkcijo za ceste, slovenske železnice..., skratka vse, ki s svojim delovanjem puščajo posledice v Šoštanju, bodisi pozitivne, bodisi negativne; vse institucije, ki so skupne v regiji, med občinami, na ravni Šaleške doline. Teh je veliko zlasti v Velenju. Vsi li so s s"vojimi razmišljanji, podatki, lastnimi stialegijami pomagali načrUwali šoštanjski Jutri.
Sledi široica razprava
"želimo si, da bo strategija naša skupna skrb in lasi vseh, ki bivamo in vplivamo na oblikovanje Šošlanja. Da nc bo mrlva črka na papirju, ampak naša skupna rik)zofija. Osnutek bo deležen široke javne razprave, v kaierem bi ga Se dogradili, ga polem oblikovali v končno podobo, vezali in razdelili v dovolj velikem številu izvodov vsem, ki so povezani s lem področjem", pravi mag. Tinauerjeva.
Kje Je občina danes?
Analize lega pomembnega dela se je strategija lolila zelo natančno. Obdelala jc vsa področja od gospodarskega položaja ( podrobno posegmenlih, od kmetijstva, industrije, gozdarstva, bančništva, turizma, trgovine ...) so demi)grafskih podatkov, vzgoje, šolstva, zdravstva, socialnega skrbslva, kulture, transporta, komunikacij, okolja, sodelovanja s sosednjimi občinami.
V.-iako lo poglavje so posebej ovrednotili in analizirali v obliki analize, s katero so sleherni položiij, v kaierem se občina nahaja, oceni-
li z več zornih kolov - kje so prednosti, kje slabosti in ocenili priložnosti, ki hi jih občina lahko izkoristila v prihodnje. Niso pa pozabili tudi tia oceno nevarnosti, ki ji pretijo od zunaj, iz okolja.
Mag. Cvetka Tinauer: "Veliko Je takih, ki v šoli niso bile zvezde, danes pa so odlični podjetniki. "
Kaico so se primerjali?
Najbolj pogosto so se primerjali z občinami znotraj Savinjske slalislične regije v kateri jc 32 občin. V geogralskem delu so vključili ludi primerjavo s Črno na Koro.škem, ki ni v Savinjski regiji, v nadaljevanju pa sojo izpuščali. Ko so se lotili "ptjdrobnosli", so se znotraj Savinjske regije primerjali z občinami Velenje, Šmartno ob Paki in Mozirje.
Železna cesta
"Prijetno smo bili, denimo, presenečeni, ko smo z republiške direkcije za ee.sle dobili podatke, da imajo namen dokončali cesto Šentvid - Zavodnje, îili pa, ko smo dobili načrte slovenskih železnic, ki jasno kažejo, da ni več utopija clektriiikacija proge Celje - Velenje. Izdelani so že tudi načrti, vse do ru.šilve objektov, za novo železniško progo, ki bi potekala na relaciji Velenje - Slovenj Gradec-Dravograd, in šla z območja občine Šoštanj," pravi mag. Tinauerjeva.
Prav tu namreč vidijo eno največjih pri-ložjiosli za hitrejši nizvoj. S tem bi se jim približala nc samo Koroška regija, ampak tudi Avstrija, ki je že članica EU.
Nevarnosti, M prežijo na občino
Generalna usmeritev izdelave strategije na področju gospodarstva temelji na dveh zunanjih nevarnostih in na nekaj dobrih priložnostih.
Nevarnosti, ki sla se največkrat pojavili, sla sprejem energetskega zakona, ki usodm) posega na področje premogovnika, in elektrarne ter vstop Slovenije v EU, zliLSti na področju kmetijstva. Analiza Jc iskala možnosti, kako le nevarnosti obrnili v iziîiv iii novo priložnost /ji Šoštanj. "To smo našli na področju industrijsko podjetniške cone, vendar je treba najprej dojeli resnost položaja, začeti razmišljati pravi čas, in sodelovali pri tem s premogovnikom in elektrarno, ki imala prav na lem področju velike možnosti za nadomeščajijc izgubljenih delavnih mest," meni direktorica Perspektive.
Podrobnosti
Sle vedeli, da šo.itanjski oddelek glasbene Soie Frana Koruna Koželjskcga obiskuje 131 otrok, poučuje jih 1.3 učiteljev, igrajo 1.3 različnih inslrumcnlov? Vs<ika, Se lako drobna stvar, je naišla meslo v dokumentu.
O turizmu se ve, da je
Ko so v občini Šoštanj opravili analizo vseh subjektov, ki delujejo na področju turizma, so ugotovili - karjc najbolj žalostno - ,da nimajo niti ene institucije ali posameznika, ki bi sc sisiematično ukvarjal s turizmom! Pa turizem v občini uvrščajo med strateške panoge. Ocenjujejo, da jc lu največ priložnosti, ki niso izkoriščene.
Oba giganta bosta morala prilagodili svoje poslovanje energetskemu /akonu in evropskim tržnim razmeram.
"Če bomo verjeli, daje leto 2023, ko naj bi se zaprl premogovnik, daleč, potem se bomo gotovo srečali s katastrofo. Ce bomo dojeli, da jc to zelo blizu in pohiteli, potem bomo mnoge posledice lahko preprečili".
Sproščanje prostora je prednost
"Veseli nas, da smo po toliko lelih propadanja našli veliko prednost, ki Jo imamo v primerjavi z drugimi občinami, 'la se nahaja v prostoru, 'lega se je ogromno sprostilo. Zai, na na negativnih dogodkih. Propadla je bivša us-njama, ki še ni v lastni občine It), ampak župan si zelo prizadeva, da do lega pride. Verjamem, da se bo lo zgodilo še letos. Na drugi sirani imamo sprejet dolgoročni prostorski plan, v kaierem je izvzel pridobivalni prostor prem(.)gtwnika. 'ludi loje sprostilo veliko pn)s-tora, ki omogoča priložnosti za gradnjo".
Slabost - demografska stru let ura
Da je Šošlanj po starostni strukturi "stara" občina, je znano. Indeks staranja je natanko lak, kolje poprečje Savinjske statistične regije, ki po tem prednjači v Skweniji. Znaša 76,2. Za primerjavo: v Velenju ta indeks znaša 4('),n. "Pri tem primerjamo delež mladih do l.^ let in starejših od 65 lel. V Šoštanju to pomeni, da je starej,ših od 65 let 76,2 odstotka od deleža mladih do L5 let. V Velenju je drugače. Starejši od 6.5 let ne dosegajo niti pokjviee mase mladih do 15 let. Kčďje zelo dobro. Kopasmo primerjali, kaj lo pomeni na trgu delovne sile, smo ugotovili, daje občina Velenje tista, ki prednjači po številu iskalcev prve zapo.slitvc. Čc bomo iz prostorskih in drugih danosti v Šoštanju znali kaj potegniti, laliko lo pomeni, da bomo prve iskalce z.aposlitve izoixine Velenje zaposlovali morda pri nas."
Nihče danes ni In ne more biti sami
Nihče danes ni sam! Tudi občina je organizem, ki je odvisen od okolja, v katerega je vpela. "Zato tudi menim, da bi izgradnja industrijsko podjetniške cone morala biti medobčinski, če ne že regijski projekt."
Največji iiendllcep na področju znanja
"Osebno sem bila nad tem področjem najbolj šokirana. Ko greš po cesti in se pogovarjaš z ljudmi, nimaš občutka, daje temu tako. Ziive-dala .sem se, da po strokovni izobrazbi najbrž ne sodimo v slovenski vrh, ampak da smo pa tukaj tako strašljivo grozno slabo, lega pa doslej nisem vedela. Šošlanj zaseda ni% meslo kol vse sosednje občine. Delež visoko izobraženih ljudi v občini .Šoštanj je tako ma.jhen, da lega v pogačo sploh nismo mogli vrisati! "
Velllcost je draga
Občina Šoštanj je velika y5 kvadratnih kilometrov, večja od Mozirja in Velenja ... Ima pa samo 8.100 prebivalcev. Spel hendikep! Občina je zato zelo zelo draga. "Izračunajte, koliko nas stanejo ccste, vodovodi, vse, kar je v ceveh in kablih ..."
Časa za vzgojo svojih podjetnikov nimajo
v Šoštanju je 9(1 odstotkov gospodarskih družb, samo.stojnih podjetnikov in malih gospodarskih družb, imajo pa samo eno veliko gospodarsko družbo, to je TEŠ. "Ampjik tisto, kar najbolj skrbi, je, da imamo v občini samo dve srednji podjetji.'Ri pomeni, da .samostojni podjetniki in male gospodarske tlriižbc ne uspejo prerasti .svoje majhnosti. Tisti, ki odpirajo podjclja, ostajajo na tej ravni. Dosežejo morda povečanja števila zaposlenih na deset ali trideset, ampak magične meje 50, razen 'li:rm Topolšica in podjclja Red-nak, ne dosega nihče drug. 'Ib pa Je grozljivo. Č-
cprav so malo podjclja dinamična, ne morejo bili največji nosilci gospodarske rasli."
Radi pa bi, da bi Slo hitreje, in da bi i^lo predvsem navzgor. Niso pa zato, da bi v la namen ustanavljali razvojne institucije, ki bi začele ustvarjati nove podjetnike. "Ib si lahko privošči država.
Podjetnike privabiti od drugod?
"Lahko pa dobre podjetnike dobimo od drugod, Ib .se sliSi morda ncveijclno, revolucionarno. Ampak dobri podjetniki vedno gledajo na lo, da zmanjšujejo stroške poslovanja. Tukaj bi župan liihko na konkrclnih primerih pokazal, ali si želi razvoj. Na njem bo, ali bo znižal cene komunalnih pri.spcvkov, cene nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ho morda zbral toliko politične korajže in industrijsko podjetniško cono, če Jo bomo u.spcli dobili iz Vrhnike v občinsko last, razdeliti po simbolični ceni med liste, ki bi želeli v Šošlčinju na hilro ustvaijati novo vrednost. Ibrej malim in srednjim gospodarskim .subjektom, ki so danes v Celju, Polzeli, Braslovčah, Mozirju, zhisti pa Velenju, ki že dalj časa skuša postavili obrtno cono, pa - oprostile, to ni kritika Velenju - ni občutka, da jim to uspeva. Zakaj bi se še trudili? Bolj primemo bi bilo, da se trudijo skupaj z nami pri nas.
Zgodovinski pregled upravne organiziranosti
.s Icm se strategija začenja. Iz njega jc razvidno, daje občina Šoštanj plula po zelo razburkanem morju: bilaje občina, okraj, ni bila več občina, bila je krajevna skupnost, zdaj je spet občina...
Regionalni projekti
Nujno pa bo, v to je mag. Tinauerjeva prepričana, da se lotijo regionalnih projektov. Brez njih ne bo možno kandidirali m evrop.skc li-nančne vire. Evropa se proklamira kol skupnost regij, zato bo zelo pomembno, s katerimi projekti bode) občine želele kandidirati /n državne in evropske vire. Pravila pa so znana: kolikor bo občina posamično namenila za en projekt, toliko denaija ho lahko dobila od evropske skupnosti. "Čakajo nas zelo velike naložbe, finančno zalitcvni projckli in treba bo zanje iskati vire".
Od kulture, športa do gozdarstva
Kultura jc poseben problem. Ogromno je objektov, samo v mestu kulturni dom. Ma-ycrjevavila, galerija..,, v katerih se ne izvaja nobena prolcsionalna dejavnost. Od kod polem denar, da lii tc objcklc vzdrževali? Vedno Je treba prileteli na občino - župiui, daj denar.., Enako je na področju.športa. Veliko je objektov, igrišč .,., ki jih je treba vzdrževati.
Za ti dve področju strategija predlaga ustanovitev dveh ločenih javnih ziivodov, ki bosta rřizvila trg p(inudbe. Povpraševanji!, ugotavljajo, je dovolj.
Kadri, kadri ...
"Zavedamo se, da bo pot na zeleno vejo naporna. Potrebovali bodo pomoč kadrov tudi od zunaj, strokovnjakov, prciivsem pa se ne smemo pozabiti naslanjali na niiše mlatle ljudi, ki so. Obiskujejo fakultete, a v mestu nc vidijo prihodnosti, Ljudem je potrebna potrditev. Če bi znali te mlade Šošlanjčane, ki se zdajle še šolajo, vključiti v razvojne projekte, veijemile, da bi dobili občutek, da oblikujejo okolje zase, " pravi Tinauerjeva. Prepričana je, da Jih ni treba iskali zgolj med Zoisovimi štipendisti. "Vciikoje takih, ki bodo nekoč dobri podjetniki, pa danes delajo z zadostno oceno. Poznam jih veliko, ki v šoli niso bile zvezde, dimes pa so dobri podjetniki. ki u.slvarjajo lep kos pogače gospodarskega dobička v občini Šoštanj".
■ Milena Krstič ■ Planine
1. februarja 2001 ""^ČAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
Cesta Šoštanj - Črna spet aktualna
Projekti so skrčili
ZAVODNJE- Predsednik krajevne skupnosti Za-vodnje Anton Potočnik pravi, da bodo gradnjo ceste Šoštanj - Črna, o kateri so začeli resno razmišljati že pred kakšnimi dvajsetimi leti. zdaj le nadaljevali. V dolžini treh kilometrov je v širini petih metrov že zgrajena. Zdaj so pripravljeni projekti do Šentvida, vendar z njim niso vsi zado-voljni, ker se je načrtovana širina ceste vmes s petih skrčila na šliri metre.
"Menim, da ni primerno, da h(i ccslH v delu dolžino široka pel melrov, v delu pa Ic štiri. 'IÔ /na hili za voznike velika pasi. Zožitev, ki jo predvidevajo novi projekti. □lemeljujejos tera.da /a več ni denarja. Mislim pa. da je naložba, ki j(i predvidevajo zdaj, dražja kol bi bila, če bi ccsto gradili po .slarcm projektu v širini petih metrov," pravi Anton Potočnik.
Anton Potočnik: "Ko še ni bilo toliko prometa, so načrtovali cesto široko pet metrov, zdaj bi bilo pa dovolj štiri."
Zanimivo, daje Poloěnik kol predsednik krajevne skupnosti Zavodnje v lelili okoli 1992. ko so o tej cesti veliko govorili v tedaj i^e skupni občini Velenje, zagovarjal Širino cesle šliri metre. Mnogi so mu na-
sprotovali. "'lakral sem zagovarjal slaJišče, da bo pei-meirska širina težko izvedljiva do vrha. Bil sem za to, da se ta cesta zgradi in tudi dokonča v širini štirih metrov. Ob takrat do danes pa .se je marsikaj spremenilo. Tudi proiTieta je velika več kot gaje bilo. Zalo se mi oženje projektov zdi zdaj nerazumljivo."
V Zavodnjah se ta čas ukvarjaj(5 tudi s plazom, ki je zobe pcíka/^il že leia 1994, lani pa se je ponovno .sprožil, "■'lakral je prekinil ccsto. Pliiz so sanirali. Lani pa je ob njem spet odneslo cesto. 'la je zdaj zožena in označena s prometno signalizacijo. Zdaj čakamo, kdaj ho odnesio celo cesto. Če jo ho, ne bomo imeli povezave s Šoštanjem."
O tem so seznanili VOC, ta pa je dopis odstopil republiški upravi za ceste.
■ mkp
V KS PodkraJ-Kavče izkoriščajo milo zimo
Zobu časa 'Iztrgali" vodovod in cesto
v krajevnih skupnostih skrbno načrtujejo, kako bodo porabili sredstva, ki jim jih za pridobitev novih infrastrukturnih priditbitev odmerja občinski proračun. Potreb je seveda vedno več kot denarja, zato vedno pridejo na vrsto najbolj pereči problemi. Tako v Podkraju kot Kavčah, dveh krajih, ki sta povezana v skupno krajevno skupnost, imajo že nekaj let želja in potreb već. kot je možnosti za uresničitev. Lani jeseni so po nekajletnem čakanju prišli na vrsto krajani zgornjih Kavč. kjer bodo do poletja poleg obnovljenega vodovoda, ki ježe končan, dobili tudi boljšo in širšo cesto.
.leseni jc tako stekia največja lanska investicija v KS Podkraj Kavče, ki ho končana v spomladanskih mesecih. Predsednik svcia KS Ot»» Bi^te/ nam je o njej povedal: "(îre /a del ceste od Cilavnika doNavcršnika. "Ib jc cesta, ki je že zelo stara. Poleg tega je bil spodnji ustroj slabše izveden in zato jc bila v preteklih lelih močno uničena. Lahko rečem, daje že mejila na tehnično neuporabnost. Zalo
Oto Brglez
smo se krajani odk'ičili, da bo obnova imela prednost v letih 2U(K)/20()L Ker pa je bii ob cesti tudi vodovod iz leta 19fí8, ki ni več zadoščal za napajanje hišv tem delu Kavč, smo investiciji združili. K sodelovanju smo povabili Komunalno podjetje Velenje - PE Vodovod. Odzvali so se in nam pri sanaciji lega dela vodovoda močno pomagali."
Ponudbena vrednost za obnovo cesle jc bila 13 milijonov Sri', kar jc bilo tako za proračun MO Velenje koi žepe krajanov preveč. "Zato smo se odločili, da bomo inveslicijo poskušali zmanjšali z udar-
niškim deiom in pomočjo gospodarstva. Že prej sem omenil, da nam je pomagala Komunala, zelo veliko pa krajani sami.
Vodovod je tako žc obnovljen. Sedaj jena novo vgrajenih šc nekaj hidrantov. Cesta je tudi že utrjena do te mere, Ja bomo lahko v spomladanskem času nadaljevali z deli. U trjena je približno polovica ceste, polovico pa jo želimo šc razširili, saj je ob njej v zadnjih 15 letih zraslo nekaj novih hi.š, poleg lega pa je veiik tudi interes po novogradnjah. Zato širina današnje ceste ne zadošča več potrebam."
(jlede na siino blago zimo računajo, da bodo februarja z zemeljskimi deli nadaljevali, lako bo spomladi na omenjeni cesli res vse pripravljeno za novo asfaltno prevleko.
V Kavčah bodo, ko bodo ta dela končana, poskrbeli tudi za javno razjwelljavo. Še vednt> pa čakajo na začetek sanacije plazu pod sv. Jakcem v Podkraju in še vedno ni jasno, kdaj naj bi do nje prišlo.
Ubš
Zgornja Savinjska dolina
Veliko preveč nesreč v gozdu
Nedorečenosti in razprtije glede vračanja gozdov ljubljanski nadškofi-ji na dejavnost nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije ne vplivajo. Gozdarji usmerjajo gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo, njihove redne dejavnosti pa so načrtovanje, odkazilo in svetovanje lastnikom gozdov, kar velja tudi za gozdove v državni lasti.
Seveda pí.wnajo gozdarji tudi stranske dejavnosti. "Po-
stranske dejavnosti so za nas zelo pomembne, vendar pa nikakor niso postranske, če upoštevamo izredno veliko dela in časa, ki jim ga namenjamo. Najpomembnejša med njimi je gotovo izobraževanje. ki jo najprej namenjamo lastnikom gozdov, nato Šolski mladini in širši javnosti, velik poudarek pa jc tudi na lastnem izobriiževa-nju," pravi vodja nazarske enote Toni Breznik.
Med izobraževalne oblike sodijo tudi redna gozdarska tekmovanja lastnikov gt)zdov. Vsako leto ga pripravijo v
Lučah, najboljši pa se nato udclcžjjo državnega tekmovanja. ki jc v času kmetijskega in gozdarskega sejma v Kranju. "Zanimanje je iz leta v leto večje, kar nas posebej veseli. Poleg tega smo lani izvedli dva dvodnevna teáija o varnem delu z motorno žago in enodnevni tečaj o varnem delu s traktorjem, 'lo jc več kol potrebno, saj smo samo lani v Sloveniji pri dcîu v g(wdu našteli kar 4() smrtnih nesreč. 'Ibrej smo tudi na tej židostni lestvici v samem evropskem vrhu, seveda v številu nesreč glede na Število pre-
Vsakoletna tekmovanja gozdarjev so več kot samo tekmovanje, prispevajo namreč tudi k večji usposobljenosti lastnikov gozdov in k večji varnosti pri delu
bivalcev," pravi Ibni Breznik,
Poleg tega so lani na vsaki krajevni enoti pripravili seminar o pravilni izvedbi gojitvenih in varstvenih del, kar je za vzgojo gozdov in njihov pravilen razvoj velikega pomena. Šolski mladini so namenjena vodenja po gozdnih učnih poteh, gozdiu'ji radi sodelujejo na naravoslovnih dnevih in pri redni naravoslovni isol.ski dejavnosti.
Nikakor ne zanemarjajo dela s širšo javnostjo. Toni Brcz-nik: "Naše območje je zelo zanimivo tudi z naravovarstvenega in okoljskega vidika. Zaradi lega k nam prihaja veliko obiskovalcev od drugod, ki jih gozdarji radi vodimo po naših gozdovih in krajini. Zelo pomembni so vsakttleini tedni gozd<w, ki jih prirejamo zadnji teden v maju. Lanske prireditve v tem tednu so imele privlačen naslov "gozdar v službi narave in človeka." letošnji naslov pa bo "turizem v gozdu," to pa je tema, ki je za naŠe področje zelo pomembna in pomeni tudi za gozdarji ustvarjalen izj^iv. Hkrati se bodo prireditve v tem lednu ujele s sklepnimi pripravami na postavitev slovenskega muzeja lesarstva in gozdarstva v gradu Vrbovec, pri čemer z veseljem sodelujemo tudi gozdarji in bomo zanj med drugim
uredili učno pol po samostan- bližini.' skem hribu v neposredni
\jp
Uporabnike komunalnili storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrte sporočajo dežurni sitižbi Komunalnega podjela na telefone;
ENERGETIKA: 03 VODOVOD: 03 KANALIZaCIJa:03
896-12-56 88-91-420 889-14-00
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite:
•	za individualne hiše: 03/898-11-50 ail 896-11-52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48
•	za industrijo:	03/8g6-11-44.
Polndlll S8 komo. ia kolo reUamaelle reSeoe v HlmbalSem nioiloei roko!
PREPOVEDANO POCENI
189.900 SIT
Cane Cr^ momone ri COV
htS"caercrB33yiï^ 84(vta SDfVWlIOGb HCD O-Efka 3SMb LIVU-AS3 Ztnfrs l<a«=s ACH7 a3 Li-uic,mRau1<]8x ^tfer^ cpttNTcs r mâka ,
ACBR ii
Projektiranje, izvedba omrežij Dokumentni sistem Sistemi za omrežni nadzor
Pokličite nas!
T^: CDS) BaB3033
Trend/VÊT
Tt-a'cfvifr ď.cuSi. Sfa'^LJf'gwe Sa»	wcCk wwj^TbenrfsETei, rrâi; nfeOerwidnattsÉ
UTRIP
^HlňS 1. februarja 2001
Ne zaupamo jinij a od njih toliko príéalíujemo
{'lu/fu te xfMri z	tntfjisírí alt c/ru^imi viv?kwit pred-
stavuiki tiašť oblasti; vse večje iakih^ ki jim sphh ne zaupa^ jo več J pa vendar od njih i tuli še vedno veliko pričakujejo. Ne vem, aH je to navada ali edino tipanje, ki se preostane. Zato so v rflznih okoljih ljudje, še holj občirvski politiki, presrečni, če mednje zaide kak minister. Saj za ^'se to ravno ne velja, za tnnof^c pu. In čeprav velju, du se visoki poUciki med buz~o običajno odpravljajo, ko t ta hirajo točke, nekateri včasih zaidejo sicer. Se posebno, če jih vodi mimo pot, ko se vračajo do* mov; ali pa ko sploh prihajajo v sroje domáčtí okolje. V Vele-njti sta prejšnji teden »gostovala« kar dva mitiisira: oba sla imela delovni obisk, čeprav so o obisku okoljskega ministra nekateri šepetali, da je pač združil prijetno z »obveznim«. V Mozirju in Celju, kjer se lahko edini na nosem .širšem ol)-ni(?čjti pohvalijo s tem, da imajo »svoja« mi nisi ni. za obiske na visoki ravni seveda ne morejo .šteti vsak njihov obisk v domačem kraju, pa čeprav tudi v leh okoljih nekateri pričakujejo, da hi morala biti že na vsaki malo pomembnejši prircditvi^ lako so Celjani svoji kidlurni ministrici kar malo zameriViy da prejšnji teden ni prišhi niti na otvoritev najpomembnejšega celjskega kidturnega dogodka, dnevom komediji'. Je pa prejšnji leden »doma^ le Hla, saj se je v Narodnem domu udeležila slove.sno.sti, ko so podelili priznanja za delo v ljubiteljski kuhuri r lanskem letu. fn najvišje priznanje je dobil naš znanec s Prevalj na Ki)njškem Mitja Sipek.
Pni slovenski prometfîik z Mozirja pa se je mudil zadnje dni kar dvakrat v Celju. Soboto v Šentjurju pri Celju, v torek pa so ga medse povabili (celjski) regijski podjetniki, da jim malo predstavi našo prometna politiko. Sobotni obisk r
Sentjtirju pa ni bil ravno >»'iz njeg^mh logrjv«. saj je prišel med kmetijce. A je vseeno rekel, da je Uuli nii tem pcxlročju še kur doma, Aï?; izhaja s kmetije. V Celju je bil med vojaki in sUh rešinami na obisku tudi obrambni minister Od takih obiskov precej pričakujejo tudi Celjani na sploh, saj si že dolgo želijo, da bi vojašnico prestavili kam na obrobje. Obisk vsaj minist!u za kakšne ^i-ezepa si želijo Še \'edno lisa-j a ni Tabora oziroma tamkajšnji odlx)r za telefonijo: pripravljajo namreč novo javno tribuno o vračanju previsokih zneskov, ki so jih plačali za napeljavo in priključek telefona. Jn pri tem imajo podporo še i' mnogih drugjh slovenskih krajih, kjer so ljudje pred leti tudi morali veliko bolj kot je hilo običajno seči v žep, če so želeli priti do telefona. Zdaj bi rudi razliko do i> norma I ne^^ višine rut za j. Pnui tribuna, ki so jo pripravili, je, žal, izzvenela dokaj v prazno, saj pravega odmeva ni, kaj šele, do hi jim prislidiniliin stvar vsaj poskušidi uredili. Zdaj so se alločili. da pripravijo tribuno Šele, ko lx>-do imeli trdna zagotovila, da se je bodo udeležili ludi visoki odgowrni predstavniki države. Lastninjenje Telekoma se namreč bliža, to pa je priložnost, da poplačajo te ^^kr/vice^. Zadnje močnejše deiexje pa nas je znoui opozorilo, kako malo je treba, pa reke in potoki spet prestopijo bregove in poplavljajo. In seveda iw to, da s (m) o za varst\'0 pred visokimi \rjdami narediliše vedno veliko premalo. In seveda tudi na to. kakšne posledice imajo predvsem oh večjem deževju poprejšnji posegi na zemljišča. To kaže ludi primer z našega ožjega območja, mnogi pra vijoy da so posegi, predvsem nesmiselno sekanje lesa, povzwčiU uidi drsenje Macesfûkox'd-ga plazu.
m w
Bruno Zagode, direktor Smreke:
"Po dolgih letih končno dobiček^'
V gor nj ep ruskem pKijetju Smreka v lanskem lelii nisu uresničili vseh dlje, za takš« no ugotovitev pH Je k»r nekaj tehtnih razlogov. Ubadali so se namrtič s številnimi težavami, njihovo premagitvanje pa Je pomenilo tudi boj za preživetje. V tem so uspeli In po dolgih sušnih letih končno pridelali tudi čisti dobiček. Smreka je lani povrnila tudi dobršen del izgubljenega za* upanja poslovnih pa rt nege v in ugleda, karje dober obet za nadaljnje poslovanje.
"Mejnik jc bil gol(W o skupščina podjeljav prvi polovici lela. ko so lastniki pokrili izgiïbovbreme osnovnega kapitala in podjetje dokapila-li/irali. ZaJruga in Mozirje in občina Gornji Grad sta skupno prispevali 55 milijonov tolarjev, s katerimi smo poplačali stare obveznosti. S tem smo zagotovili najnujnejšo osnova /a obstoj io za prič-elek pt'>spešenega ozdravljanja podjetja. Težav je bilo veliko. Najprej \x) bili kadri, saj večina vodstvenih delavcev ni bila pripravljena na nove izzive, niso bili pripravljeni prevzeli bremena in odgovornosti sanacije, delavce jc bilo Lreba spodbudili, pripravili razvojne načrte, poravnali ob-vezjtosti iz prisilne poravnave, pa še marsikaj. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da je bil program prisilne poravnave izdelal) slabo. Pri načrtovanju za lolo 2000 smo temu programu zaupidi. nato pa bili deležni neprijetnih presenečenj. Phui namreč ni bil re-
Bruno Zagode
alen, spremenila seje tudi prodajna poliiika v tirmi, komerciala je shibo delala, lu so bila velika bremena preteklosti. Ob vseh neljubih dogodkih je prenekateri poslovni partner odpovedal sodelovanje, saj mu ni bilo jasno, kaj se v pcxljeiju di>gHja. Kreniti smo morali od začetka, načrte pa smo uresničili 70 - odstotno. Ker smo veliko postorili pri obvladovanju stroškov smo leto sklenili pozitivno in po doigih letih ustvarili dobiček. Res sam<3 okrog 6 milijonov tolarjev, pa vendarle. Osebno sicer nisem zadovoljen, saj sem prepričan, da lahko na Smreki deiamo še bistveno bolje," pravi direktor Smreke Bruno Zagode.
Za boljše delo Lreba izpolniti nekaj pogojev in končno odpraviti nenehno gašenje žarišč preteklosti, predvsem pa zag<itoviti denar za
uresničitev razvojnih načrtov. Po direktorjevem mnenju pa vse skupaj le prižigal luč upanja, daje zdravljenje podjetja naravnano v pravo smer, to pa bodo morali nenehno dokazovali v naslednjih letih. Dobij uspešni so bili pri izvozu.
"V Španijo smo izvozili prc-cej več kol smo sploh upali, v Italiji smo presegli načrte za 30 odstolkov, v Avstriji izpolnili načrl, žal pa tokrat v Nemčijo nismo prodali niti enega objekta. Skupno smo lani naredili in prodali 40 stanovanjskih objekl(^v. preko inoo vrtnih hišk in okrog 6000 vrai- Obenem smo začeli osvajali nova tržišča, pri č-emer je v ospredju Turčija, želimo pa Ludi na Nizozemsko in v Skandinavijo, za vnovičen prodor na prostor bivše .iugoslavije pa bo potreben čas,'' je vseeno zadovoljen Bruno Zagoile.
Zdaj imajo na Smreki spo-st)bno in strokovno vtidslveno ekipo, imajo ludi ljudi, ki znajo in hočejo delali, problem pa so nizke plače, kar je glede na razmere dokaj razumljivo, pogoj za višje plače pa je seveda še boljše delo in poslovanje. Za naložbe so lani namenili samo 15 milijonov, poravnali so vse obveznosti prisilne poravnave in za to namenili 32 milijonov tolarjev, zelo ponosni pa so na vzorčno hišo ob podjetju, ki vzbuja veliko zanimanja in upanja. Zelo pomembno je, da so povrniU zaupanje pri poslovnih par tne ij i h in doba-
viteljih, za vse to in za poravnavo obveznosti pa se niso dodatno zadolževali,
lanski načrti torej nm bili readno zastavljeni, zalo tudi niso dosegli 750 milijonov tolarjev realizacije. Lanski dosežek želijo lelos povečali za četrtino, kar pomeni Cfl"^ milijonov tolarjev prt^daje, ob tem pa 35 milijonov čistega dobička. Načrtujejo tudi. da naj bi slrodški za rastjo prihodka zaostajali za 6 odstotkov, kar pa bo precej težko, saj so slniške že lani zmanjšali za 10 odstotkov. Poplačati bodo seveda morali tudi obveznosti iz prisilne p^^ravnave, ki zapadejo letos. Še dva velika načrta imajo. To je naložba v mizarstvo in sušilnico v vrednosti 900.000 nemških mark, želijo pa pridobili ludi strateškega partnerja, saj bi s tem dolgoročno zagotovili uspešno poslovanje.
Ivarčko Jezero je velik posel In Izziv
Aprila bodo ob Ivarčkeni jezeru začeli graditi pačit-niškovas. Velikega posla so se lotili (iradbenišlvo Igerc z Raven na Koroškem in Turistično in gostinsko podjetje Ivarčko ter gornjegrajska Smreka. V Gornjem Gradu bodo namreč iz.delaii vseh 31 s lan ovan j .ski h objektov različnih velikosti Ln jih tudi postavili. Dejansko te počitniške hiše že Í7.delujcjo, zanimanje Ziinje in za mesto ob Ivarčkeni jezeru pa je precejšnje.
mjp
Mali Velenjčani in velik Bush
'Hidi letos me je bolj srce kcA pa denarnica odpeljalo na zasnežene beline italijanski Dolomitov, ja, in tudi letos sem kot pravi news džanki najboljpogreštd informacije o .'svetovnem fničjdo^ijanju^ Ker je bihi kavarna z iniemeiom dlje, kol so lahko hodile moje od smučanja razbo-lele noge, sem lakoto po informacijah poskušal zapolnili s sprehajanjem po kimal-nih lokalnih leleyizij.Hkih postaj. Tokrat je namensko priti.skanje daljinskega upravijaxva i.-ikalo poročila, v meni žal bolj nerazumljivih jezikih (ah, ta sred-nje.^olska lenobaj. A ker slike same gcnrjrijo, sem med drugim zasledil prisego novega ameriškega predsednika, teksa.^kcga kavlx)ja. ki je z roko. položeno na biblijo, obljuly Ijal zvestobo ameriškemu s nt t. Naslednji kadri istega prispevka so kazah množico Jeznih demonstrantov, ki so istega dne protestirali proti Bushevi inavguraciji in panično opozarjali na pomemben o hra t in črno prihodnost, na pro-tijedrski ščit, na negotow usodo pravice do splava, na goljufijo pri volit\'ah. na lhishe\^o zagovarjanje smrtne kazni iid Demonstracije ob prisegi ameriškega pred.sednika so bile pn-epo letu 1973, le da so tiikrai demonstrirah zaradi Vietnama, danes pa zarach državljanskih pravic. In kitko zelo prikladno, ena od pn'ih potez novega predsednika je bila uki-nitex JinanČnepomoči tistim dobrodelrňm organizacijam, ki se j>o svetu zavzemajo za .^plav. N0y tisti smučarski večer je Nlo z Bu.shem konec, saj se nobenemu od nas, utrujenih gledalcev, ni dalo anemično pogpvarjad o političnem fiaurizmu, ampak vseeno, zakaj bi malt Velenjčanc. pravzaprav moral zanimati "novi voditelj .nvbodnega sveta " ?
Ob iz\'ohi\i Busha so politični analitiki napovedali da lahko preobrat od Uiieralnega h konzen^ativnemu pňnaša now zaostromnje med matjušh) Rusijo in wlikoAnu^ňhj. ekonom-.ski strokovnjaki opozarjajo, da se lxj morda v Ameriki začela recesija in da se s\'eiu počasi približuje nova gospíxlarska krizít. l)orci za člox^kowpravice sprsloni kažejo na pn'Cga republikanca in vpijejo o prihajajoči ksenofobiji in rasizmu, zagovorniki reli^oznega pluralizma, ekologi, liberalni umeini-kL borci Zít odprlo družbo, nasprrjtniki globalnega trga in še marsikdo s .Hindiom zre v prihodnost fíushovega mandata, (da niti ne omenjam zadovoljne nasmeške naravnih .soiražníkí)v ameriškega impenalizrna). No, na drugi strani vsaj tako velika množica dmgaČe mislecih Američanov opozarja na zmernost, zagovarja premetenost in hvali poliiičnen izkušnje .svojega ljid}ljenca. V Ameriki se pač dogaja soočanje različnúi mnenj in čisto običajna polidčna siltutcija.
Seveda je pomembno, kdo ima prav in kam bo Bu.sh popeljal svetovno barko, a hkrati je prav tah), čeprav na popolnoma dmgačnem nivoju, pomembno tudi, kako nas Jiush "zadeva". 'Jo, da je .svet že zdavnaj p{j.'íial globalna vas in da teorija ko.sa ni več (xhtsna od trzljaja metuljevega krila ampak od Washinlona, pomeni tudi. da ameri.^kepolitične igre vplivajo ituh na naš, majhen svet. Vtem brazgoiinastem ko-koiui lastnega okolja, sSmopnveč ranljivi da bi prostodušno opazovali spreminjanje prihodnosti. Kuj Če npr Bush deja/î-sko prepove splav in splav poslane dogodek, issuie številka ena jutrišnjega sveta, da ga potem prepovedo nove eiropske desničarske vlade in da se nenazadnje/joslovi tudi od sramotnega 55. člena slovenske tistuve? Kaj če se zaradi nacionalnega raketnega sistema resnično zao.sirijo mednarodni odnosi in kaj če glavni ekonomski svetovalci velikega republikanca iz ekonomje naredijo mračno znanost? Nenazadnje vcjdi svet človvk, ki ne zna dobro iz^jvarjaii niti imen .sxvjih najbližjih sodela)'cev, kaj šele. da hi poznal zapleteno soodvisnosti družbenega ravnotežja. Bnizgotiiuisti kokon lahko hi-tnjpočiin takrat bo za "^ademnje**prepozno. Na individualni ravni pa je fenomen politične indifereninosti pomemben še iz enega vidika. Meje finčnega sveta, ki nas ne samo obdaja. ampak tudi zanima, so hkrati iiuli meje duhcn'nega sveta, ki biva v nas. Ljiulem, ki je vseeno, kako živijo rcivi v Ameriki. ki jih pravzaprav ne zanima u.soda Nub ali izgubljenih imi^antov, .se življenje hitro zali s ne v sivi vsakdan. To, da na izvolitev ameriškega predsednika nimamo nikakršnega xpli-va. .se ne pomeni, da je za nas nepomemben in da je naše mnenje zgolj nemočno brcanje ob tla. Če nas Bu.sh ne zadeva, je jasno le dvoje: da .smo indiferentni do sveta in da .smo hkrati indijerentni tudi do sehe^ /n ravno zalo je za nas, male VelenjČane. Bush lx)lj pomemben, kot se morda zdi na prvi pogled. In tiuli ravno zato imamo na Bu.sha večji vpliv, kot si lahko mislimo.
■ Jure Trampuš
1. februarja 2001 ^"-^ČAS
MODROIBllLâ KRONIKA
Povabljen na pogovor: Robert VideCf komandir Policijske postaje Velenje
Razlogov za pretirano zadovoljstvo ni
Na Policijski pikstaji Velenje so že zbrali vse podatke, ki skozi številke govorijo o minulem letu. Z enimi so za-dovodni bolj, z drugimi ne-kiiliko manj, na sploh pa pravijo, daje bilo leto 2000 za občane Šaleške doline kar varno. Razlogov za pretirano zadovoljstvo pa vseeno ni, pravijo. O kriminaliteti, ki jo je bilo lani za petino manj kot leto pred tem, raziskanih pa je bilo tudi manj kaznivih dejanj, kot pred tem, smo že pisali.
V lokraincm pogovoru s komandirjem Robertom Videem pa smo se dotaknili Še dveh obsežnih področij -prometa ter javnega reda ter miru-
# Prometna varnost - se izboljšuje?
"Ne. Lani se je zgodilo več prometnih nesreč kol leto pred tem, pa tudi žrtev prometa je bilo več, več iide-leženeevseje v nesrečah huje in lažje poškodovalo. S prometno varnostjo nikakor ne moremo biti zadovoljni." #ye med vzroki kaj nowga, ali pa je to še vedno neprilagojena hitrost, prednost, nepravil-
Komandir Policijske postaje Velenje veliko "da" na sodelovanje - s šolami, občani, z vsemi, kijih druži skupni interes - dvig nivoja varnosti.
na stran in smer vožnje? "Še vedno je tako. Pri smrtnih prometnih nesrečah so se od petih kar tri zgodile zaradi neprimerne hitr<.)sti, dve pa /aradl neupoštevanja strani in smeri vožnje". # Piko na i pa velikokrat, žal, doda še alkohol '"la se pojavlja kot sekundarni vzrokv.skoraj desetini
prometnih nesreč."
#	Kako pogosto pa smo lani na tem območju kršili cestno prometne predpise? "Policisti so lani pri kontroli prometa ugotovili 7.199 prekrškov, tolik(5 kot !<mi, podali več kot 1.400 predlogov zîi uvedbo postt)pka o prekršku, izrekli pa so tudi 5.755 denarnih kazni, o/iroma izdali toliko plačilnih nalogov."
#	Kolikšen je bil skupni znesek izdanih plačilnih nalogov? "Neka.) čez 88 milijonov tolarjev."
#	Koliko voznikov pa je ostalo brez vozniškega dovoljenja zaradi preveč alkohola? "Lani je bilo odrejenih
3,669 alkotestov, kar je sicer nekaj manj kot leto pred tem. Alkohol je bil prisoten pri 576 voznikih, od teh jih je 196 imelo takšno stopnjo iil-kohola, da bodo verjetno ostali brez vozniškega dovoljenja. O Icm pa odločajo sodniki za prekrške."
#	Pešci sodijo med najbolj ogroženo populacijo v cestnem prometu. Jim zaradi tega posvečate več pozornosti? "Jim, že zato, ker imajo praviloma prometne nesreče z
udeležiio pešca, zanj tudi hude posledice. Pešci sodijo v prvi nivo ukrepov, ki jih izvajamo. Da bi se pešci zavedali nevarnosti nepravilnega prečkanja vozišča, jih včasih tudi kaznujemo, Nekateri namreč niti ne razumejo, da so lahko kol pešci tudi kršitelji cestno prometnih predpisov."
#	Kaj pa pritožbe občanov na vaše postopke? "Pritožbe sov upadu, kar je
po eni strani razveseljivo. Prejeli smo 46 pritožb, leto pred tem 60, ena od pritožb je bila popolnoma utemeljena. Posledica je bila disciplinski postopek zoper policista. Dve pritožbi sta bili delno utemeljeni, s policistoma je bil opravljen opozorilni pogovor."
#	Kako pa je zaživela policijska pisarna v Šoštanju? "V Šoštanju lahko vodja
policijskega okoliša precej zadev reši na kraju samem. Ljudem tako ni ireba hoditi na postajo v Velenje. V poprečju beležimo en obisk dnevno. PričakovaJi smo, da bo lega več, ampak ne glede na to mislimo, da policijska pisarna v Šoštanju ostaja in
deluje tudi v prihodnje." # Veliko sodelujete s šolami.
"S Šolskim centrom Velenje že vrsto let. Dijaki hodijo k nam ob .sredah, z njimi se pogovarjamo o varnosti, predstavimo jim naše delo in problematiko, poseben poudarek dejemo ljudem njihove starosti in temu, v kakšnih primerih se pojavljajo v policijskih evidencah.
Sodelujemo s šolami, vrtci. Zelo smo veseli, kadar nas obiščejo, gremo pa tudi mi k njim, če lo želijo. Sodelujemo z LAS-om, svetom za preventivo in vzgojo v ccslnem prometu, skratka zvsemi, ki si želijo sodekwanja z nami. Skupni cilj je dvigovanje nivoja varnosti na območju, kjer delujemo."
■ Milena Krstlč - Planine
744 prometnih nesreč
Lani se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo skupaj 744 prometnih nesreč, kar je /n 4 odstotke več kot !ela 1999. Posledice so bile hude - umrlo je 5 oseb, leta 1999 dve.
16 odstotkov manj kršitev
Zabeležili so 825 kršilev javnega reda in miru, večino v zasebnih prostorih, .sledijo pa kršitve na javnem kraju. Najpogosteje so .sc dogajale ob petkih, sobotah in nedeljah zvečer, največkrat so bili kršitelji moški, stari med 18 in 25 let.
Pridržanih 54 oseb
To je za 35 odstotkov manj k<H leto pred tem. Prisilna sredstva so policisti lani uporabili 47-krat, leto pred tem 62-krat. Porasli so ukrepi v zvezi s prepovedanimi drogami in to za 16 odstotkov, porast je tudi na področju «ikona o orožju, kjerst") ukrepe povečali za kar 62 odstotkov.
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Okraden gost hotela
v hoteluPaka v Velenju, je v sredo. 24. januarja, nekdo iz hotelske sobe ukradel moško denarnico z denarjem in dokumenti. Gosta M.S. je neznanec aškodoval /a 80.000 tolarjev.
Vlomilec bo strigei
v noči na petek, 26. januarja, je neznanec vlomil v starejši [fbjekt na Starem trgu v Velenju. Iz priročnega skladišča v njem je vlomil v frizerski salon, od koder je odnesel dvoje škarij za striženje in nekaj kozmetike. Podjetje Figaro je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
Tatvina v domu učencev
v petek, 26. januarja, okoli 10. ure, je neznance v domu učencev na Eíenkovi cesti v Velenju iz odložene bunde v pisarni, ukradel denarnico z denarjem in dokumenti. M.Š. je oškodovan za 65.000 tolarjev.
Voznik je umrl na kraju nesreče, 10-letni sopotnik M.N., doma z Ljubnega ob Savinji, pa se je lažje poškodoval.
Vlom pri Ribiču
v sredo, 24. januarja, ponoči, je nekdo vlomil v dnevni bar Ribič v Meizirju. Odnesel je nekaj prelirambenih izdelkov terokoii 5.000 tolarjev gotovine. Lastnik I.D. je oškodovan za okoli 12.000 tolarjev.
Vlom v lučko šolo
v noči na ponedeljek je neznanec v Lučah vlomil v osnovno šolo, Prelskal je notranjost, našel in odnesel pa je fotoaparat znamke kodak, ISDN telefon, camcoder in osebni računalnik. Vrednost odnešenih predmetov presega 370.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Pri kotaijenju po pobočju umrl voznik
v četrtek. 25. januarja, ob 2L05, seje na lokalni cesti pri naselju Pljmina, zgodila tragična prometna nesreča, ki je terjala življenje 36-letnega voznika osebnega avtomobila M.N. z Ljubnega ob Savinji.
'laje vozil iz smeri Smrekovca proti Rastkam. Koje pripeljal izven naselja Planina, je v ostrem desnem ovinku zapeljal levo izven vozišča. Vozilo je pri tem zdrselo 30 metrov po pobočju, kjer je na strehi obstalo v potoku Krumpah.
Zapeljal na nasprotno stran
v četrtek, 25. januarja, ob 14.40, .sc je na lokalni cesti v Li-bojab zgodila hujša prometna nesreča.
37-ietni voznik osebnega avtomobila J.B. iz Pongraca, ki je vozil iz smeri Kasaz, je v Libojah zapeljal na nasprotno smerno vozi.šče v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal 47-lelni voznik osebnega avtomobila M.L. iz Kasaz. V čelnem trčenju se je huje poškodovala 42-lctna S.B., sopotnica v vozilu M,L. Zdravniško pomoč je iskala kasneje.
Žerjavica povzročila požar
v Orlovi vasi je v četrtek, 25. januarja, popoldan, zaradi žerjavice, kije padla izpod zjačne lopute, zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše lasi R.T. Ogenj so pogasili domači, nastalo pa je za okoU 400.000 tolarjev gmotne škode.
Dež povzročal nevšečnosti
ŠOŠTANJ, POLZELA, GORNJI GRAD, 25. januar -
Četrtkovo deževje je povzročilo precej nevšečnosd. V 'lopolšici se je .sprožil zemeljski plaz. Na pomoč so priskočili gasilci, ki so naredili prekop nad plaziščem, meteorne vode pa po ccveh speljali v kanalizacijo. Potok Ložnicaje poplavil cesto Polzela - Šempeter pri Založali, poplavljena pa je bila tudi ccsia Gornji Grad - Bočna,
■ mkp
Policijske kontrole
Do 20. februarja im^jo velenjski policisti v uporabi laserski merilnik hitntsti.
V	torek, 6. februarja, popoldne, bodo izvajali preventivno akcijo, varnostni pas.
V	sredo, 7. februarja, zvečer, bodo posebej "pozorni" do pešcev.
■ mkp
□ RADNJE d.e.«.
V najem oddajamo poslovne prostore: Stari trg 28, Velenje, m2 33,80.
Informacije na sedežu podjetja: Pluton gradnje d.o.o.
Rimska cesta 102,3311 Šempeter v Savinjski dolini Telefon: 03 5702-303, g. Marjan Tandara - mobitel: 041 376-346.
/C^PIS
o
-Ci
Podjetje KA-PIS d.o.o. odda 1.500 m2 varovanih skladiščnih prostorov - v celoti ali v več manjših površinah <350, 700 m2). Lokacija: Zaloška Gorica med Žalcem In Celjem ob avtocesti Ljubijana-Maribor. Informacije: KA-PIS d.o.o.. Novo Celje 8, 3301 Petrovče, Tel.: 03/713 10 00, Fax: 03/571 53 93 GSM: 041/435 400 E-mail: kapls@kapis.si
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Tiefefbn/fe» 03/ 572 BO 80
POSEBNA PONUDBA
čokolinožkg	1.499,00
kava Oar 100 g zelo ugodno 139,90 bela moka v 25 kg vreći °ikg 88,90 napolitanke 1 kg samo 399,00 olje rastlinsko pvc 1! 189,90 kompot breskev 825g pa samo149,00
prašek arlel'1,5 kg	1.398.90
krmni ječmen i kg	41,90
krmna koruza 1 kg	41,50
jupohsi	2.999,90
sadni sirup 31	649,00
alpsko mleko 12/1!	139,90
V kmetijski trgovini pa lahko kupile po zelo ugodnih cenah umetna gnojila, vrtna semena in $emensk} krompir. Večje količine naročenega blaga, vam brezplačno pripreljemo na dom. Cene veljajo do razprodaje zalog.
*KDOR VARČUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!*
8
KULTURA
'^HIAK 1. februarja 2001
Glasbena šola Velenje
Prvi koncert - po trnovi poti do zvezd
v prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju je bil sredi prejšnjega tedna prvi koncert najmlajših nadebudnih glasbenikov, starih od 9. do 15 let, ki jih od 24. do 26. februarja čaka regijsko tekmovanje v Mariboru, in sicer v disciplini klavir, vsa pihala in komorne skupine s trobili.
Na koncertu seje predstavi-
lo 22 učencev omenjene glasbene šole, ki so pokazali veliko tehničnega znanja in muzikalnosti, predvsem pa so bili "spominsko" zelo zanesljivi. To je pomembno predvsem za to, ker morajo ves program igrali na pamet.
Vsi tekmovalci so bili, glede na starost, razdeljeni v naslednje kategorije: l.a (-vključno do 11 leta starosti),
trajanje programa 6 do 8 minut; 2.b (starost 12 in 13 let), trajanje programa 7 do 10 minut; l.c (starost 14 in 15 let), trajanje programa 8 do 12 minut; 2.a (starost 16 in 17 let), trajanje programa 10 do 15 minut; 2.b (starost 18 in 19 let), trajanje programa 15 do
20	minut; 3.a (starost 20 in
21	let), trajanje programa -1, etapa 30, II. etapa prav tako 30 minut); 3.b (starost 22 in 24 let), trajanje programa -1.
etapa 35,11. etapa 55 minut).
Ker je bil to prvi koncert (drugi in tretji bosta seveda še pred regijskem tekmovanjem) veijamem, da bo kar precej tekmovalcev uspelo narediti prvi korak - po trnovi poti do zvezd oziroma doseči 90-od-stotkov možnih točk in se tako uvrstiti v finale državnega tekmovanja, ki bo od 29. marca do 1. aprila v Ljubljani.
■ Mag. Ivan Marin
Zgornja Savinjska dolina
Raznolik mesec kulture
Območna izpo.stava republiškega sklada za kulturne dejavnosti Mozirje je v sodelovanju z občinami In kulturnimi društvi tudi letos pripravila bogat in raznolik program prireditev v letoš» njem mesecu kulture. V programu je zapisanih 29 različnih prireditev, hkrati pa
bodo v februarju izvedli tudi območni srečanji odraslih in otroških gledaliških skupin. Najbolj bogat program velja za občino Mozirje, v Solčavi pa prireditev ne predvidevajo.
Začeli so v Lučah, kjer so sinoči (sreda) pripravili slavnostno akademijo ob 100 let-
nici rojstva skladatelja in njihovega rojaka Blaža Arnica, obenem pa je bila to tudi občinska proslava ob kulturnem prazniku. Občinsko proslavo bodo na predpraz-nični dan izvedli v občini Mozirje, na Ljubnem pa bo proslava v nedeljo popoldne, na Ljubnem bo zanimivo tu-
di v sredo, ko pripravljajo celodnevni kulturni dan, z njim pa bodo obeležili tudi pomembne obletnice v lanskem in letošnjem letu.
Osrednja območna proslava bo v Gornjem Gradu na praznični dan, torej 8. februarja, ob 19.00.
mjp
ogledal si bom
Človeka spoznaš po čevljih
v preinogovnikovem razstavišču Baríbnra so v ixmedeljek odprli razstavo tbtogratîj VMe Klenovšek iz Kopra. Na ogled bodo do 2. marca.
Vida je bila rojena v Kt)pru 1niwembra 1969. Srednješolsko izobrazbo je pridobila na ekonomskodružboslovni šoli v Kopru, po njej jc leto dni živela v Londonu. Potem je vpisala študij fotografije na milanski šoli "Riecardo Bauner". ki ga je zaključila leta 1993. Od leta 1998 je redna članica Društva folografov Slovenije. Doslej jc za svoje delo prejela kar nekaj nagrad, pripravila pa je iudi ištevilne razslavc, (ako skupinske kot samostojne.
Tokrat sc fotografinja za predstavitev oseb uporabi melafo-ričnc podobe čevljev. Pt^rlretni motivi so odmaknjeni v ozadje zgodbe, postavljene v krajinsko, obmorsko okolje ali prosior. ki ga zaznamuje arhitektura, čc že niso povsem odsi)tni ... Priporočamo!
Šaleška dolina na poti ekološkega izboljšanja
Danes (v četrtek) ob 18. uri bo v Knjižnici Velenje Šaleško muzejsko in zgodovinsko drušlvo Velenje pripravilo predavanje z naslovom Šaleška dt)lina na poli ekološkega izboljšanja. O lemi bo predaval mag. Emil Šlerbcnk.
Slike iz šole slikanja z oljem
Danes ob 17. uri bodo v avli velenjske mestne hiše odprli razstavo del, ki so nastala v šoli slikanja z oljem pod mentorskim vodstvom absolventa Akademije za likovno umetm^st Denisa Sene-gačnika. Predstavilo se bo 12 razstavljalcev, članov Društva Šaleških likovnikov Velenje, ki skupaj z MO Velenje razstave» tudi organizira.
Menlor tokratne likovne šole je o delu v njej zapisalt "Opredelili smisel gledanja, opazovanja. Videli medprostore, jih slikati v prostoru, na platno. Iskali individualni prislop k percepciji. Zavedati sc, da slikamo svoj svel, novi svet, kalcri nam je bil dan. prirojen in ga moramo siKasno obvladali sami... To je samo nekaj primerov, nekaj najvažnejših pojmov, izraženih kol osnovna oblika in .smer slikarskega razmišljanja..
Svoja dela bodo razstavili Irena Gučck, Franc in Jožica Klan-ler. Šleika Kordeš, Andrej Krcv/clj, Marcel Medved, Viktorija Meh. Anka Rakun. Anka Rangelov, Oskar Sovine, Milena Štaj-ner in Marjana Vcrbuč.
Abonma odpade
Predstava MGL Ljubljana PIGMALION, ki bi morala biti na sporedu 1. in 2. 2. odpade zaradi bolezni v ansamblu. Na sporedu bo v mesecu maju.
Nastop izolskih punk-rock skupin
v soboto, 3. februarja, ob 21.21) uri, bo v Mladinskem centru Velenje koncert, na kalereni sc bosta predstavili izolski punk-r(x;k skupini Doryan gray in D" faci, ki zase pravita, da igrala glasbo večnosti.
Ob tej priložnosti bodo oivoriii se razstavo plakauw in izdelkov laslne produkcije ter jo nadgradili s kratkim t>pisom delovanja izt)l-skega mladinskega cenlra. Sledil bo ogled enoumega dokumen-larnega filma Pol v neznano, ki so ga Izolani snemali od avgusla do decembra lani. Gibljive slike bodo razgibano prikazale stanje mladinskih centrov in mladinske scene v Pragi, Berlinu in Olomo-ucu, manjkalo pa ne bo tudi drobnih utrinkov s potovanja.
Premiera domačih giedaiiščnilcov
ŠENTILJ PRI VELENJD - V nedeljo ob 14. uri bodo v dvorani doma krajanov premicrno uprizorili igro Toneta Partljiča
Večer s Štefko Droic
VELENJE - Kulturni večer preteklega četrtka je bil v znamenju odličnih sogovornic, dramske igralke Štefke Drolc in njene vnukinje Tine Uršič . Štefka je povedala, daje doslej odigrala okoli 170 vlog. In sicer v mariborskem, tržaškem in ljubljanskem dramskem gledališču.
Štefí<a Drolc z vnukinjo Tino Uršič in Marjanom Marinškom, kije vodil pogovor.
Še vedno nastopa - že več kot 55 let. Igra tudi v eni največjih dramskih uprizoritev pri nas, v štiri ure trajajočem "Idiotu" F. M. Dostojevskega, ki ga v režiji Mileta Koruna in ob sodelovanju 23 igralcev uprizarja ljubljanska Drama. Štefka je bila izbrana tudi za glavno junakinjo v prvem slovenskem igranem filmu "Na svoji zemlji", komaj štiridesetletna je že prejela Prešernovo nagrado in leta 1983 še Borštnikov prstan za življenjsko delo. Razpoložena je povedala še kako je predavala študentom na igralski akademiji, čeprav sama nima te izobrazbe, to in ono Iz svojega zasebnega življenja in presunljivo lepo, preprosto in zlahka zrecitirala Prešernovega "Povodnega moža", "Lepo Vido" in "Nezakonsko mater".
Vnukinja Tina ni bila samo za okras večera, temveč je povedala, kako je na igralski akademiji, ki jo je pravkar končala, kako spoštuje svojo babico in odrecitirala odlomek iz Stmiševega "Samoroga", "Antigone" ter Prevero-vo "Sem, kakršna sem".
Poslušalci so bili navdušeni in ganjeni obenem. Tkkih večerov si še želijo.
■ AZ, foto: JM
nikoli sami
107,8i
"Politika - bolezen moja". Pripravik) je jo 15 igralcev domače dramske sekcije Kulturno prosvetnega društva Franc Schreiner, režijo pa jc prevzel Vito Felicijan. Igro bodo ponovili prihodnjo sobolo ob 17.30. uri.
Neža iVIaurer in Urška Heller
v mesecu kulture se bodo tudi v knjigarni kultumica |H)trudi-li, da pričarajo še več prijetnih dogodkov. Prihodnji teden, v ponedeljek in sredo, bodo gostili pesnico in kiparko.
Vabijo vas žc v ponedeljek ob 18. Uri. ko bodo v okviru kulturnega praznika gostili Nežo Maurer, ki je pred kratkim praznovala sedem dese I leinico. Ob le j priložnosti sla izšli dve knjigi: "Velik sončen dan" zajema izbor pesmi z.a otroke in "Zbrana dela". Gosi večera bo ludi otroški in mladinski pislaclj Peter vSvelina, ki je pripravil izbor pesmi za knjigo Velik sončen dan, /^to bo knjigo ludi predstavil.
V	sredo ob 12. uri bo v razstaviščnem prostoru Gorenje d.d. (upravna stavba), s kalerim Kullurniea tesno sodeluje, otvoritev razstave kipov Drške Heller. Rojena je bila 1948 v Zurichu. Od leta 1979 je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Končala je .šolo za oblikovanje v Ljubljani in tri letni tečaj na akademiji likovno umelnsot v Ljubljani. Izpopolnjevala seje v ateljeju akademskega kiparja Slojana Batiča.
Sredozemske variacije Emerika Bernarda
VELENJE - Slovenski kulturni praznik bo Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnlka Velenje zaznamoval.i z razstavo del pomembnega slovenskega ustvarj.i]ca, v letu 1997 tudi Prešernovega nagri^enca, EMERIKA BERNARDA. Ciklus slik z imenom Sredozemske variacije bo v Galerijo prinesel ozračje mediternna.
V	torek, 6. februarja, ob 19. uri bo v spremljajočem programu nastopil prof. Boris Stih s kitaro. Razstavo in umetnika pa bo predstavil likovni kritik Andrej Medved.
1. februarja 2001
VRTILJAK
Damijan Kljajič» zgodovinar novinar, fotogral športni funkcionar- posebej je zagret za namizni tenis ter AJeš Ojsteršek> vodja mladinskega centra, tudi novinar in tudi fotograf, pa še kaj bi se našlo: "Čujr Damjan, sem bral> da maš (i najboljšega tiča. le to res?'^
Damjan se je temu nasmehnil, ker je na to že skoraj pozabil. Ampak pri Mobitelu so mu za divjega pet« elina dali res najvišjo nagrado.
Matjaž Cesar^ svetnik LDS v občinskem svetu Šoštanja (prvi v prvi vrsU z leve), je v ponedeljek na seji opozarjat na | pre j viske položnice komunalnih storitev. Da je v Šaleški dolini ogrevanje precej drago, je trdil. Da je to res, bo pa dokazal. V petek z družino leti na Kanai'ske otoke. Mimogrede bo preveril koliko ogrevanje plačujejo tam.
-Martin Steiner direktor Gosta, d.o.o.. iz Velenja se je na košarkarski tekmi Slovenija - Ukrajina samo čudii. Čudil in čudil. Kako 50 organizatorji vedeli, da je izGOST-a?
Avtocenter CELEIA Avtohiša JAKOPEC
Thule. Vzemite vse s seboj!
Mariborska 107, Celje, tel.: 03 42 54 600, fax: 03 42 54 620 Kosovelova 16, Velenje, tei: 5864 380, 897 14 60
Politika in šport
v Velenju seje /nova izka/âk'), da grcsia l^liko politika in šporl lepo skupaj, /ai adi Sportniii prireditev šc minisui pridejo v to dolino.
Nov list
v Sošlanju sa dobili nov l(L)ist. Vendar jc bolj rjavkast kot zelen.
(Ne)popolno
Na velenjski Gorici bi radi popolnoma obnovili vodovodno omrežje. A kako naj liiiro /ačjio s popolno obnovo, ko že nili dve popolni prijavi /a iyvedi)o del niso pre-jeli-
Odskok
Mnogi pravijo, da je Slovenija gaspvxlarska odskoCna desku '/a Balkan. druge strani je vse bolj priljubljena od-skoCna deska pribežni-kov za Jisto pravo Evropo.
Beži-točko
Šiw5ianjska Eleklra je Izgralii/zadnjeuvrSCcno ekipo, a so ji načrloviine loCke vendarle zbežala. Seveda, ko pa je igrala z Bežigradom.
Umetnost
Tudi ljubiteljska kul-lury je pogosto prnva umeinosi. Prava umet-nosi jc, kako lahko društva s iako malo denarja toliko naredijo.
Po novem
Dolgo je veljalo a'kli^: Ce vozíA, ne pij. '/Au\ je vse bolj potrebno ^c enoi če voziS, ne kadi. Vsaj ne takih »cigarel«, po katerih bi rekli, da so vozniki res okajeni.
Skupaj
Premogovnik in lere-moelekirama sia spel skupaj! V težavnih!
Podobnost
Vsakoletno sežiganje pusta me jipominja na nekatere politike; kakor koli jih ?e žagaS> vedno se postavijo na noge.
Ključi
v marsikaterem naiiem podjeiju so se f.<£ odloČili za tako imenovane akcije »2!l klju^jv«. A ne, da bi se zaklepali; da bi bili zaposleni med sabo Se bolj odprli.
10
TV SPORED
1. febi-uarja 2001
ČETRTEK, 1. februarja
PETEK, 2. februarja
SOBOTA, 3. februarja
NEDEUA, 4. februarja
PONEDEUEK, S. februarja
TOREK, 6. februarja
SREDA, 7. februarja
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08^0 Mostovi 09.00 Pod klobukom 09.50 Zgodbe Iz ŠMI® 10,30 Nosorog in prijatelji 2/13 11.20 Nsolcofi po Nemčiji 11.50 Can začimb: Francija 12,20 Gospodarski izzíw 13.00 Poročila, špoft, vrme 14.10 Brez knjige nikoli 15.00 ZOOM
16.30 Poročila Jpof!, vr^e 16.45 Volkovi, žárovičce in velikani 16.55 Na liniji Novi raziskc vale). 5/16 Risanka Kron^
7V dnevnik, Sport, vreme
20.05	Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmiddn
22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Ne/zrtani oder 23.20 Bolezni našega časa* im-
potenca 23.50 Novi raziskovak:i, 5/16
SLOVENIJA 2
08.00 Simpsonovi 08,20 Vldeospolnfôe 10.00 Nash bridges, 3/22 10.40 Grace na udaru, 6/14
11.06	Frasfer, 8/24 12.30 ápofí 14.30 Svelpon:iča
15.00 Na basebâilskem igrišču.
amer, film 16.30 Caroline v velemeslu 17.00 Nash bridges, 4/22 18,00 20 bucks, amer, film 19.30 Videospolníce 20.05 Tuja razvedrilna oddaja 21.05 Emity z mesečeve domaČ^. 4/13 21.50 Kafka, amer, lilm 23.25 The pearl hoTel. švedski film
00.50 Simpsonovi 01.10 Videospoinioe
-J
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10,00	Veâna ljubezen, nad.
11.00	Brez tebe, nad.
11.50	Milady, nad.
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nan.
14.10	Gorski zdravniK nan.
15.10	TV prodaja, nan.
15,40	Oprahshow
16.30	Milady, nan.
17,20	Mojd usoda si ti, nad.
18,15	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	Rim
21.40	Nikita, nan.
22.30	Prijatelii. nan.
22.50	JAG, nan.
23.40	Gfavni na vasi, nan.
00,10	24 ur, ponovitev

27
S9
09.00 Nai spot dneva 09.05 Naj spot. pon. Qiasbene
oddaje 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 M-ovpfesnižufsCuki,
posnetek prírediwe 11.10 Videostrani 18,20 Naj spol dneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Bonanza, nadaljevanka
16/31 19.30 Obvestila 19,55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Portret iz ateljeja, doKu-
mentami film 20.30 Mednanxina ra2Stava psov
21.00 Odprta tema. kontaktna oddaja, Bolezen north krav; te^ve in posledice 22.15 Regionalne novice 22,20 Motor spon mundial, tedenski pregled dogajanja na podra£ju moto ^rta 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videosti^ni
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Prisluhnimo tiiini
09.CÛ	Čarovnik iz Ozd, 16/18
09.20	Volkovi, čarovnice in velikani, 8. del
09.30	Na liniji, oddaja za mlade
10.10	Oddaja za otroke
10,25	Novi raziskovalci, 5/16
n.20	Slovenski magazín
ttSO	Ženska iz Marcipana, drama
13,00	Poročila, šport, vreme
13.50	Prvi in drugi
14,10	Bolezni našega časa: im-
potenca
14,40	Osn^dan
15.10	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
Î6.30	Poročila, šport, vreme
16,45	Zares d^vjeâvaii, 10/26
17.05	Rdečigrafít
17.45	Modro
18.20	Oose^
19.0	Kronika
19,30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Garaći,3.del
21.00	DeteljKa
21.10	TV poper
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Pohočiklub
00.00	Plosk ene roke. avsualsk} film
SLOVENIJA 2
08.00 Sirr^sonov) 08,20 Videospotnice 10.00 Nash bridges. 4/22 11,40 SP v alp,smuč. smuk za
komb. (Ž) 12.55 Dekleti s podeželja, ang. tlim
14.40 Begunec, ang. čblilm 16.30 Caroline v velemestu 17.10 SPvalp.smuČ. SLza
komb. (2), 1. tek 18.15 Pokljuka SP v biatlonu'
studio 19.55 Vkleospomtee 20.10 SPvalp,smuč. SL»
komb. (Ž). 2. tek 21.00 Grof Monte Crrsto, ang. him
23.15 Neprimerno delo 2â žensko, 3/10 00,05 BiQ band RTV Sk)venija 01.15 South park, nan. 01.40 Simpsonovi 02.00 Vkieospotnice
Txy-

L« II
ar sa
09.00	Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja
10.00	Odprtatema, pon. oddaje. Bolezen norih krav: te2ave in posledice
11.15	Najspotdneva
n.20	Vabimokogledu
11.25	Bonanza, ponovitev
12.25	Videostrani
18.15	Najspotdneva
18,20	Regionalne novice
18,25	Športni blok
18.30	Miš maš, otro^ oddaja
19.30	Obvestila
19.55	Vabimo k ogledu/Oglasi
20.00	Dim, ameriški him
21.85	Region^ne novice
21.40	Športni blok
21.45	Iz oddaje DcArojuuo
22.35	Naj spot dneva
22.40	Videostrani
SLOVENIJA 1
oa.oo	Odmevi
06.30	Zgodbe iz ^cl{ke
09.10	Pod klobukom
10.05	DonKihot,1.0el
11.35	LIngo, tv igrica
12.0	Tednik
13.0	Poročila, šport, vreme
13.20	Mostovi
14.20	Pod piramido, otldajatv
Maribor
14.50	Ellen Fost^, amer, nim
16,30	Poročila, ^ort, vreme
16.45	FranieK 13/26
17.10	EbbainOidnK3/9
17.50	Na vrtu
18.15	0»rB
13,20	Umetnost življenja po
svetu, 7/13
16.50	Risanka
19,00	Danes
19.05	Ubip
19,30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Razvedrilna oddaja
21,35	Frasier. 10/24
22.15	Poročila, šport, vreme
22.50	Sopránoví, 4. del
23.40	Nini - likvidator, film
SLOVENUA 2
06.30 Videospotnice 09,55 Pokljuka:SPvbidtfonu-
10 km (M) 11.40 SPvalp.$muč.smuk(M) 13.15 Pokljuka:$Pvbiattonu-
7,5 km [Î) 14,55 SPvalp.smuČ.smuk(M) 15.00 Pokljuka: SP v biaitonu-studn
Košartca f48A New York - Neiv Jesey
16.35 SP v smuč. skokih 17.40 Košarka nba action 16,15 SP v rokometu, polfinale.
posnetek 19,30 Videospotnice 20,05 Mes enfants étrangers,
franc, film 2130 Praksa 22.15 Sobc^nanoč 00.15 Videospotnice
07.0	Dobro jutn:^, Slovenija	1 0&30
10.0	Power Ranger, nad.	
10.30	Navihanka. nan.	j 10,00
11.30	Brez tebe. nad.	
11.50	Milady, nad	j 10,30
1Z45	TV pHxlaja	j 11,00
1315	Zgodba južnih morij, nan.	I 11.30
14.10	Gorski zdravnik, nan.	j 12.30
15.10	TV prodaja	i 13.00
15.40	Oprah show	1 14.40
16,30	Milady, nan.	
17.20	Brez tebe. nad.	i 17.30
18.15	Večna ljubezen, nad.	
19.15	24 ur	j 19.15
20.00	Film	I 20.00
22,10	Teksaški mož postave, nan.	1 22,10
23.00	F/X-umoristrikom,	j 00.00
	nan.	
23.50	Zlobni dvojček, nan.	i
00.40	24 Uf, ponovitev	\
06.00 TVprodaja
Zajec dolgouhec in prijatelji
Power Ranger, nan. Navihanka, nan. Mladi učitelj, nan. Šolska košarkarska liga Ameriška gimnazija, nan. Maggie, film Orteans, 1/8 Domov za praznike, amer, film 24 ur
Peklenski vai, amer, film Trenutne odločitve, amer, film 24 ur
kAM Ali
27
SLOVENIJA 1
OB.OO iivžav
09.55 20. t^movan^e $k>ven-skih godb-Krško 2000 10,25 Med valovi 10.55 Svet divph živali, 23/26 11.30 Obzorladuha 12.00 ljudie in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Razvedrilna oddaja 14.45 Garači.3.del 15,30 Sledi
16.00 Čari začimb: k)pamk:a 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Vsakdanjik in praznik 17,45 Alpe-Donava-Jadran 16,15 Naravni parki Slovenije 16,45 Risanka 16.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19 .05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 ZOOM
21.40 Večerni gost dr. Boris
Kryštuíek 22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 Gazele 23.05 Srezreza 00.05 Priložnost dela tatu. opera
SLOVENIJA 2
09.20 VkJeospotnKe 09.25 Noro zaljubljena, 36/47 09.45 Prava stvar. 11/13 10.10 Emity z mesečeve do-
mačije. 4/13 10.40 Pokljuka: SP v biatlonu-
12.5 km 11.45 SPvalp.smuČ. smuk® 13.15 Pokljuka: SP v blattonu-
10 km (Ž) 14,30 SPvalp.smuČ.smuk(t),
posnetek 14.35 Pokljuka: SP v biatlonu,
studio 5' sledi SP v rokometu: finale 18.45 SPvsmuČ.skokih,posnetek 19.30 VkleospotnKe 20,05 Nove pustolovščine Nko-
lasa Hulota, 5/13 20.50 Cikcak 21.25 Končnea 22.25 Sody count, amer, fklm 23.45 VkJeospotnk»
-■I
OB OO TV prodaja 06,30 Zajec dolgouhec in priia-lelji
10.00 Power Ranger, nan. 10.30 Navilunka 11.00 f^ladi učitelj, nan. 11.30 Šolska košarkarska liga 12,30 Amerik gimnazija, nan. 13.00 De2ela pred Časom, ris film
14.30 Prva izdaja 15,30 Ulica River. amer, film 17,10 Obalna straža, nan. 16,10 VIP 19.15 24 ur
20.00 Zadnji kiiajski cesar, ang. nim
22.45 Športna scena 23.30 Ljubezenska serenada,
avstralski film 01.^ 24 ur, ponovitev

IcanMll 37
02
		5 09,00
09,00	Naj spot dneva	i 10.00
09.05	Miš maš, oddaja za otn)-	i 10.50
	ke, pen.	i 11.10
10.05	Vabimokogledu	1 11.30
10,10	Dim, ameriški film. pon.	
11.40	Videostrani	i 12.15 j 12,20
17,55	Najspotdneva	
18.00	Skokec in čebelica potujeta v mesto, risani film	
19.30	Obvestila	
19.55	Vabimokogledu/Oglasi	1 13.20
20.00	961. VTV magazin, reg.	i 1410
	informativni pmgram	1 14.30
20.20	Slovenski Pavček, po-	\ 15,20
	snetek prireditve	i 17.00
21.30	Košartca, posn. telone,	1 1615 1 19,45
	Pivovarna Laško: Loka kava	
23,00 VTV magazin, pon.		j 20.45
23.20	Naj spot dneva	
23.25	Videostrani	1 22,15
Miš Maš, odd. za otroke iz pon. odd. Dobro jutni
960.	VTV magazin Športni lorek
Športni gost, gosta v studiu: Marjan PuŠnlk^To* ni Toma^ič Vabirrw k ogledu Dober večer, gospod predsedniK gosc dr. franc Lotxiik, pred. Sveta za varstvo okolra RS iz sred. odd. Dobro jutro
961.	VTV magazin
Iz peL odd. Dobro jutro Videostrani
Odprta tema, Bolezen norih krav-tetaveioposi. Dim, ameriški film, pon. Nai spot, pon,, gost Slavko Ivančič Košart<a, posn. tëtfne. Pivovarna Lašl«>: Lote leva Vkleostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Utrip
08.20	Zrcak) tedna
08,40	Pod piramido
09.10	Zares divje živali
09.30	Rdeči grafit
10.00	Oddaja za otroke
10.35	Modro
11.10	Dosežki
11.30	Na vrtu
11.55	Jmetnost živlpnja po svetu
12,25	Sledi, odd, o ljub. kulturi
13,00	Poročila, šport, vreme
13,30	ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15,30	Ne/znani oder
16.00	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, špoit, vreme
16,40	Mikin Makin črkopis
16.45	Telebajski
17.10	Radovedni Taček
17.45	Recept za zdravo življenje
16.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19.30	TV dnevniK šport, vreme
20.05	Gozdarska hiša Falkenau
21.00	ObraziizMarijanišča^do-
kum oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.40	Spon
22.50	Hamlet, 2. dd
00.10	Recept za zdravo Življenje
SLOVENIJA 2
08.00	Simpsonovi, nan.
08.25	Videospotnice
10.00	Nash bridges. 5/22
10,40	Grof Monte Crtsio, 1/6
11.30	TVprodaja
11.40	SPvalp.smuČ. smuk za
komb. (M)
12.35	Planeti, 8/8
13.25	C^cak
14.00	Sobotna noč
16.00	Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski
16.30	Carolinevvelemestu
17.00	Nash bridges, 6/22
17.10	SPvalp.smuČ.SLza
komb. (M). 1. tek
18.00	TeleM.tvManbor
16.15	SP v biatk^nu • studio
19.30	Videospotnica
20.10	Spvalp.srmjČ.SLza
komb. (M). 2, tek
21,00	Studio city
22.00	South park, nan.
22,30	Metropolis
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Bežno srečanje, ang. him
01.45	Simpsonovl. nan.
02.10	Videospotnice
J
07.0 10.00 11.00 11.50 12.45 13.15 14.10 15.10 15.40 16.30 17.20 18.15 19.15 20.0 21 DO 23.00 23.50 00.20
Dobro jutro. Stovenija Večna ljubezen, nad. Moja usocia si ti, nad. Milady, nad. TV prodaja Športna scena Otroški zdravnik, nan, TV prodaja Oprah show Milady, nan. Moja usoda si ti, nad Večna ljubezen, nad, 24 ur
Sedma nebesa, nan. Moj bratranec Vlnnie. am 1 JAG, nad. Tak^, nan. 24 ur, ponovitev

Hmnmlf

09.00
10.00 10.20 10.25 10.30 11.40 18.20 18.25 18.30 19,30 19.55 20.00
21.45 21.50 22.40 22.45
Dobro jutro, informativno -razvedrilna oddaja 961. VTV magazin, pon. Vabimo k ogledu Naj spot dneva Slovenski slavček. pon. Videostrani Nai spot dneva Regionalne novice Bonanza, nan., 17/31 Obvestila
Vabimo k ogledu / Oglasi Slovenec leta 2000, posn. prireditve v Litji {3, TV mreža) Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Vrdeostmni
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Sr^mognvi konjič 09.20 Radovedni Taček 09,40 Prirriožev dnevnik 10,20 Recept za zdravo življenje 11.10 Naokoli po Nemčiji lt05 Gozdarska hiša Falkenau. 4/13
13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Obrazi iz Marijanišča. dokům. meseca Ouliovni utrip
16.30 Poročila, šport, vreme Glasbena šala
17,00 Ranč pri Kraguličkovi
sedmfci, 5/Î4 17.45 ZibelI« sv^ovnđi kultur,
m
18.45 Risanka 19,00 Kronika
19,30 TVdnevnik, šport, vrente 20,05 Peta hiša na levi, 3^ 20.35 Sprehod zdinozavn, 3^6 21.10 AIđualno 22.00 Odffievi, šport, vreme 22.50 Daen Wielkej Ryby, poljska drama 00,00 Zibelke svetovnih kultur. 2/4
SLOVENIJA 2
Simpsonovl Vkleospotnrca 10.00 Nash bridges, 6/22 10.40 življenje n^ zvezdam?,
doiojm. oddaja 11.35 Nove pustok>všč ine Nico-
lasa Hukita. &13 12.20 TVprodaja 13.25 EHen Foster, amer, film 14.55 Studncity 16.00 Metropolis 16.30 Caro (lne v velemestu 17,00 Nash bridges. 7/22 18.00 Photographing Fairies,
ang. film 19.40 Vkleospotntee 20.05 Glasbeni festivali Leta 01. franc, čb film 22,20 Alica, evrop.dokum tilm 22.45 Svet poroča 23.15 Simpsonovi, nan. 23.45 Vkleo^otnice
07,00 10.00 11.00 11.50 12,45 13.15 14,10 15,05 15.45 16.35 17,25 18.20 19.15 20,00 21.40 22,30 23.20 23.50
Dobro jutro. Skiveniia Večna ljubezen, nan. Moja usoda si ti. nad. Milady, nad. TVprodaja
Zgodba južnih morij. nan. Otroški zdravnik, nan, TV prodaia Oprah show Milady, nad. Moja usoda si ti, nad. Večna fju bežen, nad. 24 ur
Za upanje, amer, film Bolnišnica upanja, nan, JAG, nan. Taksi, nan. 24 ur, ponovitev

Hmnmít
2T
09.00 Naj spol dneva 09.05 Slovenec leta 2000, pon. 10.50 Vabimo k ogledu 10.55 Bonanza, ponovitev 11.55 Vkleostrani 18.25 Naj spol dneva 18.80 Bonanza, nad . 16/31 19,30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 962, VTV magazin, reg.
informativni pn^gram 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.45 športni gost, kontaktna oddaja, gost v sbjdlu; Dartco Mirt, KK člektra Šoštanj
21.30 Evropski turnirji v golfu
{3. TV mreža) 22.00 ATV predstavlja, dok, oddaja (3. TV mreža) 22.30 Iz produkcije 2LTV (3. TV mreža)-odd. TV Primorka 23,00 962.VTVmasaán, pon, 23.20 Športni torek, ponovitev 23.45 Naj spot dneva 23.50 Vkleostrani
SLOVENUA 1
C 8,00	Odmevi
03.30	Doberdan, Koroška
09.00	Babar
09.20	EbbainDklriK3/9
09.50	Glasbena šala
10.05	Ranč pn Kraguljčkovi
sedmci, 5/14
10.35	Lingo, tv igrica
11.00	Zibelkesvetovnihkultur, 2/4
12.00	Peta hiša na levi, 3/6
12.30	Sprehodzdinozavri,3/6
13,0	Poročila, Sport, vreme
13.15	Obzoijaduha
13.45	OonKihot,1.(3el
15.15	Aktualno
16.00	Mosiovi
16.30	Poročila, Šport, vreme
16.45	Male sive celice, kviz
17.45	Nosorog in pniateiji, 3/13
16-45	Risanka
19.0	Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20,05	Prešernova proslava, prenos iz CD
21.15	Portreti Prešernovih nagrajencev
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Svetovni izzivi
23.25	Hudičev inštiumeni 1/2
00.20	Ciklus Davida Ojstraha
SLOVENUA 2
06.20 Videospotnice 10,00 Nash bridges. 3/22 11.45 SPvbiaUonu, 20kmiM) 13.45 SPvalp.smuČ.-studk» 13.50 Pokljuka - studio 15.35 Glasba in človeški um 16.30 Carolinevvetemestu 17.10 Spvalp. smuč. SL (ž), 1. lek
16,15 Sp v blattonu-studio 20.10 SPvalp.smui.SL(?),2. tek
23,00 Vse razen umora. 14/14 00.30 Chicago Cab, amer film 02.00 Simpsonovi, nan. 02.30 Videospotnice
07.00	Dobro iubo, Slovenca
10,00	Večna ljubezen, nan,
11.00	Moja usoda si ti, nad.
11.50	Milady,nad,
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nan.
14.10	Otroški zdravniK nan,
15.10	TVprodaja
15.40	Oprah show
16.30	Milady, nad.
17.20	Moja usoda sib, nan.
18.15	Večna ljubezen, nan,
19,15	24 ur
20.00	Trdno odh)čena, amer, film
2140	Newyorška polička, nan.
22.30	JAG, nan.
23.20	Taksi, nan.
23.50	24 ur, ponovitev
kanali a7 M S2
09.00 Dobro jutro, informativno
razvedrilna oddaja 10.00 962. VTV magazín, ponovitev
10.20 Športni lorek, ponovitev 10.45 Vabimokogledu 10.50 Najspotdneva 10.K športni gost ponovitev, gost v studiu: Darko Mirt, KK Elektra Šoštanj 1140 Bonanza, ponovitev 12,40 Videostrani ia20 Najspotdneva 16.25 Regionalne novice 13.30 Uršarije. oddaja za otroke
in sta:^ (3, TV mreža) 19.00 Mladi upi, otroški glasbeni videospoh 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Video top, oddaja z glasbenimi videospoti (3. TV mre2a) 20,50 Najspotdneva 20.55 Regionalne novice 21.00 Viva tunstica, oddaja o
turizmu 21.30 Iz oddaje Dobro jutnu 22.20 Najspotdneva 22.25 Videostrani
1 ■ februarja 2001 «"HlAS
ZANIMIVO
11
hOrOSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Odločili se boste, da nekomu pripravite presenečenje. Čeprav se bosle nanj bolj slabo pripravili, saj bo plod trenutke ideje, vom bo odlično uspelo. Ob smehu in zabavi boste pozabili na vsakdanjik, ki vom zadnje čase ni preveč naklonjen. Več kot boste o tem razmišljali, slabše bo. Zato bo bolje, če se posvetite športu in zabavi v prijetni družbi. Lahko je to tudi dobra knjiga, ki je že dolgo niste vzeli v roke.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
r—rm

Na sredini poti boste ugotavljali, da se vaš trud še nikjer ne pozna. Nikar sedaj ne vrzite puške v koruzo. Da se vam res ne splača obupati, boste ugotovili ob koncu tega tedna, ko vas bo nekdo navdal z novo energijo, šele potem ' boste vedeli, kako utrujeni od vsakdanjika ste že bili. In šele potem vam bo jasno, kaj pomeni imeti dobre prijatelje.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Planirali boste in planirali. Ne le, da vam zna zimske počitnice pokvariti vreme, vse kaže, da se bo tik pred njimi zgodilo še nekaj, kar vam bo planirano porušilo. Č-eprav se boste najprej ustrašili, posledice ne bodo tako hude, kot bo sprva kazalo, finančno stanje vom večjih nakupov še ne bo dopuščalo.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
leden vam bo mineval počasi, veliko prepočasi. Zdelo se vam bo, do vam prav nič ne more vrnili manjkajoče energije, potem pa se boste odzvali no neko vabilo, čeprav sprva tega ne boste načrtovali. Izkazalo se bo, da ste storili prav, kajti novo poznonstvo bo preraslo v veliko več. Kot vsaka stvor pa bo tudi ta potrebovala svoj čas.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Že nekaj časa vam ponujajo odlično priložnost, vi pa se obnašate, kot da bo tako šc dolgo. Napaka. Naveličali se bodo čakati, da se odločite, kaj bi sploh radi in priložnost bo prej kot v tednu dni splavala po vodi. Zato se vzemite v roke in se odločite, kako naprej. Četudi vam bodo domači in prijatelji svetovali vsak po svoje, se zavedajte, do mora biti odločitev vaša. Sami boste namreč morali reševoti novo nastalo situacijo.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Nikar ne obupajte zarodi ene some napake, ki ima že kar star datum. Sedaj že veste, do zaradi nje ne bo konec sveta, vseeno pa vam ni vseeno, kaj se dogaja. Zdrovje bo šibko, saj imate oslabljen imunski sistem. Zato se v času prehladnih obolenj, ki jih bo v naslednjih dneh vedno več, čim več gibajte po svežem zraku. îudi vitomini bodo dobrodošli, sploh, če boste poskušoli telo oklestiti za kakšen kilogram.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Ze nekaj let se trudite, da igrate igro tako, da jo le redki razumejo. A stvari se spreminjajo, zato bi bilo zelo dobro, če bi postali ali bolj previdni ali pa bolj pametni. Do stvari ne boste mogli no svoj način peljati v nedogled, ste tako vedeli. Končajte, preden si boste povzročili škodo. Vaše prepričanje, da šc vedno delate prav, vos zna tokrot izdati.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
m^	Na vaš naslov bodo deževale želje in prošnje. Nekaj bo izjemno
^^ mamljivih, nekaj pa takih, da jih boste težko zavrnili, čeprav ^^ vam niso najbolj všeč. Na največje želje bodo morali šc malo počokati, soj se vam bodo no glavo zvrnile številne službene zadeve, ki bodo tokrat dobile prednost pred hobijem. Partner bo imel nekaj zanimivih idej, pa šc izvedljive bodo. Zato mu dobro prisluhnite.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Naslednjih nekaj dni bo napornih. V službi se vam obetajo krute spremembe, ki bodo korenito posegle v vaše navade in način življenja. Za povrhu boste tudi doma imeli tihi teden, soj bosta moralo s partnerjem razčistiti kar nekaj stvari. îokrat bodo boleče in pot do sprave ne bo lahka. V vajinih pogledih na prihodnost je namreč vsak dan več razlik.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1.
)šiljali vas bodo od vrat do vrat, vi pa boste trmasto vztrajali pri iskanju odgovora, ki lahko močno spremeni vašo prihod-nost Namig bo prišel ob pravem času, da boste znali poiskati odgovore, ki jih želite slišati. Morda vam vsi ne bodo všeč, za-gotovo pa se boste strinjali, do resnica včasih manj boli kot tovanje v temi in nevednosti. Čas za izposoja denarja še ni najboljši, zato načrtovan
večji nakup še malo odložite.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
^	Srečni boste, kot že dolgo ne. Vzrok bo družina, ki vam bo
^^^ ^ nudila miren priston in notranje zadovoljstvo. Zelo mimi boste in to boste znali prenesti tudi na vse okoli vas. Plani-rane zimske počitnice se bodo hitro bližale, vi pa ne boste zganjali prav nobene panike, čeprav morate urediti še precej stvari. Lotili se jih boste s pravega konca, zato bo vse teklo, kot si želite.
RIBI 0D20.2. D0 20.3.
Preizkus, ki ga opravljate s partnerjem, zna biti nevaren. Sploh, ker boste hitro ugotovili, da brez vaše pobude ni pripravljen kazati kakšnih čustvenih in da nikakor niste prvi v njegovih mislih. Sicer to že nekoj časa veste, a sedaj se boste začeli tega še zovcdati. Kako naprej? Previdno. Najprej razčistite, ali ste dovolj močni za korenite spremembe. In šele potem ukrepajte.

RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK ' RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
V	sredo
Naslednja številka Našega časa bo zaracii slovenskega kulturnega praznika izšla v sredo, 7. februarja.
Naš čas vas seznanja z dogajanji v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, pa delno tudi v Mislinjski dolini o dogajanjih tam, kjer živite ali delate, pa je dobro biti seznanjen. Časopis Naš čas lahko prejemate tudi na dom. V tem primeru seje treba samo naročiti. Lahko z dopisnico na naslov Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, lahko pa tudi s klicem po telefonu na številko 898 17 50.
Na tej številki dobite tudi vse informacije v zvezi z objavami, bodisi v časopisu, bodisi na Radiu Velenje. Na to številko lahko pokličete tudi, kadar - in če - želite uredništvo seznaniti s kakšno zanimivo rečjo, ki se dogaja ali se bo še zgodila v vaši bližini. Zakaj ne bi zanjo zvedeli tudi drugi?
V	teh dneh sta imeli in še imata oblico dela Tatjana Podgoršek in Bojana Špegel, ki sta v našem uredništvu nekako zadolženi za spremljanje kulturnih dogodkov. Ne samo, da se tovrstnih dogajanj v mesecu februarju napoveduje v izobilju, treba je biti pozoren tudi na to, da se česa ne spregleda. Včasih pravita, da smo do števila in kakovosti dogod-
Bojana Špegel: "Kulturnih dogodkov je v izobilju. Le
najti je treba kaj zase."
kov, ki se zvrstijo skozi leto v našem okolju, kar preveč kritični, velikokrat brez prave podlage.
Tisti, ki pravijo, da se v kulturi ne dogaja nič ali pa zelo malo, se motijo, dodajata.
■ mkp
Vrtnica - ali voretlicnemkotlcku^c^
ste vedeli?
Botanično ime vrtnice je ROSA, kar v latinščini pomeni rdeča. Najstarejše vrtnice so bile rdeče in ni presenetljivo, da so jo poimenovali po njeni barvi.	X
Čarobnost so vrtnici pripisovale že zgodnje civilizacije. Sicer pa že nekaj tisočletij simbolizira ljubezen, strast, upanje.
Perzijci so imenovali vrtnico gul, kar je pomenilo tudi cvetlica in je bilo zelo podobno besedi ghul, besedi za duha.
Na Kreti so risali vrtnice po stenah zidov že v času 1600 let pr.n.št. V času okrog 600 let pr. n. št. so jih upodabljali na grobovih v Egiptu.
Pri Starih Grkih je vrtnica prvič v svoji zgodovini pridobila na pomenu. Grke je vrtnica spominjala na Afroditi ljubega Adonisa. Že v tistih časih jo je opevala pesnica Sapfo in jo imenovala »kraljico cvetlic«. Teofrast je napisal prve nasvete o gojenju vrtnic.
Največji oboževalci vrtnic so bih Rimljani in tovrstno oboževanje se za njimi še ni ponovilo. V času festivalov na zabavah in orgijah so na debelo posipali tla s cvetnimi hsti vrtnic. S cvte-nimi listi vrtnic so posipali tudi postelje. Cvetne liste vrtnic so Rimljani dodajali jedem, vinu, dišavam in zdravilom. Zgodnje cvetove so uvažali iz Egipta in vrtnice za zimski čas gojili v rastlinjakih.
Prvi Kristjani so vrtnico zavračali, saj je bila zanje simbol rimske sprevrženosti. Šele okoli leta 400 n. št. so postale med nji-
mi spet priljubljene. Kristjanom predstavlja vrtni-ca Kristusovo trnovo krono, Devico Marijo, Kristusovo kri in duhovno ljubezen. Iz šipkovih jagod so izdelovali rožne vence (roža je tudi slovensko ime za vrtnico).
Sicer pa je vrtnica v Bibliji omenjena samo dvakrat.
Nadaljevanje prihodnjič. ■ Nataša Dolejší, dipl.ing. agronomije
NATAŠA DOLEJŠU.p.
GoHška46 3320 Velenje kulturao^tja telefon; 041/269-707
V
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOZEUSKI VELENJE
CONSORTIUMMUSICAE VELANENSIS
JAVNI NASTOP UČENCEV KLAVIRSKEGA ODDELKA
GLASBENE ŠOLE FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE VELIKA DVORANA, ČETRTEK, 1. FEBRUAR 2001, OB 19.00
Student naj bo
Jutri izredna skupščina
Po dobrih treh mesecih dela se je vodstvo ŠŠK-ja odločilo, da skliče izredno skupščino, ki bo jutri, v petek, ob 19.00 uri v Mladinskem centru Velenje. Namen skupščine je sprememba statuta kluba ter določitev poslovnika, nekaterih pravilnikov in ostalih aktov. Poleg tega bo podano finančno poročilo za obdobje od lanskega novembra pa do januarja letos. Hkrati bo v galeriji predstavitev projekta izgradnje novih prostorov kluba, kjer si boste lahko ogledali načrte in maketo. Projekt so izdelali velenjski študenti arhitekture Urban Novak, Tina Jeřábek in Robi Caglič. Vendar pa ŠŠK ne želi, da bi bila skupščina zgolj suho-
parna formalnost, saj bi radi, da pridejo v MC-ja tudi vsi tisti, ki so polnih svežih idej in elana, a ne vedo, kako bo določeno stvar izpeljali. Zato ŠŠK ponuja priložnost za ustvarjanje takšnih ali drugačnih zamisli, ki bodo lahko predstavljene samostojno ali v sklopu dogajanj na Dnevih mladih in kulture.
Teden dni po skupščini bo na isti lokaciji rock koncert skupine Elvis Jackson s predskupino Vreg. Začetek žura bo ob 21.30. Dan zatem bo v MC-ju še delavnica Get Work, ki je namenjena vsem, ki iščejo delo, tako študentom, ki so diplomirali, kot tudi vsem ostalim iskalcem zaposlitve. Naučih se boste napisati učinkovito in zanimivo prošnjo za delo, dober življenjepis, izpolniti nekatere obrazce ter dobili še veliko dru-
gih uporabnih napotkov. Če ne veste, kam in na koga se morate obrniti, da boste dobili prave informacije, kaj vam ponuja internet, kakšne so vaše prednosti in slabosti, potem je triurni seminar prav gotovo dogodek, ki se ga morate udeležiti. Vse, kar morate narediti je, da ko greste zdoma vzamete s seboj svinčnik in beležko ter pridete v soboto 10.2. ob 16.00 uri v MC. Vstopnine ni!
Vsem, ki še niste člani, pa stanujete ali študirate v Šaleški dolini, toplo priporočamo, da nekje izbrskate potrdilo o vpisu (če ga nimate, se potrudite do referata na faksu) in fotografijo, ki jo prinesite v MC ali pa jo dajte nekomu, ki je član ali pozna nekoga, ki je član, le-ta pa mogoče pozna nekoga iz vodstva, ki pozna samega predsednika. Ugodnosti in zabave bo vedno več ali It only get's better.
■ Mitja Gavriloski
12
SPORT IN REKREACIJA
1. febi-uai-ja 2001
Velenjska rdeča dvorana že dolgo ni bila tako polna
To pa je bil pravi športni praznile!
Koi^arkiirslui rcprť/ciilunca Slovenije Ji' prvj:iiý<i Are<l<i v Vdviyu /. Ukrjyino ociienila prcd^^idnjn kvulitîkiicy&ko (ťkmo ah ii»>(op nu k'Ui!>nJvnion)p>kL>m |irvc'iis(vu v lUruJL In bilje tnzd (jubiuijc kii»ar' kv in špiirLi iz ^ak.šlu! in S»>inJ.skc dolinu pr:iví praznik
Rticć« dvorana 7.c tlc^lgiuil biUi lako kol ti^swilti. Napi>lrilij KCip Ijuhilclji ki^Çarkc, ki M^hxnhiv^ in s^ínohlHIrjii^lovclîskť n:pre' /cnlanic. li pa so sc jmi odUolzíli sUohm Igro. navdušujj^iml akci-j.imi in t /map"» (y6 : 73).
I>vorana jť biia resnićjio polmi ilo /;Klnjci{ii kotička, Mnoýicncga obi<ka ni preprečil niu ncp05>rcdnj iclcvizijski prenos, ic niaiij dej-tbji; bila Ickma za i^brancc Borisu Zrinskcga zgolj formalno«!, saj sije Sk>venljan;«Nlopa tr^ cvmpskciii pivcnsrvu/osmimi zaporednimi /?m;igaTni vîagotiwila /ji prej- Jc pa Ictuu dodala inatlcž s porazom na /adnji Icknii na goKiovanju v Belgiji. kjcrpoO ni bilo velenjskih iîavijatîev.
Kljub leniu <<o 54<wcnski koSarkarji (v Velenju) igrali vse^ko/j' zavzelo, navdušili so 7. igro in s posameznimi »vkeijami dvigovali glù.ial-ce na noge. S lakJnini ^xlnosom do igre so se na najlep.ši način Oolžili polnim iribiinam in odliCnini organi^olotjem. mlademu Kosarkai^ketiiu klubu Velenje,
Polnadvorinajc^tokazvoć, da Velenje ssiršim zaledjem polrebu-je in zeli kakiwslne iSporlne prireditve, jcpa tutii dokaz, da je velenjska publika iJporlito ra/vajena. Pogoj za mno^iěnii utlele/AM»je lorej na dlani - kaki
O íxlnievno&t i in p^'nnenu prireditve pričajo UkIí i/jave uglednih gostov. vodsiva reprezenlance in orgnnizaUîjjev.
Dragan Mariinšvk. predsednik KK Velenje: "loje bil pravi spek-Uikel. C/ledalccv je bilo veú kol .smo st jih lahko sploh z;mib?lili, navijanje i isui pr5p<'>rtnti in bu«?no, pa ý.* plepiiCljiva zmagi«, kaj si lahko želimo Je več? veliko je vredna p^ilwala glavneg^a irenerja Borisa /rinskega. kije obljubil, da bo reprezenlanea prišla na priprave pred prvensivcîin pravv Vilcnje, Dokazali smo, d?t smo dobri i'>rgani/alor-ji. daje KK Velenje že premolil pivo obdobje, da smo v klubu dcv bh> organizirani, da znaJTio. PrepriCan sem, da bomo v naslednjih îe-lih na k<^!^arkarskem zeniljevidvi SU'jvenije veliko bolj vidni "
Tninc Hhiinlk. ircncr KK VVIenje: "Veliku hvala obíinMvu. V klubu razumljivo se nimamo toliko gledalecv, v kakšnih osmih lelifi pa bíxlo Uidi gledalci v Velenju lahko jdedali tekme, kol jih danes v Ljubljani, Laškem ali Novem mestu. Ni'Wiy pa je veienj^a publika do ka/ala, da <e spozna fKi k<»Wk4>."
Boris Zrinski. elHvn i irvntT reprezenlance:''(îlede na iz^u^nje. ki jih ima mo v drugih krajih, nismoprićakovjili tako polne dvtmme, to-

liko gleckileev, k t se Spoznajo na košarko iiï jo znajob<xlriii 1er n<igra-jevali v pravem irenulku. Veseli MnOv da smo usj«li o/iviii in sptxl-budili okolje, kivkoSarkarskijavnoMiic ni zelo ?jîano. Tudi zalo borni) v Velenju opravili zadnje priprave pred prvenslvom."
Alc^Pip»». pmTtoCnik)*laMiega irvnvrjH:'Ieknio smo (Uigrali pi^^le-rio in na fliiago. ťuili zaradi Šlevilnih gledalcev. Velenje inn« knisno
otwîiiKslvo, /-uosj ^'lim, tla bi se ludi koSarkarski klub čim prej uvrstil v vi.5ji rang tekmovanja in p*«lal kak^^i^sieii 1er évrst klub."
Ma^a/ Sntodiá. igralcc: "Navijaći so ustvarili čudiwiio razpoloženje. Lepi> je igrali pred polnimi tribnnami. flvalav.sem."
■ vos. JP
NK Rudar
v ponedeljek na obalo
kurl.irji so v >ol>(»lo odigrali trc^ci tekmo s sosedi iz Smahno ga oh Paki {2HJ). Na lu^j je trener Joni TumaAlř dal priloj^no,si za igro mladim igrakcm, od sia-f4dsih pa sta igrala k* Ilir Silo. ki jev (cm ol)di>l)ju spel pastal "rudar.*^ in Alen Miijannvié, v prvem pol^uAU pa Je branil Janko Srilwr.
V Rudarjevem dresu sla se predsiaviia ludi Babaj iz Cibalie in Pejiči/1 Irvalskegii Dragt^volj-ea. ki pa sia s svc^o igro nizx^iara-la. Dej.sIvo je, da Vclenj^ini iSčcjo zamenjavo za inlličiia Miha C»o-loba in Gorana Jnliča, ki sta po prvenstvu zapustila Velenje. Omenjena Hrvala pa nista bila nili sonca /xlaj že nekdanjih Ve-Icnjěanw. Medlem sm<i zveileli, da je Pcjič (na preizkusni lekmi jc imel mi^i le za dobre pt^l ure) že zapustil Velenje, z IBabajem pa naj bi se menda Se pregovarjali.
po končanem prvenstvu so se Velenjêani odrekli ludi uslugam dvaj selle l noga Dragana Sprečakoviča in lelo dni sla-rejiega <îorana Driigiča. ki iščela tuwi klub. íxirekli Ml se tudi Slavku Javomiku. pa ludi mladenni TEdnanu Sofiiču, Slednjega naj bi za pť)ldrugi> leU^ posixlili Dravo gradu.
Danes Kxlo nogometaši Rudarja (iostwali pri dmgi^ligaíu Aluminiju v KUlricevem. Prijateljsko lekmobodo odirali ludi v soboiii, ko bodo ob RWv Mo ziiju gosiili Pliberk / avstrijske Kon"»jke. V pi^^tiedeljek hoc!o poiovali na prvi del obmorskih priprav v Tieso. kjer bodo ostali do 11. fobruajja in predvidoma ixligrali dve prijateljski lekmi, in lo s slovensko reprezentanco U 21 in s tretjehgjusem iz Dekanov.
vos
Tako so igrali
Prva B SKL, 16. krog:
R<»>vlex Dezi^nul - Ekkini 86: 71 |62;55, .'^StaS. 19:22) [ílekln+jDrinovíckZ Rizman 15. 'IJijnik lU. ViigdaliC 17, MaiiCcvić I. Milič HI (îori^ck 1./uptincf). Bo^iC 1, Kurio R,
Tretja SKL, 16. krog:
Pivovarna Lipnik - Vdei\ie 99: 97 (28:20, 29:29, 19:IH. 23:30)
VVWnJe: I Icrlnb 12. MljatovičS, Bogataj 24, Burić, PuSić 13. Vaupoiič.'^.Lipnik 19. PctroviiJ 3. Rvpínc 10, LcskíjSck (y, Pu0nik2.
Druga DOL, 13. krog:
Žnid«r\ H<>Ce • SoSianj TojM>15ica 0:3 Šoštanj Topnišic:»: Medved. I lril')ťriick. Mihalincc, D. ScvOnikar, S. ScvČnikar, Babnik. PaviC, S<winck. Kugtwnii» Dujak. BriSnik» trener Nikolai Pozdniak.
NK Esotech Šmartno
Že prve tekme
Nogomotaši iCs<rtccha s<i po tednu dni priprav ýf odigrali pr\'c tekme, NiyprtýsUsv dve i>inarski ekipi pumerili n)v<i sciKij, v sdboiopa jc lilia na vr.sti prva prava preiz-ku.snja z vefoj\|skim Rudar-jem.
Teknuije /aiela isla pi>sta-va, kije tako uspesno sklenila jesenski del prvenstva. V prvem polčasu sti si Šmarámi priigral i štiri iza'dne priloàHv ^li. kijih niso i/koristili.ipa-li pa »o ilobro in bili prvoligašu enakovredni.
Ibdi drugi polčas ro zaCeli obetavno, vendar Repwž in Smajkivic nista bila pri strelUs V nadaljevanjti sia oba ire-nerj^a preeej menjala pi^sta-vi. Smar6n)i so popvistili in proti koncu sta MujanoviC in Suljicd<^segladva zadetka za konàio zmag^> RutJaija z 2:0.
Mladinci In kodeti
Mladinska in kailetska ekipa CRC ^e na na<ialjevanje prvenstva pripravlj.-iiu i« ixl novega (eia. Ob irenerja Frangef in Ootiil) se zavedala, da jc na vrsiiboj za obstanek. zalo <0 priprave začeli lako zgodaj. Udeležili so se ludi tuniirjev v malem nogometu. zdaj pa zaCenjajo tudi igranje prijateljskih tekem.
■ Janko Qoričnlk
Mito PozuHf trener RK Gorenje:
"Optimist sem"
Konec lega U'dna bo lurli ki>* nec nnpi»rnih priprav in tek-nxnaln« bm.skrImiKsd sem DK kornetů scvclcnj s kqsa (k>rci\ja. Po cnDine^eèneni prenu»ru bi>-do nadalíťvali tekmoviinje za ^loven>ki pokal. kii,| kmalu pa ludi p Din la da ILS ki del prvenstva. torej Jih caka.io zahtevne prei/Jiuiiije.
"Res je, /o v soboto, Ic-bniarja, ob 19.lVl,bomo^x]igra-li prvo tekmo ostn ine finala Za skwenski pokiú. nas nasprotnik pa bo trboveljski A\Xo Mikoli^ Rudar. Moram povedali, da nam 2reb v letošnjem pokalu nI bil pi>sebcj naklonjen. Že v isesl-najstini tinala jc bila na^ nasprotnik odlična ekipa Velike Nedelje, nas naslednji nasp^> mik iz Trbovelj pa je tudi zelo moCan. Vsi ««cveda pričakujejo nafio laliko zjnagi>, saj smo Tr-bíwcljěajie v zadnji jesc!uki pr-vcnsivcni lekmi prem jgalt z desetimi goli razlike, vendar ima pi)kalnt) leknuwanje svojo ptv sehtio draž in negolovosl. ratno lekmo v Tduwljah l>omo odigrali 10. februarja m Cc ho mo preskoííili lo oviro, borno žc 14 februarja vcelilllnalu igriili s solidnim prvoligašem, ekipo Termo Lubnik iz íkoQe loke. .Samo tii <ini za tem, lorej 17. febniaija. pa bo na 'sporedu zeprvi pi^mladanski kr^'ig.v katerem tx^mo gostili celjsko Pivovarno Lísko. Dobai smo pri-pravljeni, zalo upani. da se bomo Celjanom poSleno upirali in dosegli ugoden rezultiit s tako iXiliCno ekipo," pravi trener Miro Pozun.
Mťd pripravami ste o<iif(rali /«• (/j veliko /ekem. Kako je hih in kakšne so sprememhe v amslvii?
"Mi snK> tlelovna ekipa in ni-
mamo izrji/iiih zve aI niko v. M^v-goče malo otlslopa belo^u^ki repre zen lani Sergej Ru t en ko, ki pa je iirral za reprezentanco Belorusije in je bil vci; mesec otlioten. Prejšnji konoe lodna tiajbiodignil iri tekme, Žal p«i je ^ na pivi pvisko<k)v*il, Niw ig-ralccjcAleii Kiikiuiai.z Ruien-koin pa sta skiipnj odigrala eno samo lekmo, torej je na zaà.'l-ku lahko vprašljiva iiigranosl. Delno je bi[ zaradi pi>5ktHlhe od.solen ludi Iztok Rozman, làksrt^) stanje pa je bilo ugixino za n^iajSe igralec, ki dobili več priložnosti in jih dobro izkoristili, Posebej to velja /aí brahi l)ol)eUek, ki Ma se na turnirju v Murski Soboli d<^bi\> vklju^iÙa v ekip«"), zlasti Luka pa bo poslej dobil še ve<i priložnosti, zlasti v obrambi. David Kovaê jc namreč od^l v Irebnje, Marki» Bon je poj3<odovan. inbomonJ kar ^st tednw nosili mavčno oblogo, oba pa sta predvsem obnmbna i^tralui. N^winec Kukavica je siccr igralce KríJce^, igral pa je/a Dobovi^ in zadnjih šest meseccv za zagrebški Med-vesCak. Zaradi denarnih icžavv klubu sc jc vrnil v Slovenijo, sam pa se je *xi(<xil za Velenje in naS klubv prepriiianju, da bo pri nas najlx'>lj naprediWiJ. D^v bm je,da sla s Sebasijanom Sovičem skupaj igrala za slovensko mladinsko reprezenianco, pa tud t sicer se je lepo iijol z cki|K» in fantje so ga Mtro sprejeli. Branko Tam.še in ladvj Trieelj bosu kol posojena igralcu na-siopalaza i.Bligit^a Piramidia iz (lorfinice. Dejansko l>v»mo torej igrali skoraj z enako ekipo kol v sijajni jeseni, veliko možnosti pa txxlo dobili mlajši, ki jih ?^'limo v naslednji sezoni
vključili v prvo ekipo."
Zad/iji (Ifu:*H so hifi pni-ej naporni, saj sle odigraii vfUko iiikan?
"Dva vikenda zapored smo bili izven Velenja. Najprej smo v Kopru in 1/oli ixligmli tekme s slovensko reprezentanco. Ko-prom in Izolo. Minuli petek «mo nato ^-vsiwaliv Čakwcu in premagali tamkajšnjega hrvaškega prvoligaša s sedmimi goli razi ike (36:29), v soboto pil smo na lurnirju v MursJii Soboti najprej premagali hrvaški Varleksz32:22(15:U)in nato di>mači RKKjiigĐakovcis 17 zadetki razlike oziroma .VJ:22 (18:9) in osvojili prvo mcslo. Vsekakor sem z igrami zelo za-diivoljen. prav lako < primemo lelosno pripravljcntîsijo igral-ccv in njiluwim pravilnim odnosom do igre. Pred nadaljevanjem pokalnega tekmovanja in prvenstva sem torej optimist, za lo pa imam tchlnc razloge" pravi irener RK Gorenje Miro Požim.
■ vos
1. februarja 2001 '»'^ČAS
SPORT IN REKREACIJA
13
2. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Zmagi odšli v Argentino in Belorusijo
v nedeljo. 28. janiuirja, seje s rinalnima clvobojemit vvelenjski Rdeči (Ivnrani končal» 2. med-niinKlnc) odprto pn'ensho Slovenije v namiznem tenisu. Letošnjega prvenstva, ki bo prav gotovo nujveije tovrstno tekmovanje v Sloveniji, seje udeležilo 89 lekniovakev iz 15 «Iržav. V Velenju so igrali igriiki in igralke iz Ai^entine, Danske, Wallesa, Nizozemske, be^ije, firčije. Beloru-sije, Avstrije, Mnaške, Bosne in Hertejîovine, Španije, Jugoslavije, Nemčije. SlovjiSke in seveda Slovenije.
iokrnovanje jo bilo zanimivo, ker so na tem medna roJnem prvenstvu prvič i£[rali tudi v kategoriji do 21 let in poskusno po novih pravilih na 4 dobljene nize do 11 ločL lumic v Velenju je hil šele drugi tovrstni turnir, saj bodo morebitno uveljavitev lega pravila sprejeli šele na kongresu .svetovne namiznoteni.ške zveze, ki bo ob svei<!vncm prvenstvu aprila letos v Osaki na Japonskem.
V reprezentanci Slovenije so na turnirju v Velenju igrali tudi trije Velenjčani: Uroš in .lure Sla-linšek in Damijan Vodušek. Najboljši rezultat med njimi je dosegel Uroš Slatinšek, ki se je kategi>riji du 21 let «vrstil med osem najboljših igralcev turnirja. Med slovenskimi igralci je Petra Dermastia v konkurenci do 21 let osvojila drugo mesto, med moškimi dvojicami sta Sašo Ig-njatovič in Bojan lokič prav tako bila druga, med ženskami pa sla si v posamični kimkurenci tretje mesto ra/.delili Helena Ilalas in Petra Dermastija.
Zmagovalci mednarodnega prvenstva Slovenije so: v kategoriji do 21 Ici Ncmec Allen Felh in Waležanka Bethan Daunlon, med ženskimi dvojicami belorusko - hrvaški par Tatjana Logai-skaya - Sandra Paović, med moškimi dvojicami jugoslovan-

Belgijec in Kitajec sta navduševala (foto: vos)
ski par Aleksander Karakašević - Rade Markovič. zmagovalca med posamezniki pa sla postala Kitajec 7. argentinskim potnim listom Liu Song in Belorusinja "lat-jana U>ga(.skaya, ki nastopa za
ljubljansko Ilirijo.
Organizacijsko je prvenstvo, ki so ga skupaj pripravili Namizno-leniški klub ERA - Tempo Velenje. ŠRZ Rdeča dvorana Velenje in N'I'Z Slovenije, lepo uspelo in
organizatorji upajo, da bo pri-hi>dnje mednarodno prvenstvo Slovenije ponovno v velenjski Rdeči dvorani.
■ DK
Rekel je:
Jože Mikeln, strokovni sodelavec Namiznoteniške zveze Slovenije:
"Kot lansko leto je bila organizacija prvenstva ludi letos odlična. zaradi večjega števila dr/av tudi precej bolj zahtevna. Kakovost igranja je bila na zelo visoki ravni, precej višja kot na lanskem prvenstvu, saj je prišlo precej več igralcev s svetovne jakostné lestvice. Nekaj besed zaslužijo tudi novosti, to jo predvsem igranje na štiri nize do enajst točk. Ta način igranja jo zelo dober, bolj zanimiv in krajši. Več hitrih sprememb je v igri, bolj zanimivo je za gle-
dalce, l:ižje pa tudi določimo razliko med najkrajšim in najdaljšim časom igranja, kar je bil doslej problem.
Popninica za httdoča innilna-rodna tekmovanja v Velenju?
Na podlagi izkušenj sem prepričan. da bo prihodnje prvenstvo še bolj kakovostno in da bo nastopilo šo več dr/av. Najprej bomo uskladili termine z o.sla-limi velikimi tekmovanji, zato bo naše prvenstvo že na začetku ieta v koledarju evropsko in svetovne namiznotenLíko zveze, kar zagotavlja bolj.šo udeležbo. Seveda pa bomo morali storiti več na področju popularizacije namiznega tenisa, da bomo v dvorano privabili več gledalcev. Letošnje prveaslvo z dobro udeležbo je že pomenilo enega
izmed korakov na tej poti, prihodnje leto pa bo gotovo še boljše,"
■ vos
Smučarski slioki
Lep uspeh Marka Peršeta
član SSK Velenje in mladinske reprezentance Slovenije Marko Perše (na sliki) se je udeležil mladinskih iger Alpe - Adria v avstrijskem Bag Coisemu. S slovensko ekipo je v kategoriji do 16 let premočno zmagal, posamezno pa je bil med 70 skakalci četrti.
Pionirji do 14 let so imeli pokalno tekmo na Ljubnem ob Savinji, kjer so prenovljeno 45-meirski skakalnico umel-no zasněžili, na tekmi pa so bili najboljši sbikalci prav iz tistih klubov, ki imajo možnost umetnega zasneževanja. Zmagal je domačin Sašo Tadič, drugi je bil Anže Obreza iz Mislinje in trelji Primož Rogličiz Ki-sovca. Ibčko so osvojili tudi Velenjčani Žiga Urlob (18.), Igor Žižek (20.) in Robi I Irgota (22.). Nastopilo so ludi deklice, zmagala pa je Minika Pogla.sičiz Mislinje, ki je bila v absolutni konkurenci deseta.
SSK Velenje šo naprej vabi k vpisu v klub. kar jo možno vsak ponedeljek ob 16.00 v klubskih prostorih pod velenjskimi skakalnicami.
■ J.O., foto: vos
Srečanje mladih planincev
Mladinski odsek pri Phminskem društvu Velenje bo v petek. 16. februarja, pripravil srečanje planincev, starih od 15. do 26. lel. Na njem se bodo med drugim pogovorili o izletih v tem letu, članarini in še o čem. Ob koncu pa bo Blaž Barborič ob diapozitivih predstavil utrinke s potepanja po ZDA.
Srečanje bo v prostorih Gimnazije Velenje, začeli pa ga bodo ob I.S.30uri.
Ana Drev
Na svetovno prvenstvo
v letošnji sezoni obetavna smučarkii Ana Drev nadaljuje z uspehi in si utiru put med najboljše. Prestopila je v kategorijo mladink in tekmuje na tekmah FIS, v Italiji in Avstriji puje v veleslalomu in slalomu dosegla lepe uvrstitve. Prejšnji (eden seje udeležila tekem FIS v Mariboru in z visokimi startnimi številkami v veleslalomu in slalomu osvojila 4. mesti.
Z vsemi temi rezultati si je zagotovila nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnji teden v Švici, marca pa bo zastopala barve Slovenije na olimpijskih igrah mladih na Finskem.
Atletika
Mitinga v Celju in Ljubljani
v petek in soboto sta bila še zadnja dvoranska mitinga pred držiivnim pionirskim prvenstvom, ki bo HK lebruaija v Celju, na obeh pa sn se predstavniki velenjskega kluba dobro odrezali.
V	Celju je Rank<i Leskovar zmagal pri čliinih v skoku v daljino (695), pri mladincih pa je bil najboljši Andrej Pompe (617). Cva Klepec je bila v daljini skupno četrta (478),Gorazd Křivánek je zmagal pri pionirjih v skoku s palico (3.^0 cm). Ado Ahmotovič je bil drugi (280, Petra Poznič pa je skočila nov osebni in klubski rekord s palico (2f!0)
V	Ljubljani je bil Nejc Lipnik drugi na 60 m (9,45), na 60 m i)vire je bila Sabina Alihodžič šesta (10,7')), na 60 m pa je bila Živa Koželj-nik druga v svoji skupini. Pri starejših mladinkah je bila .lasna Nje-njič na 60 m ovire osvojila čotrlo mesto (10,46), kar je dobra osnova za njeno disciplino 4ÍH) m ovire, kjer letos upa na uvrstitev v državno reprezentanco. Odličen je hil Ranko Leskovar, ki je zmagal pri članih v .skoku v daljino s 772 cm.
■ Vf!
13. pohod na Ramšakov vrh
že to nedeljo, 4. februarja, se bomo lahko udeležili vsakoletnega in tokrat že 13. pohoda na Ramšakov vrh. ki je s svojimi ^69 metri n;ijvišji vrh, ki se bohoti na Vinsko goro. Začetek bo kot vsako leto pred tamkajšnjim večnamenskim domom mod 8. in 9. uro. Pri (jonžarjevi domačiji bo tudi letos na voljo brezplačen čaj in mogoče še kaj zraven. Kontrolna točka je na samem vrhu, cilj pohoda pa bo letos pri Počkotovi domačiji v neposredni bližini lovske koče na Lo-patniku. Pohodbo obvsakem vremenu.	■ MH
OK Šoštanj Topolšica
Že sedem točk ...
Zadnji) žrtev razigranih odbojkarjev Šoštanja TopoUice je bila v tem krogu ekipa Hoč. C-eprav so di>mač'i igrali dobro in so skupaj z gosti poskrbeli, du so gledalci uživali od začetka do konca tekme, pa so Topolčanl svoji borbeni in konstantni igri v napadu v ključnih trenutkih še malo dodali in v velikem slc^u zasluženo zmagali.
Prvi niz so tempo narekovali gostje in ga varno odigrali do konca. Domačini so imeli pobudo na začetku drugogii niza in si priigrali nekaj točk prednosti. Vendar so gostjo prodno.st izničili in povedli z 2:0, s tem pa dobili zagon za tretji niz, ko so dokončno štrli odpor nasprotnika.
Moštvo Šoštanja Topolšice ima sedaj že 37 točk in zanesljivo vodi na lestvici s sedmimi točkami naskoka prod Triglavtmi.
V	soboto so bodo v šoštanjski šp(.»rlni dvorani srečali z ekipo Pr-vačine. tekmo pa bodo začeli ob 15.."'O.
BRK
KK Elektra
Nepričakovan poraz
Košarkarji Ckktre so v 16. krogu 1. B SKL presenetljivo izgubili proti Bežigradu, to je ekipi z dna lestvice, izid pa je bil 86:7 i za domače. S porazom so zapravili vodil no mesto, ki ga s točko prednosti drži Koper, Elektra je druga, točko za njo pa sta Banex in Hrastnik.
Poraz v Ljubljani je že tretji letošnji nepričakovan in nepotreben. Z ekipami z vrha lestvice igrajo enakovredno, nekako pa ne najdejo dovolj miitiva, da bi z lahkoto premagovali ekipe z dna lestvice.
V	Ljubljani so prvi dve četrtini igrali enakovredno, nato pa so domači vzeli vajeti igre v svinje roke in povedli celo za 20 točk, visoko prednost pa zanesljivo obdržali do koncii. Seveda poraz ni tragičen, saj bo sezona šo dolga. Ipali bodo namreč še šo.st tekem rednega dela, najboljše štiri pa nato čaka še šest tekem po dvokrožnem sistemu.
Priložnost, da se »znesejo« nad eno od štirih ljubljanskih ekip v I. K ligi, bodo imeli Soštanjčani že to soboto, ko bodo gostovali pri mladi ekipi Uni(ma Olinipije.
■ T/asa Rehar
KK Velenje
Ob zmago v zadnjih trenutkih
Velenjski košarkarji so v soboto gostovali pri neposrednemu tekmecu v drugem delu lestvice Pivovarni Lipnik v Šmarjah pri .lelšah. Vso tekmo so se borili za zmago, na koncu pa zaradi nepazljivosti in dveh zaporednih izgubljenih žog morali priznati tesen poraz.
Kiideti so igrali na diimačem terenu in v podaljšku premagali vrstnike Hrastnika z 88:77, v soboto pa bodo gostovali v La.škem.
Članska ekipa bo v soboto odigrala predzadnji kn^. Zadnjo tekmo v svoji dvorani z ekipo Anchi Inženiring iz Pol,jčan bodo v telovadnici OS Salek začeli ob I8.0(), zanimivo pa je, da bo pravico delila sodnica.
Savinjska košarkarska liga
Laško ali Velenje?
v savinjski ko.šarkarski ligi na Polzeli igrajo končnico letošnjega tekmovanja. V skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta je Garant premagal Nazarje z 82:49, Parižlje pa Prebold s 65:.S3. Za uvrstitev od 1. do 4- mesta je Laško premagiilo Mozirje z 68:59, Velenje pa je bilo boljše od Gornjega Grada s 74:61.
Finalni tekmi bosta prihodnjo nedeljo, 11, februarja. Za 3. mesto se bosta pomerili ekipi Mozirja in (iornjega (irada, o pr>'aku pa bosta odločali moštvi Velenja in Laškega.
■
Kegljanje
Fantom derbi...
v derbiju 11. kroga sla se v Šoštanju srečali prvoindrugouvršiena ekipa Šoštanj in Pivovarna Laško. Šoštanjčani so zaigrali odlično in že po dnigem paru povedli za 164 kegljev. Na koncu ej bil izid 7:1 in 5187:5(166.
Šoštanj: (ilavič 8«8(1), Ilasičič 877(1), S. Fidej 920 (1). Petrovič 842 (1), Arnuš 790 (0) in_L. Fidej 870 (i).
Na razpredelnici vodiji> Šoštanjčani z 20 točkami. Geodeti Konstruktor jih imajo 17, Pivovarna Laško pa 16.
Povsem pa so v sroč<uiju 9. kroga razočarala šošlanjska dekleta. Nastopile so brez obiilcle Drevove. vseeno pa niso bile dora.sle raz-ptiloženim kegljavkam iz Len<.lave. Domače so sicer privedle z 2:0. na koncu pa so vendarle zmagale gostje s 5:3 in 2251:2216.
V	naslednjem krogu bosta obe šoštanjski ekipi gostovali. Moški v Slovenskih Kimjicah pri ekipi Lovrencu na Pithortii, dekleta pa v Mariboru pri Miklavžu.
MLF.
Zimska liga malega nogometa za ženske

Finale v Rdeči dvorani
Sklepni del letošnje ženske lige malega nogometa bo v nedeljo. 4. 1'ebniarja, v velenjski Rdeči dvonmi, nastopilo pa bo osem ekip v dveh skupinah.
V skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta bodi> od 9.20 naprej igrali ženski nogometni klubi Pande, Geos. Jarše in Odranci. tekma za 5, mesto pa bo ob 12.40.
V.skupini za uvrstitev od I. do 4. mesta bo najprej ob 10.40 tekma med ŽNK Škale in ŽNK Krneki, ob 11.20 pa med ŽND Ilirija in ŽNK Maribor. Poraženi ekipi so bi>sta ob 13.20 pomerili za 3. mesto, zmagovalca pa ob 14.00za naslov prvaka zimske lige.	■
KINO VELENJE

MED TVOJIMI NOGAMI
erotični triler
Režija: Manuel Gomez Pereira Vloge: Victoria Abrii, Javier Bardem
Dolžina: 115 minut Četrtek. 1.2., ob 20.00 Petek, 2.2., ot) 22.00 Sobota, 3. 2., où 20.00 Nedelja, 4.2., ob 20.00 Moški in žensl(a se srečata na prvem sestanl<u terapije za seksualne odvisnike. Drug drugemu sta všeč toda odločena sta, da bosta zdravljenje nadaljevala in se vzdržala. Bo temu res tako in kakšne življenjske oziroma seksualne zgodbe se spletajo okoli njiju?
DOBRE MRHE
romantična komedija Režija: David McNeliy Vloge: Piper Perabo, Adam Garcia, John Goodman, Maria Bello
Dolžina: 100 minut Petek, 2.2., ob 17.30 in 20.00 Sobota, 3. 2., ob 17.30 in 22.00
Nedelja, 4.2., ob 17.30 Ponedeljek, 5.2., ob 20.00
Obdarjena s čudovitim žametnim glasom se 21. letna Violet Santord odpravi v New York, da bi postala glasbenica oziroma pisateljica glasbe za druge izvajalce. Sama namreč ne prenese javnega nastopa. Z materino kitaro v roki in zvrhano mero idealizma in poguma se kmalu sooči s trpkostjo zavračanj, ki jo pripeljejo do tega, da se zaposli v baru Koyote Ugly kot natakarica. Ta nočni klub je res nekaj posebnega saj je cenen lokal vsak večer poln obiskovalcev zaradi barmanskih in drugiti spretnosti zapeljivih točajk z vzdevkom dobre mrhe. Violet po začetnih težavah uspe postati dobra točajka, ki občasno tudi zapoje obiskovalcem ob ju-keboxu in počasi pozablja na svoje sanje. Le njen fant Kevin verjame v njen uspeh in želi, da nadaljuje in izpolni svoj načrt. Uredi ji javni nastop na natečaju za mlade talente toda... Film poln izjemne energije in odlične glasbe s sporočilom, da je sanjam vedno treba slediti!
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Zoran Radivojević, Stantetova 11, Velenje in Daliborka Stoiljkovič, Jenkova cesta št. 15, Velenje; Jože Goršek, Ravne št. 112 in Jolanda Jan, škale št. 139.
Pavla Ločan, roj. 1914, Topolšica št. 39; Angela Krumpak, roj. 1923, Tekačevo št. 38; Franc To-minšek, roj. 1922, Petrovce št.
113; Ana Tajnik, roj. 1914, Skor-no št. 7/a; Silvester Zupane, roj. 1931,Zabukovica št, 65; Peter Potočnik, roj. 1924, Florjan pri Gornjem gradu št. 34. ^
Upravna enota Žalec
Cvetka Farčnik, stara 63 let Pet-rovče 65; Frančišek Derča, star 64 let, Parižlje 11/a; Slavko Mihael ŠKrabar star 55 let, Šempeter v Savinjski dolini. Cesta na žago 3.
V	spomin Marjanu Vodišku
v preteklem tednu nas je zapustil spoštovani, kuliumi soustvarjalec Marjan Vodišek. Svoj ustvarjalni talent je liho ohranjal med svojimi najhli^imi vse do smrti.
liodil seje 6. julija leta 1929. Otroštvo je preživel v Dolah pri Litiji. Kmalu po začetku druge svetovne vojne je bil z družino intemimn v Nemčijo, od koder se je avgmta, leta 1945 vrnil domov. V Ljubljani je končal nižjo gimnazijo, šolanje pa nadaljevat na gmfični šoli v Zagrebu. Pr\'o zaposlitev je našel v Li-bojah kol oblikovalec zunanje opreme na keramiki, nato se je za/x)slil v Slovenski Bistrici kol stekloslikar. Leta 1964se je preselil v Velenje. Po nekaj letih se je zaposlil v takratni rudniški tiskarni kot vodja oddelka za oblihfvanje. V tiskarni je do upokojitve, leta 1989, dočakal mnoge spremembe.
Njegova natančnost in risarska spretnost je bila v tem okolju še posebej opažena, zato je oblikoval številne diplome, priznanja, koledarje in interne časopise fXHlJetij. Vse je dopolnil s svojimi naiančtjimi risbami. Njegova ljubezen do risanja je bila z njim v vsakem trenutku življenja. Narisal je vse pomembne in tudi najbolj intimne utrinke življenja, še posebej pa je imel rad vedute Velenja, ki so ohranjale zgodovinska pričevanja. Njegove najjjogostejše risbe sopreihtavljale Velenjski in Šaleški grad iz vseh zornih kotov.
Marjan Vodišek je iluslrital veliko .sirani časopisa Rudar in kasneje Naš čas, prvo monografijo o Velenju, Planinski priročnik Danice Ževart... Bil je .soustvarjalec in dolgoletni član DriLŠtva šaleških likovnikov. Razstavljalje na skupinskih razstavah društva in številnih samostojnih razstavah.
V	spominu ga bomo ohranili kot nasmejanega someščana, ki smo ga srečevali na "mopedu " ali s kolesom. Vedno seje rud ustavil, jrovedal kakšno šalo, skomignil z rameni in nadaljeval svojo pot.
■ Milena Koren Soi/ček
NEZLOMUlVI
psiliološki triler Režija: M. Night Shyamalan Vloge: Bruce Willis, Samuel L. Jackson, Robin Wright Torek, 6.2., ob 20.00 Predpremiera! Moški edini preživi katastrofalno železniško nesrečo. Ne le, da je edini preživeli, odnese jo celo brez najmanjše praske in ta neverjetna izkušnja ga prisili, da se začne spraševati, kdo je in kaj je bistvo njegovega življenja. Filmska ekipa, ki je ustvarila tudi film ŠESTI ČUT!

OTROŠKA MATINEJA Sobota, 3.2., ob 16.00 Nedelja, 4. 2., ob 16.00
PALČIČA
risanka za najmlajše Dolžina: 80 minut
FILMSKI CIKLUS:
LAJF PO LIFFu
Ljubljančani so z najboljšimi filmi na svetu zaključili leto, v Velenju ga z njimi začenjamo I Ponedeljek, 5. 2., ob 19.00 Torek, 6.2., ob 19.00
HITRA HRANA, HITRE ŽENSKE
drama
Režija: Amos Kollek Vloge: Anna Levine, Louise Lasser
Zgodba o iskanju ljubezni osvetljena z več perspektiv. Cannes 2000; posebna nagrada žirije!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje, Ni rezervacij vstopnic!
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
HIDR0F0RA2F,55W, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 03/5882-075.
TRAKTORSKO IN ŽIVINSKO PRIKOLICO prodam. Telefon 5882-940.
DELO
LOKALI
SE ŽELITE UKVARJATI S PRODAJO? Informacije po telefonu 01/500-41-62.
POZORÍ LOKALNI DISTRIBUTER ameriške multinacionalke z vpeljanim poslom išče moške in ženske z željo po zaslužku. Tovarniški trening, bonus, potovanja! Za inf. pokličite 035/411-646, pon.-pet. od 8. do 17. ure. (M.AND-LINK d.o.o.).
V CENTRU VELENJA PRODAMO ali oddamo skladišče z garažnim boksom,{velikosti 58 m2,12 m2) najboljšemu ponudniku. Skladišče je delno opremljeno z regali. Ponudbe po telefonu 03/8974-113.
V NAJEM ODDAM LOKALE
vVeienju in Celju. Informacije po telefonu 03/758-07-02 (dop.), GSM: 031/664-330 (pop,).
IŠČEM VARSTVO na našem domu za enoletnega otroka. Telefon 040-515-107.
ZAPOSLIMO KOMUNIKATIVNE OSEBE. Telefon 897-48-90.
GLASBILA
HARMONIKO, MELODIJA C-111,120-basno, nerabljeno, prodam za 100.000 SIT Telefon 5866-054.
KUPIM
STAREJŠO KAMP PRIKOLICO
kupim. Telefon 5834-117, popoldan.
POSEST
ZAZIDLJIVO KOMUNALNO
urejeno parcelo, 600 m2 prodam. Cena 1,000.000 SIT Telefon 041/928-212.
STIKI-POZNANSTVA
MOŠKI SREDNJIH LET želi spoznati žensko srednjih let. Šifra: Prijateljstvo!
STANOVANJE
VTOPOLŠiCi.vbIižini zdravilišča, prodamo 3-sobno stanovanje, Telefon 03/583-26-73 popoldne.
ODDAMO ENOSOBNO STANOVANJE v hiši. Pogoj predplačilo. Telefon 041/879-527. ENOSOBNO STANOVANJE, s
souporabo kuhinje in sanitarij ugodno oddam paru, materi samohranilki ali družini z večjimi otroki. GSM 040/38-58-98, zvečer.
V ŠOŠTANJU PRODAMO
lokal v izmeri 90 m2 in 50 m2 terase. Telefon 041/612-017.
VOZILA
HYUNDAI LANTRAI.B, 16V, GLS, modre barve, letnik 93, reg. 7/2001, prodam. Telefon 041-602-072.
PRODAM GOLF DIZEL, letnik 85,S paket, ohranjen, druga lastnica. Telefon 5888-703.
ZAPOSLITEV NUDI
IŠČEM 2-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu.plačilo takoj. Telefon 5874-202.
ŽIVALI
OVE telící, težki cca, 430 kg, ena sivorjava, druga šarole, prodam. Telefon 5890-071. MALEKUŽKE, mešančke, stare 3 mesece, podarimo. Telefon 03/589-21-70. OVAŽREBETA, stara 7 in 8 mesecev, prodam. Telefon 041/568-595.
POLKRVNO ŽREBICO, Staro 22 mesecev, visoko 135 cm, prijazno, vzrejeno v domačem hlevu, prodam. Telefon 041-344-883.
PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Telefon 041/936-919. BIKCA, težkega 130 kg, prodam. Telefon 5892-137. BIKCA, starega 10 dni, prodam. Telefon 5893-345. PRAŠIČA DOMAČE REJE prodam na tri čeke. Telefon 5885-155.
PRAŠIČA 130 kg težkega, hranjenega z domačo krmo, prodam. Telefon 5890-214.
K A IM O V L E K J II
8 : 897 5005
ČETRTEK, 1. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvetii; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. februarja:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. februarja: 6,00 Dobro jutm; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; B.OO Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19,00 Na svidenje,
NEDEUA, 4. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP: 15,00 II. blok čestitk; 15,45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
PONEDEUEK, 5. februarja: 6,00 Dobro jutm; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30,8,30 in 9,30 Poročila;, 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Pomčila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
TOREK, 6. februarja:	6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6,55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,00 S,0,S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19,00 Na svidenje,
SREDA, 7. februarja:	6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6,45 Na današnji dan; 6,55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17,00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
Vtednii od 22.januarja 2001 do 28,janiiarja 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
27.|anuarja 2001 AMP ŠOŠTANJ 146 mikro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 22.januarja 2001 do 28.januarja 2001
(v mikfo-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
		
		
		
		
	i	
	1	i
	iS-^Hvlífflulř».. t	ILii
922.ian S23.Jan ■24.jan D2S.Jan B26.jan □27,jan S28,ian I
1. februarja 2001 ""'^AS
OBVESCEVALEC
15
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zaverovafici. obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medi-COTSte pomoči Na to telelonsl<o številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo, la Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo
pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek, 1. frebruarja - dopoldan Friškovec, dr. med., popoldan Puvalič, dr. med., nočni Gusič, dr. med. in Grošeli, dr. med.
Petek, 2. februarja - dopoldan Slavič, dr. med., popoldan Stupar, dr. med., nočni Stravnik, dr. med. In Urbane, dr med. Sobota, 3. februarja in nedelja, 4. februarja - dežurni Vrabič, dr. med. in Rus, dr. med.
Ponedeljek, 5. februarja - dopoldan Puvalič, dr, med., popoldan Slavič, dr. med., nočni Friškovec, dr. med. in Grošelj, dr. med.
Torek, 6. februarja -dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Stravnik, dr. med., nočni Vrabič, dr med. in Blatnik, dr. med.
Sreda, 7. februarja - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Lazar, dr med., nočni Vidovič, dr. med. in Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
3, in 4. februarja - Andreja Ambrožič, dr. stom., v zasebni zobni ambulanti, Cesta brativ Mravljakov 13, Velenje {od 8. do 12. ure)
mmsmsa^m
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnili zdravil in zdravil na recep-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
PAVLE LOČAN
iz Topolšice 9. 2.1914 - 22. L 2001
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Topolšice in Mozirja, znancem, prijateljem in sodelavcem TEŠ za darovano cvetje, sveče in izražena sožaija. Enaka zahvala velja gospodu Kvartiču za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Kompanu, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica za vložene napore pri zdravljenju, pogrebni službi Usar, pevcem za zapete žalostinke in
izvajalcu Tišine.
Posebna zahvala velja gospe Karmen Furst, dr. med. in patronažni sestri Sonji iz Zdravstvenega doma Mozirje.
Žalujoči njeni
Nič ne jokajte za mano, le svečko mi prižgite, nihče ne ve, kako sem jaz trpel, le večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi očeta, dedija in pradedija
MARJANA VODIŠKA
1929 - 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, posebno Orlačnikovim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, predvsem pljučnemu oddelku, reševalni službi, pogrebni službi Usar, govornikom, pevcem, gospodu župniku ter vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fantka, hči Milena, brata Dušan in Rajko, vnukinji Tina in Tanja ter pravnuk Aljaž.
V SLOVO
ANI TAJNIK
24. 6.1914 - 24.1. 2001 STARA MAMA!
Naj Ti v imenu vseh Tvojih najdražjih še zadnjič izrečem Tvoj pozdrav - ZBOGOM. Zbogom in hvala. 1 Ivala za vse, za vse kar si nam v svojem težkem življenju pomagala, svetovala in podarila. Pomagala zalo, da bi NAM bilo lepše, lepše, kot je bilo Tebi. I Ivala, da smo lahko ob Tebi rastli, živeli, se razvijali in odrastli. Hvala Ti za vzgojo vseh generacij, za vsak Tvoj nasmeh in pozdrav, vsako Tvojo besedo, Tvoje dejanje. Kljub temu, da za vedno odhajaš, smo ponosni, da smo bili skupaj s Tabo. da smo skupaj živeli v sreči in nesreči, skromnosti in resničnosti. Danes, ko nas zapuščavš, vedi, da smo s Tabo. Veš, vsaka naša solza ima svoj pomen, vsaka misel svojo bolečino, vse to pa z eno samo željo, z željo, da si vse odpustimo. Vedi, da smo Te imeli radi. Te imamo in Te bomo imeli, saj si naša najboljša mama, stara mama in za pet pravnukov najboljša prastara mama. Hvala in zbogom! Iskrena hvala vsem, ki sle nam v teh dneh slovesa stali ob strani in z nami sočustvovalL Ohranimo jo v najlepšem spt)minu.
VSI NJENI!
te, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14,00, telefon 898-1880.
Veterinarska postaja Soštan
Od 2. februarja do 9. februarja - Simon Miklavžin, dr, vet, med,, gsm 041/633-676.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, Tel.: 03/ 891 00 30, Mob.: 050/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	|
MOŽNOST PLAĆIU NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
KRISTINE FAŠNIK
iz Selnice ob Dravi
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sodelavcem Mestne občine Velenje, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na
njeni zadnji poti.
Cvetka Aiman z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA VODONČNIKA
23. 8.1923 - 17.1. 2001
se iskreno zahvaljujemo vnukinji Kaimen, gospodu Francu Cesarju, dr. med. in patronažni sestri Martini Plankelj za njihovo pomoč.
Žalujoči: žena, otroci z družinami ter vnuki in pravnuki.
Srce je omagalo, dih zastal,
zaman je bil ves boj -boj končan.
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti dragega moža, atija Binija in svaka
ALBINA ČEPELNIKA
25. 2.1929 - 17.1. 2001
se z veliko hvaležnostjo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, še posebej družinam Vasle, Meh, Šuk in Pirh, ki so nam pomagali v težkih urah slovesa. Hvala za sveče, cvetje, pisna in ustna sožaija. Hvala gospodu župniku ter pevcem, govornikoma, praporščakom in članom ZŠA. Hvala pogrebni službi gospoda Vlada Usarja.
Žalujoči: žena Marija, hči Anica, vnukinja Maja ter svaki
in svakinje.
ZAHVALA
V žalosti sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
FRANC VODONCNIK.
Pomlad bo na naš vrt prišla, kjer bomo vsi.
Iskala ljubi mož in atek Tebe bo,
ki med nami več Te ni.
Solze v temi, tudi dan Te ne prebudi.
Bolečina neizmerna, ker od nas si odšel,
za vedno Ti.
A sreča večno v nas živi,
ker si bil moj ljubi mož,
predragi atek, dedek in pradedek Ti.
Naučil si me živeti, ljubiti, spoštovati
in trpeti, zato naš atek,
hvala Ti!
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Slavnostna podelitev diplom na VSŠ Velenje
Tretja generacija inženirjev elektroniice
VELENJE - Prejšnji čelr-tek popoldne so v mali predavalnici Višje strokovne šole na Šolskem centru Velenje drugič podeljevali diplome po končanem študiju v Velenju. Prejelo jih je 28 diplomantov tretje generacije. Prvič je bila namreč podelitev v Ljubljani.
Prireditev jc bila res slavnostna, ponos na obrazih staršev in deklet diplomantov pa velik. Za lep uvod v dogodek, ki vsakemu ostane večno v spominu, so poskrbeli mladi glasbeniki. Tomaž Podlesnik. dijak 3. letnika umetniške gimnazije in Ivan Glušič. študent strojništva, sta s lanlarimii otvorila dogodek. V nadaljevanju sla nastopili še odlični mladi glasbenici, dijakinji 2. letnika umetniške gimniizijc ŠCV, Miljam Kolar
(harťa) in Jerneja Pačnik (violina).
Diplomante so pozdravili trije govorniki. Najprej ravnatelj Višje strokovno šole mag. Milan Me/a, ki je v nekaj besedah obudil zgodovino višje strokovne šole v Velenju in predstavil načrte za naslednja študijska leta. Sledil jc pozdrav župana Srečka Meha in .laneza Dckieve, sekretarja zdru/.cnja za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, 'la jc šc posebej poudaril pomen velike podpore gospodarstva v šaleški dolini, na Celjskem In v Savinjski dolini, saj kar 40 odstotkcw izobraževalnih programov poteka v podjetjih. Vsi pa so se strinjali, da izkušnje kažejo, da diplomanti velenjske višje strokovne šole med študijem pridobijo
11 _ «
Diplome sta podeljevala ravnatelj VSŠ Velenje mag. Milan Meža in sekretar združenja za izobraževanje pri
GZS Janez Dular.
ogromno konkretnih, zelo uporabnih znanj.
V avli šole so jim dijaki Šole za storitvene dejavnosti po podelitvi diplom postregli z majh-
nim prigrizkom in napitki, saj je bila to tudi priložnost za klepet nekdanjih sošolcev, sedaj žc inženirjev elektronike.
■ bš
Obrtniki Gorenju
Zbrali več kot tri milijone tolarjev
Na priložnostnem delovnem pogovoru med vodstvom Gorenja in Območne obrtne zbornicc Velenje je predsednik zbornicc Franc Novak izročil predsedniku uprave Cîorcnja Jožetu Staniču listino o zbranih prispevkih članov obrtne zbornicc kot pomoč Gorenju pri izgradnji nove (îaivane. 46 obrtnikov jc zbralo v ic namene več kot pol drugi milijon tolaijev, mnogi njihovi člani, ki z Gorenjem dobro sodelujejo, pa so nakazali pomoč Gorenju neposredno, tako da v zbíMTiici (xxnjujcjo. da so njihovi člani namenili za izgradnjo nove (îalvanc več kot 3 milijone tolarjev.
Srečanje sta vodstvi izkoristili za krepitev nadaljnjega sodelovanja. V ( jorcnju bodo namreč v letošnjem letu ponovno pregledali možnosti koopcrant.skcga sodelovanja in skušali čim več poslov skleniti v domačem okolju. Podprli so regijsko srečanje velikega in malega gosptidarstva, kije posta-
lo v tem okolju žc tradicionalno, obrodilo pa mnogo poslov.
■ M. Zakošek
Tovornjak v plamenih
SELO PRI VELENJU 30. januarja - V torek ponoči je na peščenem parkirišču pri bencinski črpalki na Selu pri Velenju, zag«»rel novejši, zelo .sodoben Ivecov tovornjak, last M.C. iz Mlsllnje.
O požaru so bili policisti obveščeni malo pred 5. uro zjutraj. Pive ugotovitve so pokaztilc, da je zagorelo najprej v kabini tovornjaka, ki jo je ogenj tudi povsem uničil, ob tem pa je zgorelo Se polovico cerade. {) vzrokih požara šc ni nič znanega, kraj so si ogledali in opravili potrebne preiskave policisti s tehniki Urada kii-minalistlčnc policije Policijske uprave Celje.
Škoda je ogromna. Po pivih neuradnih ocenah znaša najmanj 15 milijonov tolarjev, najbrž pa bo končna številka še
Škode bo za vsaj 15 milijonov tolarjev.
visja. Požarje
m/(p, řořo; vos
Iz
PGD Gaberke
Pohvaljeni, kot še nikoli
GABERKE, 27. januarja - Leto 2()()() je bilo za člane Prostovoljnega gasilskega društva (îaberke jubilejno. Praznovali so namreč 7()-lclnico delovanja društva.
Na rednem občnem zboru društva v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma so z zadovoljstvtjm ugotavljali, da jc za njimi še eno zelo uspešno leto. Poleg novega avtomobila za prevoz moštva, ki so ga kupili z lastnimi sredstvi, so med drugim izvedli tradicionalno prireditev
"Bili smo pohvaljeni, kot še nikoli," sta dejala ob koncu občnega zbora (stari in novi) predsednik Karel Judež ter (stari in novi) poveljnik društva
Bogdan Lampret.
Praznik žetve in kruha, precej pozornosti so namenili izobraževanju in usposabljanju članov ter opravili nekaj vdr/evalnih del na domu. Ponosni so na priznanje, ki so ga prejeli ob lanskem prazniku občine Šoštanj, zelo godile pa so jim tudi pohvale, ki so jih slu.šali na občnem zboru.
V letošnjem delovnem programu bistcvnih novosti niso predvideli. Si pa bodo prizadevali, smo slišali, da btido sloves o inarljivem diaištvu v kraju in tudi širše upravičili. Ob koncu občnega zbora so opravili volitve. Člani so sc odločili, da bo še naprej dolžnost predsednika društva opravljal Karel .ludcž. poveljnika pa Bogdan Lampret.
■ tp
Nazarje •••t«****«****
Gasilci
zborujejo
člani petnajstih gasilskih društev Zgornje Savinjske in Za-drcčke doline so žc začeli letošnje občne zbore, prvi so bili na Pobrcžjih, v nedeljo bodo svoje delo ocenili v Rad-mirju, minulo soboto pa so sc na zboru sestali gasilci v Nazarjah. Podrobno so ocenili svoje delo in opredelili načrte, saj jc njihova vloga posebej pomembna žc zaradi dejstva, da je na njihovem podi i>čju industrijsko in podjetniško središče obeh dolin. Poleg lega v sklopu nazarske-ga društva deluje posebna skupina za r eševanje ob prometnih in drugih nesrečah. Zalo ni naključje, da so nazarski gasilci lani posredovali scdcmnajstkrat. gasilci vseh ostalih dmštev pa 25 - krat.
Dela in nalog nazarskim gasilcem tudi v prihodnje
ne bo zmanjkalo
I/P